{"id":12104,"date":"2017-02-01T18:11:49","date_gmt":"2017-02-01T17:11:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=12104"},"modified":"2017-02-01T18:46:51","modified_gmt":"2017-02-01T17:46:51","slug":"akutni-koronarni-sindrom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/akutni-koronarni-sindrom\/","title":{"rendered":"Akutni koronarni sindrom"},"content":{"rendered":"<p>Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronam\u00b0 boleznijo. Po podatkih In\u0161tituta za varovanje zdravja imamo v Sloveniji letno okoli 4000 bolnikov z AKS (No\u010d et al., 2009, str. 5).<\/p>\n<p>Ve\u010dina motenj sr\u010dnega ritma, ki lahko ogro\u017eajo bolnikovo \u017eivljenje, nastaja zaradi koronarne bolezni v sklopu AKS. Zaradi tega je pomembno, da pravo\u010dasno ugotovimo AKS in pravilno ukrepamo v primem zapletov (Nolan et al., 2006, str. 13).<\/p>\n<p>Natan\u010dna anamneza je prvi korak pri ugotavljanju AKS. Bolnik ima mo\u010dno bole\u010dino za prsnico, praviloma je prizadet, poten, ima pospe\u0161en sr\u010dni utrip. Pogosto imajo motnje sr\u010dnega ritma, zni\u017ean krvni tlak in dispnoi\u010dne te\u017eave ter plju\u010dni zastoj. AKS nima tipi\u010dne klini\u010dne slike, ve\u010dinoma se ka\u017ee kot sr\u010dno popu\u0161\u010danje, kardiogeni \u0161ok ali tahilcardne in bradikardne motnje sr\u010dnega ritma. Klini\u010dni pregled ima omejeno vrednost pri diagnosticiranju AKS. \u0160e najbolj nam pomaga pri ugotavljanju bole\u010din, ki niso sr\u010dnega izvora in so lokalizirane, zbadajo\u010de, vendar lahko imajo splo\u0161ne znake \u2014 potenje, tahikardijo, bruhanje in podobno, ki pogosto spremljajo tudi AKS. Za AKS so zna\u010dilne \u0161e naslednje te\u017eave: peko\u010d ob\u010dutek ti\u0161\u010danja ali huda, topa bole\u010dina za prsnico z iz\u017earevanjem v ramena in roke, lahko tudi v vrat ali trebuh, redkeje v hrbet med lopatici, slabost, bruhanje, potenje, za\u010detek bole\u010dine med mirovanjem, zelo redko med telesno obremenitvijo. Bole\u010dina je neodvisna od dihanja, ka\u0161ljanja, polo\u017eaja telesa in pritiska na prsni ko\u0161, vztraja ve\u010d kot pol ure in po nitroglicerinu ne popusti (ibid., str. 13).<!--more--><\/p>\n<p>Za ekipo nujne medicinske pomo\u010di (NMP) je pomembna hitra in u\u010dinkovita obravnava bolnikov z AKS. Poleg ustrezne obravnave bolnika na terenu je pomemben hiter in varen prevoz bolnika v ustrezno zdravstveno ustanovo. Diplomirani zdravstvenik mora v prehospitalni enoti nujne medicinske pomo\u010di ugotoviti potrebe bolnika po zdravstveni negi. Pri tem mu je v pomo\u010d \u0161tirinajst \u017eivljenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson. Ob tem pa je njegovo delo na terenu in med prevozom ote\u017eeno in vse prej kot lahko. Osredoto\u010diti se mora na tiste \u017eivljenjske aktivnosti, ki jih lahko v teh ote\u017eenih razmerah u\u010dinkovito obravnava.<\/p>\n<p>Enote NMP imajo klju\u010dno vlogo pri oskrbi bolnikov z AKS. Enote NMP naj bi dosegle ve\u010dino bolnikov z AKS v 15-ih minutah od prejetega klica. Kvaliteta oskrbe bolnikov je predvsem odvisna od izobrazbe in usposobljenosti re\u0161evalcev, ki so prispeli na kraj dogodka. Vse ekipe NMP so opremljene z 12-kanalnim EKG in defibrilatorjem ter usposobljene za temeljne in dodatne postopke o\u017eivljanja. EKG posnetek na terenu in pravo\u010dasni prihod v bolni\u0161nico ustvarja predpogoje za pravilne diagnosti\u010dne odlo\u010ditve in uspe\u0161no reperfuzijsko zdravljenje (Van de Werf et al., 2008, str. 2936).