{"id":12162,"date":"2017-06-08T17:19:09","date_gmt":"2017-06-08T16:19:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=12162"},"modified":"2017-06-08T17:19:09","modified_gmt":"2017-06-08T16:19:09","slug":"dieta-pri-kardioloskem-pacientu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/dieta-pri-kardioloskem-pacientu\/","title":{"rendered":"Dieta pri kardiolo\u0161kem pacientu"},"content":{"rendered":"

Kardiologija je veja interne medicine, ki se ukvarja s srcem in o\u017eiljem. Kraj\u0161e to anatomsko podro\u010dje imenujemo kardiovaskularni sistem. Na danem podro\u010dju deluje zdravnik-specialist, ki se imenuje kardiolog.<\/p>\n

Umrljivost za boleznimi srca in o\u017eilja (obto\u010dil) je zelo visoka, dosega namre\u010d pribli\u017eno 50 % vsega prebivalstva drugih civilizacijskih de\u017eel. Bolniki nad 45. letom starosti zbolevajo zlasti za boleznimi, katerih vzrok sta ateroskleroza in hipertenzija, mlaj\u0161i odrasli za vnetnimi spremembami na srcu in kardiomiopatijami, pri otrocih pa so na prvem mestu prirojene sr\u010dne hibe. V nerazvitih dr\u017eavah so \u0161e velik problem revmati\u010dne sr\u010dne bolezni, medtem ko pri nas njihova pogostost pada. Med bolezni srca in o\u017eilja sodijo: ateroskleroza, hipertenzija, kr\u010dne \u017eile, mo\u017eganska kap, anevrizme, tahiaritmije\u2026<\/p>\n

Na podro\u010dju kardiologije se izvajajo razli\u010dne dejavnosti, ki pomagajo pri ugotavljanju trenutnega stanja preiskovanca, pri oceni dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in o\u017eilja ter izvajanje preventive za prepre\u010devanje nastanka kardiolo\u0161kih bolezni. Nekatere izmed njih so specialisti\u010dni kardiolo\u0161ki pregled, ultrazvok srca, obremenitveno testiranje ali cikloergometrija in snemanje elektrokardiograma (EKG).<\/p>\n

Zelo pogosti dejavniki tveganja za bolezni srca in o\u017eilja so nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, stres, prekomerno pitje alkohola, debelost, visok krvni tlak ipd.<\/p>\n

Zelo velik pomen pripisujemo prav ustrezni prehrani in s tem namenom omejujemo dolo\u010dene \u0161kodljive snovi in tako predpi\u0161emo priporo\u010deno dieto. Prehrana skupaj z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja namre\u010d uspe\u0161no prepre\u010duje tveganje za nastanek bolezni srca in o\u017eilja.<\/p>\n

Re\u0161evanje problema s podro\u010dja zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n

Pomembno dejstvo pri dietah za kardiolo\u0161ke paciente je, da bolezni srca in o\u017eilja ne moremo zdraviti s spremenjeno prehrano, lahko pa s hrano prepre\u010dimo nastanek teh bolezni.<\/p>\n

Zdrava prehrana mora telesu zagotoviti vse esencialne hranilne snovi. To so vitamini, prvine, esencialne aminokisline, esencialne ma\u0161\u010dobne kisline ter potrebno koli\u010dino energetskih hranil med katere \u0161tejemo ogljikove hidrate, ma\u0161\u010dobe in vlakine.<\/p>\n

Za ohranjanje in krepitev zdravja je potrebna zdrava-varovalna prehrana in zdrav na\u010din \u017eivljenja. Prehrana mora biti uravnote\u017eena, vsebovati pa mora manj ma\u0161\u010dob (zlasti nasi\u010denih ma\u0161\u010dob \u017eivalskega izvora), sladkorja in soli oziroma ve\u010d za\u0161\u010ditnih snovi; vlaknin, vitaminov, rudnin in vode.<\/p>\n

