Hitro nara\u0161\u010dajo\u010da odpornost po Gramu negativnih bakterij je danes eden najve\u010djih problemov antibioti\u010dnega zdravljenja. 1. V Sloveniji so \u017ee nekaj let pogoste enterobakterije, ki izlo\u010dajo betalaktamaze raz\u0161irjenega spektra (ESBL). Njihovo \u0161tevilo vztrajno nara\u0161\u010da. Slovenska oznaka ESBL je udoma\u010dena in enaka mednarodni oznaki. 2.<\/p>\n
V zadnjih letih se pojavljajo razli\u010dni po Gramu negativni bacili, ki so odporni proti karbapenemom. Lahko izlo\u010dajo karbapenemaze, ali pa so odporni zaradi drugih mehanizmov odpornosti. Namen tega besedila je predvsem opredelitev in ozna\u010devanje epidemiolo\u0161ko posebej pomembnih, proti karbapenemom odpornih izolatov po Gramu negativnih aerobnih bacilov.<\/p>\n
Navedene so tudi preiskave nadzornih ku\u017enin na te bakterije. Ukrepi za prepre\u010devanje \u0161irjenja razli\u010dno odpornih bakterij so lahko razli\u010dni, zato je potrebno izolat nedvoumno ozna\u010diti, opozoriti, da gre za pomembno odpornost \u2013 oznakam, kraticam ob izolatu, pravimo zna\u010dilnost izolata. Oznake se lahko spreminjajo v toku mikrobiolo\u0161kega postopka, odvisno od podatkov, znanih v dolo\u010denem trenutku. Oznake in opredelitve morajo biti enotne v celotni dr\u017eavi \u2013 splo\u0161no sprejetih oznak v svetu ni.<\/p>\n
Neposredni stik Najpomembnej\u0161i in najpogostej\u0161i na\u010din prenosa bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb.
\nKaplji\u010dni prenos Do kaplji\u010dnega prenosa lahko pride, kadar pride oseba v stik s kapljicami, ki jih oku\u017eeni izka\u0161lja, izkiha ali ki nastanejo pri dolo\u010denih posegih, npr. pri bronhoskopiji, ali pa nastanejo \u017ee pri samem govoru. Tak prenos je zna\u010dilen za majhne razdalje.
\nPrenos po zraku Do prenosa po zraku pride bodisi z drobnimi delci oku\u017eenih kapljic (v velikosti 5 \u00b5m ali manj), ki ostanejo v zraku zelo dolgo \u010dasa, ali delci prahu, ki vsebujejo povzro\u010ditelja. Tak\u0161en prenos se lahko zgodi na dolge razdalje. Pri prepre\u010devanju so pomembni ustrezni filtri zraka in prezra\u010devanje. Na ta na\u010din se prena\u0161ajo na primer Legionella, Mycobacterium tuberculosis ter virus rde\u010dk in noric.
\nPrenos preko oku\u017eenih predmetov V to skupino spada prenos preko oku\u017eene hrane, vode, zdravil, opreme in raznih pripomo\u010dkov.
\nPrenos z vektorjem Kot vektorji lahko nastopajo razne \u017eivali, na primer komarji, muhe, podgane ….<\/p>\n
Kaj so antibiotiki?
\nAntibiotiki, znani tudi kot protimikrobna zdravila, so zdravila, ki lahko ubijejo bakterije ali zaustavijo njihovo rast in s tem ozdravijo oku\u017ebe pri ljudeh, \u017eivalih in v\u010dasih tudi pri rastlinah. Antibiotiki so zdravila proti bakterijskim oku\u017ebam (kot so pnevmokokna plju\u010dnica ali oku\u017ebe krvnega obtoka s stafilokoki); protimikrobna zdravila, ki u\u010dinkujejo proti virusom, se obi\u010dajno imenujejo protivirusna zdravila (kot so zdravila proti gripi, virusu HIV in herpesu). Vsak antibiotik ne u\u010dinkuje proti vsaki bakteriji. Obstaja ve\u010d kot 15 razli\u010dnih razredov antibiotikov, ki se razlikujejo po kemijski sestavi in protibakterijskem u\u010dinku. Antibiotik lahko u\u010dinkuje proti samo eni ali ve\u010d vrstam bakterij.<\/p>\n
Kaj je odpornost na antibiotike?
