{"id":12151,"date":"2019-11-01T08:48:46","date_gmt":"2019-11-01T07:48:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=12151"},"modified":"2019-11-03T10:49:33","modified_gmt":"2019-11-03T09:49:33","slug":"dejavniki-tveganja-za-pljucnega-raka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/dejavniki-tveganja-za-pljucnega-raka\/","title":{"rendered":"Dejavniki tveganja za plju\u010dnega raka"},"content":{"rendered":"<p>Plju\u010dni rak ali natan\u010dneje re\u010deno rak bronhijev (ne gre vedno za pravega plju\u010dnega raka) je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostej\u0161ih malignih tumorjev pri obeh spolih.<\/p>\n<p>Plju\u010dni rok je maligna bolezen celic sapnic oziroma bronhijev. Zanjo je zna\u010dilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki ma\u0161i sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se \u0161irijo v okolico, prera\u0161\u010dajo normalna plju\u010da, s krvjo ter po mezgovnicah pa se \u0161irijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih ohrani in zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej in tako nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze).<!--more--><\/p>\n<p>Nastajanje raka v plju\u010dih je po\u010dasno in traja ve\u010d let. \u0160kodljivi vplivi iz okolja povzro\u010dijo po\u0161kodbe celic sapnic. Najbolj so okvarjena celi\u010dna jedra in kromosomi, ki uravnavajo celi\u010dno rast in delitev. Posledica po\u0161kodovanih kromosomov je neuravnove\u0161eno, prehitra delitev spremenjenih, malignih celic.<\/p>\n<p>Pri raku plju\u010d so najbolj ogro\u017eeni kadilci cigaret, ljudje v okolju s \u0161kodljivimi snovmi, ljudje, ki pojedo ve\u010d mesa in \u017eivilskih ma\u0161\u010dob, mo\u0161ki, starej\u0161i od 40 let in tisti, ki so dedno nagnjeni k raku.<\/p>\n<p><strong>RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/strong><\/p>\n<p>Prva stopnja prepre\u010devanja raka plju\u010d je izogibanje nevarnim in \u0161kodljivim dejavnikom. Najpomembnej\u0161i dejavnik tveganja pri nastanku plju\u010dnega raka je kajenje. Kar ve\u010d kot 90% bolnikov s plju\u010dnim rakom je kadilcev. Na nastanek bolezni vplivajo tudi genetski dejavniki in vrsta dejavnikov v delovnem in bivalnem okolju. Prva poro\u010dila o povezanosti kajenja z nastankom plju\u010dnega raka segajo v leto 1950. Najbolj\u0161a preventiva je nekajenje, presejalnih testov za zgodnje odkrivanje \u0161e nimamo. Precej velik dejavnik je tudi pasivno kajenje-dolga izpostavljenost cigaretnemu dimu, zato se moramo izogibati zakajenim prostorom in le-te redno prezra\u010devati. Pomembna dejavnika sta tudi snovi radon in azbest, \u0161e posebej znan iz preteklosti je azbest, iz katerega so izdelovali stre\u0161ne valovitke. Pri rokovanju s temi je potrebno nositi za\u0161\u010ditno masko in prepre\u010diti vdihavanje azbestnega prahu. Na nastanek bolezni vplivata \u0161e izpostavljenost nekaterim substancam v delovnem okolju (arzen, nekatere organske spojine) in izpostavljenost ionizirajo\u010demu sevanju in onesna\u017eenemu zraku.<\/p>\n<p>Mnogi opozarjajo, da na nastanek bolezni vpliva tudi \u017eivljenjski slog. Uravnote\u017eena prehrana, redna telesna vadba in borba proti stresu naj bi zmanj\u0161evale tveganje. Vendar za plju\u010dnim rakom zbolevajo tudi nekadilci in vsi kadilci ne zbolijo, zato i\u0161\u010dejo znanstveniki \u0161e druge mo\u017ene kazalce &#8211; biomarkerje, ki naj bi opozarjali, pri katerih ljudeh je ta mo\u017enost ve\u010dja.<\/p>\n<p><strong>KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n<p>Ker postaja rak plju\u010d in rak na splo\u0161no vedno bolj pogosta bolezen, se je potrebno v dana\u0161njem \u010dasu \u0161e posebej izogibati vse dejavnikom, ki so znani kot povzro\u010ditelji bolezni in \u017eiveti \u010dimbolj zdravo in aktivno \u017eivljenje. Menim, da je bistvenega pomena tudi zgodnje odkrivanje te vrste raka, ki ga lahko odkrijejo pri posegu imenovanem bronhoskopija. Ljudje bi se morali \u010dimprej ob spremembah v dihalnih poteh posvetovati z osebnim zdravnikom in po njegovem nasvetu opraviti pregled plju\u010d s pomo\u010djo bronhoskopa. Preventivni pregledi bi lahko namre\u010d bistveno zmanj\u0161ali poznej\u0161e zaplete.<\/p>\n<p>LITERATURA<\/p>\n<ul>\n<li>Dru\u0161tvo onkolo\u0161kih bolnikov Slovenije: Plju\u010dni rak. Dostopno na:<\/li>\n<\/ul>\n<p>http:\/\/www.onkologija.org\/sl\/domov\/o_raku\/rak_pljuc\/ (14.3.2013).<\/p>\n<ul>\n<li>Dru\u0161tvo plju\u010dnih in alergijskih bolnikov Slovenije: Plju\u010dni rak. Dostopno na:<\/li>\n<\/ul>\n<p>http:\/\/www.dpbs.si\/Plju%C4%8Dne%20bolezni\/Plju%C4%8Dni%20rak.htm (14.3.2013).<\/p>\n<ul>\n<li>Fras A. P. Onkologija. Ljubljana: Katedra za onkologijo in radioterapijo; 1994:233-236.<\/li>\n<li>Klinika Golnik: Plju\u010dni rak. Dostopno na:<\/li>\n<\/ul>\n<p>http:\/\/www.klinika-golnik.si\/dejavnost-bolnisnice\/opis-bolezni-in-preiskav\/25\/ (14.3.2013).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Plju\u010dni rak ali natan\u010dneje re\u010deno rak bronhijev (ne gre vedno za pravega plju\u010dnega raka) je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostej\u0161ih malignih tumorjev pri obeh spolih. Plju\u010dni rok je maligna bolezen celic sapnic oziroma bronhijev. Zanjo je zna\u010dilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki ma\u0161i sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/dejavniki-tveganja-za-pljucnega-raka\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Dejavniki tveganja za plju\u010dnega raka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4165,4166],"class_list":["post-12151","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-pljucni-rak","tag-rak-pljuc"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12151","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12151"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12151\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12152,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12151\/revisions\/12152"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12151"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12151"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12151"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}