{"id":1213,"date":"2010-02-10T22:53:57","date_gmt":"2010-02-10T21:53:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1213"},"modified":"2010-05-16T15:50:02","modified_gmt":"2010-05-16T14:50:02","slug":"bolezni-osrednjega-zivcnega-sistema","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/bolezni-osrednjega-zivcnega-sistema\/","title":{"rendered":"Bolezni osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema"},"content":{"rendered":"

\"mozganska-kap-cvi\"CEREBROVASKULARNA BOLEZEN<\/strong>
\nJe se\u0161tevek hitro razvijajo\u010dih se znamenj \u017eari\u0161\u010dne ali difuzno motene mo\u017eganske funkcije, ki je \u017eilnega izvora. Bolezen se lahko ka\u017ee z znamenji manj opazne difuzne mo\u017eganske ateroskleroze ali pa z dramati\u010dno sliko mo\u017eganske kapi.
\nVsekakor je najhuj\u0161a in kon\u010dna faza v razvoju CVB mo\u017eganska kap \u2013 cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne posledice za zdravje, uni\u010duje osebnostno integriteto, telesno in du\u0161evno zdravje, mo\u017enost komuniciranja in neodvisnosti.
\nMo\u017eg.-\u017eilne bolezni so zelo pogoste v dana\u0161njem svetu (70,0 %), in po vzroku smrti so na prvem mestu prav zaradi samih posledic oz.zaradi mo\u017eganske kapi. Po pogostnosti sledijo epilepsije, multipla skleroza, degenerativne bolezni \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n

Cerebrovaskularne bolezni se klini\u010dno manifestirajo z zelo \u0161iroko paleto znakov:<\/p>\n

<\/strong>1.Vse se za\u010dne z bolj ali manj izra\u017eenimi psihi\u010dnimi spremembami, ki so odraz difuznega mo\u017eg. ateroskleroti\u010dnega procesa, pri \u010demer se mo\u017egani vedno bolj manj\u0161ajo (mo\u017eg.atrofija); bazalne mo\u017eganske arterije niso istega kalibra (na enem mestu so \u0161iroke, na drugem pa za\u017eete).<\/p>\n

2.Osnovne psihi\u010dne spremembe, ki se pojavljajo so znaki psihoorganskega sindroma, za katerega je zna\u010dilno pe\u0161anje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti t.i. kognitivnih funkcij—spominske funkcije (sve\u017ee dogodke si zelo te\u017eko zapomni, vse to se stopnjuje do popolne izgube spomina), zmanj\u0161a se sposobnost razmi\u0161ljanja in pride zraven tega \u0161e do razgradnje tak\u0161ne osebnosti (dezorientiranost, neprepoznavanje doma\u010dih..)
\npogosto je tak bolnik agitiran, \u0161e posebej v no\u010dnem \u010dasu.<\/p>\n

3.Vzporedno z razgradnjo \u010dlovekove osebnosti imamo prisotne tudi razli\u010dne oblike demence, ki je lahko prijetna, nato lahko povzro\u010di izrazitej\u0161e osebnostne zna\u010dilnosti, ki so zna\u010dilne iz zdravega \u017eivljenja ali pa je zlobna, to pa je v primeru popolne razgradnje.<\/p>\n

To je pomembno zaradi predznakov same bolezni: pogostost mo\u017eg.\u017eilne bolezni z vsemi posledicami se pojavljajo v najzrelej\u0161em obdobju nekega \u010dloveka (med 40-50 letom). Zbolevajo in postanejo invalidi ljudje v najbolj\u0161ih letih, po spolu so ti ljudje pogosteje mo\u0161kega spola, kot \u017eenskega spola. \u017denske pogosteje zbolevajo za mo\u017eg.krvavitvami, katerih smrtnost je vi\u0161ja v primerjavi z ishemi\u010dnimi.<\/p>\n

TIA<\/strong>– pomenijo v bistvu atake (napade) in predstavljajo prehodne funkcionalne motnje \u017eiv\u010dnega sistema, ki so \u017eilno pogojene in so predstopnja mo\u017eg. kapi; in pri njih vsi \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki popolnoma izginejo znotraj 24 ur. \u010ce izginejo vsi znaki znotraj 5 do 6 min.- so le-ti alarmni znaki pred mo\u017eg. kapjo, infarktom, krvavitvijo.<\/p>\n