\nO odpornosti bakterij na antibiotike govorimo takrat, ko nekateri antibiotiki izgubijo sposobnost, da uni\u010dijo bakterije ali zaustavijo njihovo rast. Nekatere bakterije so naravno odporne na nekatere antibiotike (notranja ali inherentna odpornost). Bolj zaskrbljujo\u010de je, da nekatere bakterije, ki so v normalnih okoli\u0161\u010dinah ob\u010dutljive na antibiotike, postanejo odporne zaradi genetskih sprememb (pridobljena odpornost). Odporne bakterije pre\u017eivijo tudi ob prisotnosti antibiotikov in se \u0161e naprej \u0161irijo, kar podalj\u0161a trajanje bolezni ali povzro\u010di celo smrt. Oku\u017ebe, ki jih povzro\u010dajo odporne bakterije, utegnejo zahtevati ve\u010d pozornosti ter zdravljenje z druga\u010dnimi in dra\u017ejimi antibiotiki, ki utegnejo imeti resnej\u0161e ne\u017eelene u\u010dinke.<\/p>\n
Vzroki odpornosti na antibiotike<\/p>\n
Kaj je najpomembnej\u0161i vzrok odpornosti na antibiotike?
\nOdpornost na antibiotike je naravni pojav, ki nastane zaradi mutacij genov bakterij. Vendar pa prekomerna in neustrezna uporaba antibiotikov pospe\u0161uje nastanek in \u0161irjenje bakterij, odpornih na antibiotike. Antibiotiki ob\u010dutljive bakterije uni\u010dijo, medtem ko odporne bakterije ob izpostavljenosti antibiotikom \u0161e naprej rastejo in se mno\u017eijo. Te odporne bakterije se lahko \u0161irijo in povzro\u010dajo oku\u017ebe tudi pri osebah, ki niso jemale antibiotikov.<\/p>\n
Kaj je \u00bbneustrezna\u00ab uporaba antibiotikov?
\nNeustrezna uporaba pomeni uporabo antibiotikov v napa\u010den namen: ve\u010dino prehladov in primerov gripe povzro\u010dajo virusi, proti katerim antibiotiki NISO u\u010dinkoviti. V tak\u0161nem primeru zdravstvenega stanja ne boste izbolj\u0161ali z jemanjem antibiotikov: antibiotiki ne zni\u017eajo povi\u0161ane telesne temperature, niti ne laj\u0161ajo simptomov, kot je kihanje.<\/p>\n
Neustrezna uporaba pomeni tudi nepravilno uporabo antibiotikov: \u010de skraj\u0161ate trajanje zdravljenja, zmanj\u0161ate odmerke, antibiotikov ne jemljete tako pogosto, kot je predpisano (zdravilo vzamete enkrat na dan namesto 2- ali 3-krat na dan, kot je predpisano), v telesu nimate zadostne koli\u010dine zdravila, zato bakterije pre\u017eivijo in lahko postanejo odporne.
\nGlede \u010dasa in na\u010dina jemanja antibiotikov vedno upo\u0161tevajte navodila zdravnika.<\/p>\n
Katere bolezni povzro\u010dajo odporne bakterije?
\nBakterije, ki so odporne na ve\u010d zdravil, lahko povzro\u010dijo \u0161tevilne oku\u017ebe: oku\u017ebo se\u010dil, plju\u010dnico, ko\u017ene oku\u017ebe, drisko in oku\u017ebe krvnega obtoka. Predel oku\u017ebe je odvisen od vrste bakterije in zdravstvenega stanja bolnika.<\/p>\n
Bolniki, ki se zdravijo v bolni\u0161nici, so izpostavljeni tveganju za oku\u017ebe, ki niso povezane z razlogom za sprejem v bolni\u0161nico, vklju\u010dno z oku\u017ebami krvnega obtoka in mesta operativnega posega, kot je MRSA (povzro\u010da jo bakterija Staphylococcus aureus, odporna na meticilin; meticilin je antibiotik, ki je obi\u010dajno u\u010dinkovit proti Staphylococcus aureus), oku\u017ebami z bakterijo Enterobacteriaceae, ki izlo\u010da ESBL (beta laktamaze raz\u0161irjenega spektra; gre za encime, ki lahko izni\u010dijo u\u010dinek nekaterih antibiotikov), oku\u017ebami sr\u010dnih zaklopk zaradi bakterije Enteroccocci, odporne na vankomicin, ter oku\u017ebami mesta operativnega posega in ran zaradi bakterije Acinetobacter baumannii, odporne na karbapeneme.<\/p>\n
Problem odpornosti na antibiotike<\/p>\n
Zakaj je odpornost na antibiotike problem?
