{"id":12153,"date":"2022-04-16T09:12:00","date_gmt":"2022-04-16T08:12:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=12153"},"modified":"2022-05-29T12:23:03","modified_gmt":"2022-05-29T11:23:03","slug":"depresija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/depresija\/","title":{"rendered":"Depresija"},"content":{"rendered":"<p>Mc Kenzie (2005,4) navaja, da je depresije bolezen duha in telesa. Resna in vse bolj pogosta motnja razpolo\u017eenja poru\u0161i \u010dustveno ravnote\u017eje in prizadene tudi telo. Ve\u010dina bolnikov ima telesne in du\u0161evne znake bolezni, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo in so lahko bolj ali manj izraziti. Nekateri bolniki ne ka\u017eejo nobenih znakov bolezni, za\u010dnejo pa se nenavadno obna\u0161ati.<\/p>\n<p>Volker in Widmar (2000,8) pa ugotavljata, da depresije ne smemo zamenjevati s splo\u0161nim kolebanjem \u010dustvenega \u017eivljenja, saj je to bolezen z jasno za\u010drtano sliko pojavov. Nasprotno du\u0161evni bolezni, je depresija oblika melanholije in je praviloma prehodna. Razli\u010dno trajanje in mo\u010d sta odvisna od vzrokov in premagovanja. Lahko ju pojasnimo kot del nevroti\u010dne motnje, nastale zaradi preobremenjenosti duha in telesa, ali biolo\u0161ko. Beseda depresija prihaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni potla\u010denost, ali pobitost.<!--more--><\/p>\n<p><strong>Du\u0161evni znaki:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Depresivno razpolo\u017eenje<\/li>\n<li>Tesnoba in strah<\/li>\n<li>\u010custvena otopelost<\/li>\n<li>Depresivno razmi\u0161ljanje<\/li>\n<li>Motnje koncentracije in spomina<\/li>\n<li>Blodnje in halucinacije<\/li>\n<li>Samomorilski nagibi<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>&nbsp;<\/strong><\/p>\n<p><strong>Oblike depresij:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Psihogene depresije<\/li>\n<li>Endogene depresije<\/li>\n<li>Somatogene depresije (Kabza in Meyendorf;1998,64)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>&nbsp;<\/strong><strong>RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/strong><\/p>\n<p>Predpogoj za smiselno zdravljenje depresije je, da bolnik prizna svojo motnjo kot tako in tudi sam \u017eeli zdravni\u0161ko oskrbo. Prizadeti ne sme svojega stanja zamenjati z navadnimi ob\u010dutki nesre\u010de, ampak ga mora spoznati, kot znak bolezni. Tudi sram ni primeren, saj depresija ni bolezen, ki bi se je bilo potrebno sramovati (Kabza in Meyendorf, 1998; 109).<\/p>\n<p><strong>Na\u010dini zdravljenja:<\/strong><\/p>\n<p>Obstajajo trije na\u010dini zdravljenja:<\/p>\n<ul>\n<li>psihoterapija,<\/li>\n<li>zdravljenje z zdravili,<\/li>\n<li>elektrokonvulzivno zdravljenje (elektro\u0161oki) (Mc Kenzie, 2000; 60).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PSIHOTERAPIJA<\/strong>: je zdravljenje s psiholo\u0161kimi sredstvi. Namen takega na\u010dina zdravljenja je zajezitev simptomov in v\u010dasih sprememba osebnih lastnosti. Psihoterapija je bistveni del zdravljenja depresij, vendar je postopek razli\u010den in odvisen od bolezenske slike. Depresije zaradi du\u0161evnih vzrokov, torej obdelava notranjih konfliktov, obremenjujo\u010dih \u010dlove\u0161kih odnosov in ravnanje v problemati\u010dnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010dinah, zahtevajo pogovorno obliko. Obstajajo razli\u010dne vrste psihoterapije, ki temeljijo na razli\u010dnih teorijah(ibid,2000).<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI<\/strong>: antidepresivi so najpomembnej\u0161a skupina zdravil za zdravljenje depresij. Spodbujajo dobro voljo in bla\u017eijo strah. Pri nastanku depresije imajo veliko vlogo snovi prena\u0161alke, kot je noradrenalin. Zdravila, ki povzro\u010dajo pomanjkanje teh snovi, prikrivajo simptome bolezni (ibid,2000).<\/p>\n<p><strong>ELEKTROKONVULZIVNO ZDRAVLJENJE (EKZ):<\/strong> namenjeno je bolnikom s hudo obliko depresije, pri katerih vsi drugi na\u010dini zdravljenja ne u\u010dinkujejo. EKZ ne re\u0161uje te\u017eav, ki so povzro\u010dile depresijo, pomaga pa, da se oboleli vrne v stanje, ko se s temi te\u017eavami lahko soo\u010di. EKZ, tako kot zdravila proti depresiji, ne zagotavlja, da se napad depresije morda ne bo ponovil (ibid,2000).<\/p>\n<p><strong>KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n<p>Za depresijo lahko zboli vsak \u2013 mlaj\u0161i, starej\u0161i, mo\u0161ki, \u017eenske, zlasti pa tisti, ki so \u017eiveli, ali \u017eivijo v stresnih in obremenilnih okoljih. Menim, da je to zelo resen in obenem pogost problem in da se ga je treba lotiti oziroma re\u0161iti na pravi na\u010din(pogovori z pacienti, razne delavnice).<\/p>\n<p><strong>LITERATURA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Mc Kenzie, K. (2005). Kako razumeti depresijo. Ljubljana. Zalo\u017eba Pisanica<\/li>\n<li>Volker, F., Widmar, P. (2000). Depresije. Prepoznavanje \u2013 prepre\u010devanje \u2013<\/li>\n<\/ul>\n<p>zdravljenje. Ljubljana. Slovenska knjiga<\/p>\n<ul>\n<li>Kabza, H., Meyendorf, R. (1998). Depresije in strah: Zdravljenje \u2013 zdravila \u2013<\/li>\n<\/ul>\n<p>samopomo\u010d. Logatec: Kele in Kele<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mc Kenzie (2005,4) navaja, da je depresije bolezen duha in telesa. Resna in vse bolj pogosta motnja razpolo\u017eenja poru\u0161i \u010dustveno ravnote\u017eje in prizadene tudi telo. Ve\u010dina bolnikov ima telesne in du\u0161evne znake bolezni, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo in so lahko bolj ali manj izraziti. Nekateri bolniki ne ka\u017eejo nobenih znakov bolezni, &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/depresija\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Depresija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[1947,3803,4239],"class_list":["post-12153","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-depresija","tag-ids","tag-o-depresiji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12153","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12153"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12153\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12220,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12153\/revisions\/12220"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12153"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12153"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12153"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}