ATEROSKLEROZA<\/strong><\/p>\n

Ateroskleroza je med bolezenskimi spremembami mo\u017eganskih \u017eil dale\u010d na prvem mestu. Gre za patolo\u0161ki proces fokalne zadebelitve intime zaradi kopi\u010denja lipidov (ma\u0161\u010dob), kompleksnih ogljikovodikov, krvi in njenih produktov, kalcijevega depozita, vezivnega tkiva, ki je povezano tudi s spremembami v mediji (srednji sloj arterije). Vse to povzro\u010da obstrukcijo lumna arterije in oslabitev stene.<\/p>\n

Pri aterosklerozi prihaja zaradi zvi\u0161ane koncentracije prostega holesterola v krvi in nikotin in pa tudi arterijska hipertenzija.trombociti spro\u0161\u010dajo trombocitni rastni faktor, ki z lipoproteini, predvsem LDL in nekaterimi hormoni, spodbuja migracijo celic gladkih mi\u0161ic medije v intimo in njihovo razmno\u017eevanje. V teh celicah se kopi\u010di holesterol, nastajajo ma\u0161\u010dobne to\u010dke in proge. Holesterol v intimi spodbuja sintezo kolagen, elastina in mukopolisaharidov, lipidni skupek se spremeni v fibrolipidnega \u2013 nastane ma\u0161\u010dobna leha ali plak (plaque). Fibrozni plak s svojo rastjo vse bolj zo\u017euje lumen arterije in povzro\u010da bolj ali manj hemodinamsko pomembno stenozo arterije.<\/p>\n

Plak lahko zakrvavi, lahko se razvije anevrizma, lahko poapni, ekscerira in na teh razjedah se kaj radi formirajo trombi.
\nTak\u0161en plak o\u017ei lumen krvne \u017eile, lumen postane reduciran, gre za STENOZO oz. zo\u017eitev \u017eile. \u010ce je plak kalciniran, lahko tudi povzro\u010di stenozo, ki pa ni tako nevarna v primeru, \u010de so kolateralne poti dobro ohranjene.
\nKon\u010dna posledica hemodinamske pomembne stenoze ali okluzije mo\u017eganske arterije pa je mo\u017eganski infarkt. Kadar pride do sekundarne krvavitve v infarktno obmo\u010dje, govorimo o t.i. rde\u010dem infarktu.<\/p>\n

Struktura plaka:<\/strong>
\nJe mehak, skleroti\u010den, gnil, v sebi ima kraterje (ulkuse) v katerih se pogosto formirajo trombi, ki se lahko hitro odtrgajo in potujejo po \u017eili tako dolgo dokler ne naletijo na \u017eilo katere lumen je manj\u0161i od premera samega tromba, gre za nastanek TROMBEMBOLIJE.<\/p>\n

Vsak ateroskleroti\u010dni plak predstavlja mesto zlepljanja oz.agregacije trombocitov, le-ti za\u010dno zo\u017eevati lumen \u017eile in ta se lahko v celoti zapre
\n(TROMBOZA) in kri ne more ve\u010d te\u010di po tej \u017eili, zato tisti del mo\u017eganov, ki ga prehranjuje ta \u017eila propade (trpi hudo ishemijo, ki se stopnjuje do mo\u017eg.infarkta oz.ENCEFALOMALACIJE). Ater.plaki se najpogosteje napravijo
\nna razcepi\u0161\u010dih cerebralnega o\u017eilja.<\/p>\n

Glavna razlika med trombozo in embolijo je:<\/strong>
\nDa trombus (krvni strdek) nastane na ateroskleroti\u010dno spremenjenem delu arterije, tukaj raste in o\u017ei lumen arterije in lahko pripelje do popolne zapore oz. okluzije \u017eile.
\nEmbolija pa predstavlja zama\u0161itev arterije s krvnim strdkom, ki ni rastel na samem mestu zapore, temve\u010d je zrastel nekje drugje, se odtrgal in s krvjo prispel na to mesto, kjer je povzro\u010dil zaporo.<\/p>\n

Najpogosteje pride strdek v mo\u017egane pri:<\/strong>
\n-endokarditisih (boleznimi sr\u010dnih zaklopk)
\n-prirojenih okvarah sr\u010dnih zaklopk,
\n-pri starej\u0161ih ljudeh zaradi motenj ritma srca (le-to je neenakomerno)<\/p>\n

Rizi\u010dne faktorje, delimo v dve veliki skupini:<\/strong><\/p>\n

1. Na dejavnike tveganja na katere nimamo vpliva, lahko pa jih urejamo
\n(arterijska hipertenzija, diabetes mellitus, bolezni srca, povi\u0161anje serumskih
\nma\u0161\u010dob—za arter.hipertenzijo je izredno pomembno redno jemanje terapije in redna kontrola KP).<\/p>\n