\nZdravljenje oku\u017eb, ki jih povzro\u010dajo odporne bakterije, je izziv: antibiotiki, ki se obi\u010dajno uporabljajo, niso ve\u010d u\u010dinkoviti, zato morajo zdravniki izbrati druge antibiotike. To lahko prepre\u010di pravo\u010dasno ustrezno zdravljenje bolnika, kar lahko povzro\u010di zaplete, vklju\u010dno s smrtjo. Bolnik utegne poleg tega potrebovati ve\u010d pozornosti ter zdravljenje z druga\u010dnimi in dra\u017ejimi antibiotiki, ki utegnejo imeti resnej\u0161e ne\u017eelene u\u010dinke.<\/p>\n
Kako resen je problem?
\nPolo\u017eaj se s pojavom novih sevov bakterij, odpornih na ve\u010d antibiotikov hkrati (gre za bakterije, odporne na ve\u010d zdravil), le \u0161e slab\u0161a. Tak\u0161ne bakterije lahko nazadnje postanejo odporne na vse obstoje\u010de antibiotike. Brez antibiotikov bi se vrnili v obdobje, ko antibiotikov brez katerih presaditve organov, kemoterapija pri zdravljenju rakavih obolenj, intenzivna nega in drugi zdravstveni postopki ne bi bili ve\u010d mogo\u010di, \u0161e niso poznali. Bakterijske oku\u017ebe bi se \u0161irile in povzro\u010dale smrt, saj bi postale neozdravljive.<\/p>\n
Ali je problem resnej\u0161i kot v preteklosti?
\nPred odkritjem antibiotikov je na tiso\u010de ljudi umiralo zaradi bakterijskih oku\u017eb, kot sta plju\u010dnica ali oku\u017eba po operativnem posegu. Potem ko so odkrili antibiotike in jih za\u010deli uporabljati, je postalo vedno ve\u010d bakterij, ki so bile sprva ob\u010dutljive, odpornih, poleg tega so razvile \u0161tevilne na\u010dine, kako izni\u010diti u\u010dinke antibiotikov. Ker se odpornost pove\u010duje, v zadnjih letih pa je bilo razvitih in danih v promet le malo novih antibiotikov, predstavlja problem odpornosti na antibiotike zdaj glavno gro\u017enjo za javno zdravje.<\/p>\n
Kako je problem mogo\u010de re\u0161iti?
\nZa ohranjanje u\u010dinkovitosti antibiotikov smo odgovorni vsi. Odgovorna uporaba antibiotikov lahko pomaga zaustaviti \u0161irjenje odpornih bakterij in ohraniti u\u010dinkovitost antibiotikov za uporabo v prihodnjih generacijah. Zato je treba vedeti, kdaj je primerno jemati antibiotike in kako jih je mogo\u010de jemati odgovorno. Uspe\u0161ne kampanje za ozave\u0161\u010danje javnosti, ki so \u017ee potekale v nekaterih dr\u017eavah, so prispevale k zmanj\u0161anju porabe antibiotikov.
\nVsi lahko pomembno prispevamo k zmanj\u0161anju odpornosti na antibiotike:
\n\u2022 Bolniki:
\nPri jemanju antibiotikov upo\u0161tevajte navodila zdravnika.
\nKadar je mogo\u010de, prepre\u010dite oku\u017ebo z ustreznim cepljenjem.
\nRedno umivajte roke sebi in svojim otrokom, na primer po kihanju ali ka\u0161ljanju pred dotikanjem drugih predmetov ali ljudi.
\nVedno uporabljajte antibiotike, ki vam jih je predpisal zdravnik; ne uporabljajte ostankov zdravil ali antibiotikov, ki ste jih dobili brez recepta.
\nO odstranjevanju ostankov zdravil se posvetujte s farmacevtom.
\n\u2022 Zdravniki in drugi zdravstveni delavci, npr. farmacevti in medicinske sestre:
\nAntibiotike predpisujte le, kadar je treba, in sicer v skladu s smernicami, ki temeljijo na preteklih izku\u0161njah. Kadar je mogo\u010de, predpi\u0161ite antibiotik, ki je specifi\u010den za posamezno oku\u017ebo, in ne antibiotika s \u0161irokim spektrom delovanja.