<\/p>\n<p><strong>RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/strong><\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><u>Smernice:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>uveden je pojem sr\u010dni infarkt-akutni koronarni sindrom brez dviga ST spojnice (NSTEMI-ACS) tako za NSTEMI kot za nestabilno angino pektoris, ker je diferencialna diagnoza odvisna od biolo\u0161kih ozna\u010devalvec (biomarkerjev), ki jih je mo\u010d zaznati \u0161ele po nekaj urah, odlo\u010ditev glede zdravljenja pa je odvisna od klini\u010dnih znakov ob prvem stiku z bolnikom.<\/li>\n<li>Anamneza, klini\u010dna preiskava, dolo\u010ditev biolo\u0161kih ozna\u010devalcev, EKG kriteriji in lestvice tveganja so nezanesljivi pri ocenjevanju, katere bolnike lahko varno odpustimo domov.<\/li>\n<li>Naloga enot za opazovanje bolnikov s prsno bole\u010dino (CPU) je s ponavljajo\u010dimi klini\u010dnimi preiskavami, EKG in dolo\u010danjem biolo\u0161kih ozna\u010devalcev odkriti tiste bolnike, ki zahtevajo sprejem zaradi invazivnih posegov. Invazivni posegi lahko vklju\u010dujejo spro\u017eilna (obremenitvena) testiranja, pri izbranih bolnikih pa slikovne preiskave, kot so CT srca, magnetna resonan\u010dna preiskava srca itd.<\/li>\n<li>Izogibati se je potrebno uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil (nonsteroidal-antiinflammatoric drug, NSAIDs).<\/li>\n<li>Nitratov ne smemo uporabljati v diagnosti\u010dne namene.<\/li>\n<li>Dodatni kisik je potrebno dati samo bolnikom s hipoksemijo, dispnejo ali plju\u010dnim zastojem. Hiperoksemija je lahko \u0161kodljiva pri bolnikih z nezapletenim infarktom.<\/li>\n<li>Smernice za zdravljenje z acetilsalicilno kislino (ASA) so postale bolj liberalne: aspirin lahko dajo tudi mimoido\u010di po nasvetu dispe\u010derja SNMP ali brez njega.<\/li>\n<li>Prenovljene so smernice za strategijo zdravljenja z novim antiagregacijskimi in antitrombinskim izdravili pri bolnikih s STEMI in NSTEMI-ACS.<\/li>\n<li>Uporaba zaviralcev Gp IIb\/IIIa pred angiografijo\/balonsko raz\u0161iritvijo ven\u010dne arterije naj bi se manj priporo\u010dala.<\/li>\n<li>Strategija obnovitve krvnega pretoka pri sr\u010dnem infarktu z dvigom spojnice ST je posodobljena:\n<ul>\n<li>Primarno balonsko \u0161irjenje ven\u010dne arterije (primary percutaneous coronary intervention, PPCI ali PPCI) je prednostna metoda za obnovitev krvnega pretoka pod pogojem, da jo pravo\u010dasno izvede izku\u0161en tim.<\/li>\n<li>SNMP lahko pripelje bolnika v bolj oddaljeno bolni\u0161nico, \u010de se na ta na\u010din zagotovi PPCI brez nepotrebnih zamud.<\/li>\n<li>Sprejemljiv \u010dasovni zamik med za\u010detkom fibrinolize in prvega napihovanja balon\u010dka se spreminja v \u0161irokem obmo\u010dju med 45 minutami in 180 minutami v odvisnosti od lokalizacije infarkta, starosti bolnika in trajanja simptomov.<\/li>\n<li>\u010ce fibrinoliza ni uspe\u0161na, je potrebno napraviti re\u0161ilno PPCI.<\/li>\n<li>Strategija rutinske PPCI takoj po fibrinolizi (pomo\u017ena PPCI) se manj priporo\u010da.<\/li>\n<li>Bolniki po uspe\u0161ni fibrinolizi, opravljeni v bolni\u0161nici, kjer ni mo\u017eno opraviti PPCI, bi morali biti preme\u0161\u010deni v bolni\u0161nico, kjer je to mo\u017eno zaradi angiografije in eventualne PPCI, ki bi morala biti opravljena v optimalno 6 -24 urah po fibrinolizi (farmako-invazivni pristop).<\/li>\n<li>Angiografija in, \u010de je potrebno, PPCI sta lahko smiselni pri bolnikih po povratku spontanega krvnega obtoka po sr\u010dnem zastoju in sta lahko del standardiziranega protokola po sr\u010dnem zastoju.<\/li>\n<li>Za dosego teh ciljev je koristno ustvarjanje mre\u017ee, ki vklju\u010duje SNMP, bolni\u0161nice brez mo\u017enosti za PPCI in bolni\u0161nice z mo\u017enostjo PPCI.