2. Dejavniki, ki upo\u0161tevajo slabe razvade oz.nezdravi na\u010din \u017eivljenja, na katerega lahko zavestno vplivamo in jih izlo\u010dimo iz na\u0161ega \u017eivljenja (nepravilna prehrana, zmanj\u0161ana fizi\u010dna aktivnost, debelost)<\/p>\n

3. Spol, starost, dednost (kajenje, stres na dejavnike tveganja na katere nimamo vpliva).<\/p>\n

Cerebrovaskularni inzult je naglo nastala motnja v delovanju C\u017dS zaradi bolezni ekstrakranialnega in intrakranialnega cerebralnega o\u017eilja.<\/p>\n

Po vzro\u010dnosti nastanka lo\u010dimo dve vrsti cerebrovaskularnih inzultov:<\/strong><\/p>\n

1.ISHEMI\u010cNI CEREBROVASKULARNI INSULT (ICI)
\nJe posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na ekstrakranialnem in intrakranialnem mo\u017eganskem o\u017eilju.
\nOsnovni vzrok je najpogosteje ateroskleroza s trombozo mo\u017eg. o\u017eilja ali trombembolija mo\u017eg. arterij kardialnega izvora.
\nSkrajna posledica obeh mehanizmov je ista, del mo\u017eganov, ki je izlo\u010den iz preskrbe s krvjo je zapadel v nekrozo oz. v belo encefalomalacijo<\/p>\n

(ENCEPHALOMALATIA ALBA).
\nLahko pa se zgodi,da v to nekroti\u010dno podro\u010dje infarkta pride do sekundarne krvavitve,kar imenujemo ENCEPHALOMALATIA RUBRA.
\nDejavniki tveganja: naravni dejavniki tveganja: \u017eivljenjska doba, spol, dednost, geogrefsko \u2013 klimatski dejavniki; (na to skupino dejavnikov ne moremo vplivati) druge bolezni: arterijska hipertonija, sr\u010dne bolezni, slad. bolezen.(na to skupino vplivamo z rednim zdravljenjem). slabe navade: kajenje, alkoholizem, iztirjene lipidne presnove, debelost, telesne in du\u0161evna neaktivnost, stresne situacije.
\nRazlikujemo dve vrsti ishemi\u010dnega inzulta: tromboza ekstrakranialnih in intrakranialnih cerebralnih arterij (glej aterosklerozo), mo\u017eganska trombembolija.<\/p>\n

<\/p>\n

Mo\u017eganska trombembolija<\/strong>
\nRazli\u010dna bolezenska stanja na srcu lahko povzro\u010dajo zama\u0161itev lumna cerebralne arterije s trombom, ki je nastal v srcu in je s krvnim obtokom pripotoval v mo\u017egansko o\u017eilje. Tromb v tem primeru ni nastal na mestu v krvni \u017eili, kjer je povzro\u010dil popolno zaporo \u017eile s posledi\u010dnim mo\u017eganskim infarktom, marve\u010d ga je tok prinesel iz srca.<\/p>\n

2.HEMORAGI\u010cNI INZULT(HCI)<\/strong>
\nJe akutno nastala motnja v delovanju C\u017dS zaradi izliva krvi v mo\u017eganski parenhim. Le ta se razvije kot ekspanzivna lezija s posledi\u010dnim edemom in premikom mo\u017eganskih mas.
\nSo redkej\u0161i, a vendar je smrtnost vi\u0161ja kot pri ICI.<\/p>\n

Najpogosteje pride do krvavitev na podro\u010dju bazalnih ganglijev, kjer so arterije, ki so ateroskleroti\u010dno spremenjene. Pri zvi\u0161anem pritisku (razni napor,stres..), lahko pride do rupture teh arterij in izliva krvi v ta del mo\u017eganovine (HEMATOCEPHALUS INTERNI – HAEMATOMA INTRACEREBRALE) – likvor se pome\u0161a s krvjo; \u010de pa vdre kri v stranski ventrikel pa je to HEMATOCEPHALUS INTRACEREBRALI.<\/p>\n