\nBolnikom razlo\u017eite, kako lahko laj\u0161ajo simptome prehlada in gripe brez antibiotikov.
\nBolnike pou\u010dite, zakaj je pomembno, da pri zdravljenju upo\u0161tevajo navodila zdravnika, ki jim je predpisal antibiotike.<\/p>\n
Odpornost na antibiotike v Evropi<\/p>\n
Ali je odpornost na antibiotike v Evropi problem?
\nPodatki, pridobljeni s spremljanjem, ka\u017eejo, da predstavlja odpornost na protimikrobna zdravila \u010dedalje ve\u010djo te\u017eavo za javno zdravje v evropskih bolni\u0161nicah in skupnostih. Odpornost bakterije Escherichia coli na glavne antibiotike se pove\u010duje v skoraj vseh evropskih dr\u017eavah. Ta bakterija povzro\u010da oku\u017ebe se\u010dil in resnej\u0161e oku\u017ebe ter sodi med bakterije, ki najpogosteje povzro\u010dajo oku\u017ebe.<\/p>\n
Svet Evropske unije je leta 2001 za re\u0161itev te te\u017eave javnega zdravja izdal priporo\u010dilo, v katerem je dr\u017eave pozval k sprejemu ukrepov za zagotovitev preudarne uporabe antibiotikov (Priporo\u010dilo Sveta z dne 15. novembra 2001 o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini (2002\/77\/ES)). Nekatere dr\u017eave so \u017ee pred nekaj leti oblikovale nacionalne programe, vklju\u010dno s kampanjami za ozave\u0161\u010danje javnosti, ter poro\u010dale o zmanj\u0161anju tako porabe antibiotikov kot odpornosti na antibiotike.<\/p>\n
Zakaj so nekatere dr\u017eave bolj ogro\u017eene kot druge?
\nRazlike v stopnji odpornosti povzro\u010dajo \u0161tevilni dejavniki, vklju\u010dno z uporabo antibiotikov, vrsto zdravljenih bolezni, kakovostjo bolni\u0161ni\u010dne oskrbe, stopnjo imunizacije in dru\u017ebenimi dejavniki. Ni vedno mogo\u010de dolo\u010diti, kolik\u0161en dele\u017e odpornih oku\u017eb povzro\u010da kateri od teh dejavnikov. Iz podatkov evropskega sistema za spremljanje odpornosti na protimikrobna zdravila (http:\/\/www.rivm.nl\/earss\/) je razvidno, da se odpornost postopno pove\u010duje od severa proti jugu, pri \u010demer je za skandinavske dr\u017eave in Nizozemsko zna\u010dilna nizka stopnja, za ju\u017eno Evropo pa visoka stopnja odpornosti. V dr\u017eavah z ni\u017ejo stopnjo odpornosti je poraba antibiotikov obi\u010dajno manj\u0161a, medtem ko je v dr\u017eavah z vi\u0161jo stopnjo odpornosti na antibiotike njihova poraba ve\u010dja.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Kak\u0161na je odpornost v drugih obmo\u010djih sveta?
\nNeustrezna uporaba antibiotikov je te\u017eava globalne razse\u017enosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila globalno strategijo in smernice za pomo\u010d dr\u017eavam pri vzpostavljanju sistemov za spremljanje odpornosti na antibiotike in pri izvajanju u\u010dinkovitih ukrepov (npr. pri zagotavljanju, da je antibiotike mogo\u010de dobiti le na recept). Medtem ko v dr\u017eavah v razvoju ljudje \u0161e vedno umirajo zaradi pomanjkanja ustreznega zdravljenja z antibiotiki, je odpornost na antibiotike zaradi neustrezne uporabe razlog za zaskrbljenost na vseh celinah.<\/p>\n
Odpornost na antibiotike pri \u017eivalih za proizvodnjo \u017eivil<\/p>\n
Kateri antibiotiki se uporabljajo pri \u017eivalih za proizvodnjo \u017eivil? Ali so povezani z antibiotiki, ki se uporabljajo pri ljudeh?
\nAntibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje in prepre\u010devanje bakterijskih oku\u017eb pri \u017eivalih, sodijo v iste kemijske skupine kot antibiotiki, ki se uporabljajo pri ljudeh: makrolidi, tetraciklini, kvinoloni, beta laktami, aminoglikozidi. To pomeni, da se lahko bakterije, odporne na antibiotike, ki se uporabljajo tudi za zdravljenje oku\u017eb ljudi, prenesejo tudi na \u017eivali.<\/p>\n
Ali uporaba antibiotikov pri \u017eivalih za proizvodnjo \u017eivil prispeva k problemu?
\nNekatere odporne bakterije, ki jih povezujemo z u\u017eivanjem hrane, npr. Campylobacter ali Salmonella, se lahko prenesejo z \u017eivali na ljudi s hrano. Odporne bakterije se lahko prenesejo na ljudi tudi ob neposrednem stiku z \u017eivalmi. Ne glede na to je glavni razlog za odpornost na antibiotike pri ljudeh uporaba antibiotikov v humani medicini.<\/p>\n
MRSA<\/p>\n
Kaj je MRSA?
\nBakterija Staphylococcus aureus je pogosta bakterija, prisotna na ko\u017ei in v sluznici pri 20 % do 30 % zdravih ljudi. V\u010dasih lahko povzro\u010da oku\u017ebe, \u010de vstopi v telo. Obi\u010dajno povzro\u010da oku\u017ebe ko\u017ee in ran, lahko pa tudi oku\u017ebe plju\u010d, mesta operativnega posega, krvnega obtoka, srca, kosti ter druge invazivne oku\u017ebe. Bakterija Staphylococcus aureus, ki je odporna na meticilin (ali na oksacilin, vrsto penicilina), se imenuje MRSA ali \u201ena meticilin odporni Staphylococcus aureus\u201c. Obi\u010dajno je MRSA, ki jo je mogo\u010de najti v bolni\u0161nicah, odporna na \u0161tevilne druge antibiotike.<\/p>\n
Kako se prena\u0161a MRSA?
\nMRSA se prena\u0161a predvsem ob neposrednem stiku med ljudmi ali s priborom oz. z zdravstvenimi napravami. Visoko tveganje za prenos MRSA lahko predstavlja tudi uporaba antibiotikov.<\/p>\n
Kak\u0161na so tveganja za oku\u017ebo z MRSA v bolni\u0161nicah?
\nV bolni\u0161nicah lahko MRSA preide v kri ali druga telesna tkiva kadar koli med oskrbo, zlasti ob izvajanju invazivnih postopkov, kot so operativni poseg, injekcije in predihavanje. Tako pridobljena MRSA lahko povzro\u010di lokalne ko\u017ene oku\u017ebe ali \u017eivljenjsko nevarnej\u0161e oku\u017ebe, kot so plju\u010dnica, oku\u017ebe krvnega obtoka in oku\u017ebe na mestu operativnega posega. Za zmanj\u0161anje tovrstnega tveganja se v bolni\u0161nicah izvajajo preventivni ukrepi: umivanje rok ali razku\u017eevanje z alkoholno raztopino, uporaba antiseptikov pred izvajanjem operativnih posegov, presejanje in osamitev bolnikov, pri katerih je visoko tveganje prisotnosti odporne bakterije, ter preudarna uporaba antibiotikov.<\/p>\n
Kak\u0161na so tveganja za oku\u017ebo z MRSA zunaj bolni\u0161nice?
\nzunaj bolni\u0161nice se lahko oku\u017eite z MRSA, \u010de ta vstopi v telo skozi rano na ko\u017ei. O oku\u017ebah z MRSA zunaj bolni\u0161nice (CA-MRSA) so poro\u010dali iz mnogih dr\u017eav, npr. iz atletskih dru\u0161tev in zaporov v Severni Ameriki, poleg tega je bil ugotovljen tudi prenos oku\u017ebe na dru\u017einske \u010dlane. Obi\u010dajno je za to oku\u017ebo zna\u010dilen tesen stik med osebami. Oku\u017ebe s CA-MRSA so obi\u010dajno ko\u017ene oku\u017ebe (gnojne bule), abscesi, v\u010dasih pa so lahko tudi huj\u0161e (npr. oku\u017ebe krvnega obtoka), zlasti \u010de CA-MRSA izlo\u010da toksin, npr. Panton-Valentine levkocidin (PVL).<\/p>\n
Kako lahko za\u0161\u010ditim sebe\/svojo dru\u017eino pred oku\u017ebo z MRSA?