Zdrava prehrana lahko vpliva na ve\u010d razli\u010dnih dejavnikov in sicer na zmanj\u0161anje telesne te\u017ee, zni\u017eanje ma\u0161\u010dob v krvi, zni\u017eanje krvnega tlaka in vzdr\u017eevanje normalne ravni sladkorja v krvi. Priporo\u010dena je \u010dimbolj raznolika hrana, energetska vrednost naj bo taka, da dose\u017eemo idealno telesno te\u017eo, dnevno pa naj bi zau\u017eili 3 do 5 obrokov. Priporo\u010dljivo je u\u017eivanje sadja in zelenjave, polnozrnatega kruha in \u017eitaric ter pustega mesa in rib. Najbolj\u0161e za organizem je, da predstavljajo ma\u0161\u010dobe v hrani manj kot 30% energetske vrednosti, nasi\u010dene ma\u0161\u010dobe pa manj kot tretjino vseh v hrani prisotnih ma\u0161\u010dob. Pomemben je tudi maksimalen dneni vnos holesterola, ki je omejen na 300 mg.<\/p>\n

Pri obravnavani bolezni je zato bistvenega pomena omejevanje ma\u0161\u010dob, u\u017eivanje posnetega mleka (od 0,5% do 1,6% m.m.) in drugih mle\u010dnih izdelkov z manj ma\u0161\u010dobami (jogurt, sir, skuta z manj\u0161im odstotkom ma\u0161\u010dob). \u017divalske ma\u0161\u010dobe je potrebno nadomestiti z rastlinskimi, med katerimi je najbolj priporo\u010dljiva uporaba olivnega olja. Pomembna pa je \u0161e opustitev svinjske masti in omejevanje jaj\u010dnih rumenjakov.<\/p>\n

Pri kardiolo\u0161ki bolezni je veliko govora tudi o uporabi soli. Odrasla oseba namre\u010d ne potrebuje ve\u010d kot 1 g soli dnevno, vendar je v resnici porabimo mnogo ve\u010d kot je potrebno. Povpre\u010dno je porabimo okrog 10 g\/dan, kar bi bilo treba zni\u017eati vsaj na 5-6 g\/dan. Velika poraba soli naj bi pove\u010devala tveganje za povi\u0161an krvni tlak, ta pa je tudi eden izmed rizi\u010dnih dejavnikov za nastanek sr\u010dno \u2013 \u017eilnih bolezni. \u010ce ledvice ne morejo izlo\u010diti dovolj natrija, se ta za\u010dne nabirati v telesu, kar ima za posledico zadr\u017eevanje vode in pove\u010danje volumna krvi.<\/p>\n

Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n

Bolezni srca in o\u017eilja se pojavljajo v dana\u0161njem svetu vedno bolj pogosto. Na visoko pojavnost vplivajo razli\u010dni dejavniki in razvade, ki so vse pogostej\u0161e med ljudmi. Ljudje na svojo bolezen odreagirajo zelo razli\u010dno. Nekateri se ob seznanitvi z diagnozo povsem spremenijo in za\u010dnejo \u017eiveti druga\u010dno, bolj zdravo in aktivno \u017eivljenje, spet drugi se z diagnozo ne obremenjujejo in \u017eivijo naprej svoje staro \u017eivljenje z vsemi \u0161kodljivimi razvadami in navadami.<\/p>\n

Kar se ti\u010de hospitalizacij pa moram re\u010di, da sem opazil precej veliko doslednost pri kardiolo\u0161kih bolnikih prav pri koli\u010dini zau\u017eite teko\u010dine in skrbi za ustrezno ter zdravo prehrano. To je vsekakor bistvenega pomena, saj dobi pacient v bolni\u0161ni\u010dni oskrbi zgled in nasvete, ki jih lahko po odpustu pravilno uporabi tudi v doma\u010dem okolju.<\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n