Anevrizma-po\u010di-subralnoidna krvavitev<\/strong><\/p>\n

KLINI\u010cNA SLIKA: simptomi nastopijo akutno, po\u010dasi, bolezenski znaki bistveno ne razlikujejo od ICI, so si manj ali bolj enaki; lo\u010dimo pa jih v dve vrsti:
\n1-splo\u0161ni simptomi: glavobol, ki nastane zaradi edema, ki je tista stvar, ki pravzaprav povzro\u010di smrt in se zelo hitro razvija v akutni fazi mo\u017eg.kapi, zato je tudi celotna terapija usmerjena proti njemu.
\nbruhanje (zaradi zvi\u0161anega KP)
\nsprememba zavesti; \u010de gre za obse\u017eni infarkt oz. krvavitev, bomo v akutni fazi videli komatozno stanje, \u010de gre pa za kap pa je za\u010detek spremljan z komo. Zavest pa se stopnjuje od soporja do somnolence.<\/p>\n

2-\u017eari\u0161\u010dni znaki ali fokalni: ki so odraz prizadetosti nekega dela mo\u017eganov, kjer se razvil ali infarkt ali hemoragija; odvisno so od lokacije infarkta in najpogostej\u0161i so:
\nmotori\u010dna prizadetost (najpogosteje dveh istostranskih udov, v za\u010detku sta mlahava in po nekaj dnevih preideta v spasti\u010dnost; zaradi prizadetosti mo\u017eg.\u017eivca se povesi ustni kot – \u0161e posebej pri krvavitvah je pove\u0161enost manifestna, izrazita in lice se napihuje.To je simptom *KAJAJNJA PIPE*) senzibilnostne motnje (pride do izgube ali zmanj\u0161anja senzibilitete za dotik, bole\u010dino; propioreceptivni refleksi so v akutni fazi zni\u017eani, s\u010dasoma postanejo \u017eivahnej\u0161i in v kroni\u010dni fazi poja\u010dani; prizadeta je koordinacija gibov; nastopijo govorne motnje; zelo velikokrat se pri\u010dne mo\u017eganska kap z napadom epilepsije).<\/p>\n

TERAPIJA:
\nUsmerjeni smo proti mo\u017eganskemu edemu, zato uporabljamo sredstva s katerimi ta edem manj\u0161amo (ANTIEDEMATOZNA SREDSTVA).
\nOstala medikamentozna terapija je odvisna od vrste kapi, kar nam omogo\u010da dolo\u010diti poleg klini\u010dne slike \u0161e CT-po tem izvidom razberemo ali gre za ICI ali za HCI in \u0161ele nato nadaljujemo s terapijo.<\/p>\n

Pri ICI-ju uporabljamo:
\n-antiagregacijska sredstva;
\n-antikoagulantna sredstva;
\nv akutni fazi na licu mesta uporabljamo
\n-liti\u010dno terapijo, s katero stapljamo tromb na mestu zapora.<\/p>\n

\u010ce ima bolnik spremembe na \u017eilju izven glave, lahko to odkrijemo z UZ, v tem primeru uvedemo karotidno terapijo \u2014 pri \u010demer vodimo operacijo s
\npomo\u010djo UZ monitorja \u2014 tisti del \u017eile, ki je zo\u017een se izre\u017ee in se namesti \u017eilna proteza, ker pa so lahko mo\u017egani brez krvi samo 2 minuti se mora narediti med posegom *obvoznica*.(bajpas)
\nVes \u010das posega moramo kontrolirati pretok krvi v mo\u017eganih (srednjo in maksimalno hitrost) in od tistega trenutka, ko smo zaprli pretok in do tistega trenutka, ko smo ponovno vzpostavili pretok s pomo\u010djo \u017eilne proteze, mora biti pretok isti in stabilni.<\/p>\n

Operacija traja odvisno od raz\u0161irjenosti plaka in odvisno od zdravstvenega stanja pacienta razli\u010dno dolgo.
\nPoleg vse te terapije je potrebna \u0161e dobra osebna higiena bolnika (zaradi velike nevarnosti pojava dekubitusa,\u2026), zgodnja rehabilitacija, logopedska rehabilitacija, in delovna terapija.<\/p>\n

HIPERTENZIVNA MASIVNA KRVAVITEV<\/strong>: najpomembnej\u0161i dejavnik za mo\u017egansko krvavitev je dolgotrajna arterijska hipertenzija, ki privede do lipohialinoze malih mo\u017eganskih arterij zlasti v obmo\u010dju bazalnih ganglijev. Zaradi rupture teh patolo\u0161ko spremenjenih \u017eilic pride do obse\u017ene krvavitve na predilekcijskih mestih, najpogosteje v predelu bazalnih ganglijev, redkeje v mo\u017eganskem deblu in malih mo\u017eganih. Do rupture patolo\u0161ko spremenjene arterije pride navadno med ve\u010djim fizi\u010dnim naporom ali stresno situacijo ter s tem povezanim naglim zvi\u0161anjem krvnega tlaka.
\nSimptomi so navadno glavobol, vrtoglavica, psihomotori\u010dni nemir in tudi prehodni \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki simptomi.<\/p>\n