\nNajbolje lahko sebe in svojo dru\u017eino pred MRSA za\u0161\u010ditite tako, da upo\u0161tevate preproste higienske ukrepe: o\u010distite in pokrijte rane, ureznine in praske, vzdr\u017eujte \u010disto\u010do rok, dokler se ne zacelijo, ter si ne izmenjujte britev ali brisa\u010d. \u010ce se oku\u017eite z MRSA, vpra\u0161ajte svojega zdravnika ali medicinsko sestro, katere higienske ukrepe morate vi in dru\u017einski \u010dlani upo\u0161tevati v bolni\u0161nici in po vrnitvi domov.<\/p>\n
Escherichia coli<\/p>\n
Kaj je Escherichia coli?
\nEscherichia coli ali E. coli sodi med najpogostej\u0161e bakterije v prebavilih (\u010drevesju) vsakega izmed nas. Sodi v dru\u017eino bakterij, imenovano Enterobacteriacae (sem sodita tudi Klebsiella in Enterobacter). E. coli je obi\u010dajno ne\u0161kodljiva, vendar lahko v\u010dasih povzro\u010di oku\u017ebe, predvsem oku\u017ebe se\u010dil. V preteklih letih so poro\u010dali o pove\u010danju \u0161tevila oku\u017eb z E. coli, odporno na ve\u010d antibiotikov hkrati, vklju\u010dno s flourokinoloni in cefalosporini tretje generacije.<\/p>\n
Kaj privede do pojava odporne E. coli?
\nPredhodno zdravljenje z antibiotiki, npr. s flourokinoloni, pove\u010duje tveganje pojava odporne E. coli. Odporna E. coli se lahko nato \u0161iri med ljudmi.<\/p>\n
Kak\u0161na so tveganja oku\u017ebe z odporno E. coli v bolni\u0161nicah?
\nTveganje v bolni\u0161nicah pomeni, da lahko ob izvajanju invazivnih postopkov, npr. operativnega posega ali injekcije, E. coli iz va\u0161ega lastnega \u010drevesja preide v kri ali druga tkiva. E. coli lahko dobite tudi z neposrednim stikom z drugo osebo (prek stiska roke). To lahko nato povzro\u010di \u0161tevilne oku\u017ebe, npr. oku\u017ebe se\u010dil, plju\u010dnico, oku\u017ebe krvnega obtoka in oku\u017ebe na mestu operativnega posega. Za zmanj\u0161anje tovrstnega tveganja se v bolni\u0161nicah izvajajo preventivni ukrepi: preudarna uporaba antibiotikov, antiseptiki pred izvajanjem operativnih posegov, asepti\u010dni postopki za prepre\u010devanje oku\u017eb se\u010dil, higiena rok ter presejanje bolnikov, pri katerih je tveganje za prisotnost odpornih bakterij visoko.<\/p>\n
Kak\u0161na so tveganja odporne E. coli zunaj bolni\u0161nice?
\nGlavni dejavnik tveganja odporne E. coli zunaj bolni\u0161nice je predhodno zdravljenje z antibiotiki. U\u010dinkovito zdravljenje oku\u017ebe se\u010dil z odporno E. coli se utegne zakasniti, kar lahko povzro\u010di hude zaplete, npr. oku\u017ebe ledvic ali krvnega obtoka.
\n– See more at: http:\/\/ecdc.europa.eu\/sl\/eaad\/antibiotics-get-informed\/factsheets\/Pages\/general-public.aspx#sthash.2wPPibFh.dpuf<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Hitro nara\u0161\u010dajo\u010da odpornost po Gramu negativnih bakterij je danes eden najve\u010djih problemov antibioti\u010dnega zdravljenja. 1. V Sloveniji so \u017ee nekaj let pogoste enterobakterije, ki izlo\u010dajo betalaktamaze raz\u0161irjenega spektra (ESBL). Njihovo \u0161tevilo vztrajno nara\u0161\u010da. Slovenska oznaka ESBL je udoma\u010dena in enaka mednarodni oznaki. 2. V zadnjih letih se pojavljajo razli\u010dni po Gramu negativni bacili, ki so … Preberi ve\u010d o Enterobakterije, Acinetobacter baumannii in Pseudomonas aeruginosa<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[173,101,4240],"class_list":["post-12156","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-bakterije","tag-bolnisnicne-okuzbe","tag-enterobakterije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12156","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12156"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12156\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12158,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12156\/revisions\/12158"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12156"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12156"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12156"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}