<\/li>\n<li>Priporo\u010dila glede uporabe zaviralcev adrenergi\u010dnih receptorjev beta so bolj omejena: ni dokazov, ki bi podprli njihovo rutinsko vensko uporabo v specifi\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, n.pr. pri zdravljenju tahiaritmij. Kadar pa je bolnikovo stanje stabilizirano, lahko pri\u010dnemo z dajanjem majhnih odmerkov zaviralcev adrenergi\u010dnih receptorjev beta.<\/li>\n<li>Smernice glede za\u0161\u010ditne uporabe antiaritmikov, zaviralcev angiotenzinske konvertaze (ACE)\/angiotenzinskega receptorja (ARB) in statinov so nespremenjene (Vlahovi\u0107,2010).<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n<p>Vsak posameznik, ki ima te\u017eave z srcem ima odgovorno nalogo, da spremlja svoje zdravstveno stanje in posku\u0161a \u017eiveti kar se da zdravo in aktivno \u017eivljenje. Pomembno je, da posameznik ve, kako ukrepati ob za\u010detnih znakih in da ima poleg sebe osebo, ki mu bo pomagala in poklicala zdravni\u0161ko pomo\u010d. Moje mnenje je, da se ljudje premalo zavedajo, kako pomembna je aktivnost \u017eivljenja, pravilna prehrana in redni obiski kardiologa. Zelo veliko vlogo pa ima pri u\u010denju in zdravstveni vzgoji medicinska sestra.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>4\u00a0\u00a0 LITERATURA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>No\u010d, M, Mohor, M, Zmavc, A, Kranjec, I. Akutni koronarni sindrom. Priporo\u010dila za obravnavo v Sloveniji. Novo mesto: Krka, 2009.<\/li>\n<li>Nolan, J, Gabbott, D, Lockey, A, Mitchell, S, Perkins, G, Pitcher, D, Soar, J. (ur.). Advanced Life Support. Antwerp: European Resuscitation Council, 2006.<\/li>\n<li>Van de Werf, F, Bax, J, Betriu, A, Blomstrom-Lundqvist, C, Crea, F, Falk, V, Elippatos, G, Fox, K, Huber, K, Kastrati, A, Rosengren, A, Steg, P, G, Tubaro, M, Verheugt, F, Weidinger, F, Weis, M. Management of acute myocardial infarction in patients presenting with persistent ST-segment elevation. European Hart Joumal. 2008.<\/li>\n<li>Vlahovi\u010d, Du\u0161an, Peter Poredo\u0161, Primo\u017e Gradi\u0161ek, Marko Zelinka, Jelena Vilman, Hugon Mo\u017eina, Petra Kaplan, Ivan Vidmar, Ana Prislan, Borut Kamenik, Lea Andjelkovid, Monika Gr\u00fcnfeld. Smernice za o\u017eivljanje 2010 evropskega sveta za reanimacijo. Slovenski svet za reanimacijo, Slovensko zdru\u017eenje za urgentno medicno (SZUM). Ljubljana, 2010.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronam\u00b0 boleznijo. Po podatkih In\u0161tituta za varovanje zdravja imamo v Sloveniji letno okoli 4000 bolnikov z AKS (No\u010d et al., 2009, str. 5). Ve\u010dina motenj sr\u010dnega ritma, ki lahko ogro\u017eajo bolnikovo \u017eivljenje, nastaja zaradi koronarne bolezni v sklopu AKS. Zaradi tega je pomembno, da pravo\u010dasno &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/akutni-koronarni-sindrom\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Akutni koronarni sindrom<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4230,4231,3803],"class_list":["post-12104","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-aks","tag-akutni-koronarni-sindrom","tag-ids"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12104","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12104"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12104\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12118,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12104\/revisions\/12118"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12104"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12104"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12104"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}