INTRACEREBRALNI HEMATOM<\/strong>: najpogostej\u0161i vzroki so arterio-venozni angiomi na konveksni strani velikih mo\u017eganov, redkeje lokaliziran v obmo\u010dju bazalnih ganglijev ali intraventrikularno. Tudi z \u017eiljem bogati mo\u017eganski tumorji, zlasti glioblastoma, melanoblastoma ali mo\u017eganske metastaze lahko povzro\u010dajo intracerebralni hematom.
\nIntracerebralni hematom pogosto povzro\u010da mo\u010dan glavobol, ki ga je v\u010dasih mo\u010d natan\u010dno lokalizirati.<\/p>\n

SUBARAHNOIDNA KRVAVITEV<\/strong>, kjer gre za spontano krvavitev v mehke dele mo\u017eg. opne; zaradi rupture anevrizme na bazalnih mo\u017eganskih arterijah ali zaradi rednega vnetja na \u017eilnih plasteh.
\nPri sub.krvavitvi je zelo nevaren spazem krvnih \u017eil, ki lahko sekundarno povzro\u010di smrt (50%), zato je zelo va\u017eno perioperativno montiranje med operacijo (s pomo\u010djo sonde); merimo pretok krvi v mo\u017eg. arterijah.
\nKlini\u010dna slika: hud glavobol, bruhanje, otrdelost tilnika (pozni meningealni znaki) – vso stanje se stopnjuje do infarkta.
\nTerapija: nimodipin (i.v.), \u017eila se raz\u0161iri nazaj.<\/p>\n

DIFUZNE MOTNJE MO\u017dGANSKEGA KRVNEGA PRETOKA<\/strong>
\nV to skupino pri\u0161tevamo: difuzno mo\u017egansko aterosklerozo, hipertenzivno encefalopatijo.<\/p>\n

DIFUZNA MO\u017dGANSKA ATEROSKLEROZA<\/strong><\/p>\n

Gre za difuzne ateroskleroti\u010dne spremembe mo\u017eganskega o\u017eilja.
\nBolezenski proces privede do mo\u017eganske atrofije. Mo\u017eganske brazde so poglobljene, ventrikli so pove\u010dani. V mo\u017eganski skorji vidimo razmeh\u010danje razli\u010dne starosti, ve\u010dkrat tudi v bazalnih ganglijih in beli mo\u017eganski masi. Potek bolezni je postopen. Vse bolj je izra\u017eeno propadanje intelektualnih sposobnosti. Najprej se javljajo spominske motnje za sve\u017ee dogodke, pozneje tudi za stare, tako da se bolnik znajde samo v najbolj znanih situacijah.
\nNazadnje postane bolnik povsem nepokreten, razvijejo se znamenja spasti\u010dne tetrapareze.<\/p>\n

HIPERTENZIVNA ENCEFALOPATIJA<\/strong>: v\u010dasih se pri maligni obliki arterijske hipertenzije razvije slika difuzne mo\u017eganske prizadetosti \u017eilnega izvora. Do tak\u0161nega stanja prihaja verjetno zaradi vazokonstrikcije malih mo\u017eganskih arterij \u2013 arteriol.<\/p>\n

Prva znamenja so: mo\u010dan glavobol, bruhanje, v\u010dasih epilepti\u010dni napadi. V nekaj dneh se lahko razvijejo \u017eari\u0161\u010dni simptomi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

CEREBROVASKULARNA BOLEZEN Je se\u0161tevek hitro razvijajo\u010dih se znamenj \u017eari\u0161\u010dne ali difuzno motene mo\u017eganske funkcije, ki je \u017eilnega izvora. Bolezen se lahko ka\u017ee z znamenji manj opazne difuzne mo\u017eganske ateroskleroze ali pa z dramati\u010dno sliko mo\u017eganske kapi. Vsekakor je najhuj\u0161a in kon\u010dna faza v razvoju CVB mo\u017eganska kap \u2013 cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne … Preberi ve\u010d o Bolezni osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1421,1419,317,1420,316,3670,1087,1381],"class_list":["post-1213","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-anevrizma","tag-bolezni-osrednjega-zivcnega-sistema","tag-cvi","tag-masivna-krvavitev","tag-mozganska-kap","tag-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija","tag-zapiski-iz-nevrologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1213","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1213"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1213\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1213"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1213"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1213"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}