Kaj je to monitoring:<\/p>\n
Monitoring je kontrola z elektronskimi aparati v intenzivni negi in je v dana\u0161njem \u010dasu \u017ee potrebno dopolnilo za neposredno opazovanje bolnikovih vitalnih funkcij (Dragonja, 1972).<\/p>\n
Na monitorju so prikazane naslednje vitalne funkcije:<\/p>\n
EKG<\/p>\n
Elektrokardiogram je grafi\u010dni zapis elektri\u010dnih napetosti (aktivnosti) sr\u010dne mi\u0161ice (Pocajt, 2001).<\/p>\n
Elektrode se postavijo po naslednjih pravilih:<\/p>\n
D1 – desna roka in leva roka<\/p>\n
D2 – desna roka in leva noga<\/p>\n
D3 – leva roka in leva noga<\/p>\n
AVR – desna roka<\/p>\n
AVL – leva roka<\/p>\n
AVF – leva noga (Pocajt, 2001).<\/p>\n
PRITISK-RR<\/p>\n
Normalne vrednosti RR so odvisne od starosti, spola in konstitucije. Na tlak vplivajo \u0161e mirovanje, spanje, aktivnost, lega telesa, psihi\u010dno stanje… RR je pri \u017eenskah nekoliko ni\u017eji kot pri mo\u0161kih. Srednje vrednosti:<\/p>\n
\u2022 dojen\u010dki: 75\/50 mmHg<\/p>\n
\u2022 \u0161olski otroci: 95\/60 mmHg<\/p>\n
\u2022 odrasli: od 110 – 140\/60 -90 mmHg (Klasinc, 2009).<\/p>\n
PULZ-HR<\/p>\n
Pulz je utripanje perifernih arterij in je kazalo delovanja srca in \u017eilne stene. Utripanje arterije otipamo z blazinicami prstov.<\/p>\n
Normalne vrednosti so odvisne od starosti:<\/p>\n
novorojen\u010dki: okoli 140 \/min<\/p>\n
otroci: do 2. leta – 120 \/min, v 4. letu – 100\/min, v 10. letu – 90 \/min, v 14. letu – 85\/min<\/p>\n
odrasli: mo\u0161ki – od 60 – 70 \/min, \u017eenske 70 – 75 \/min (Klasinc, 2009).<\/p>\n
Mesta za tipanje pulza so: vratna arterija (a. carotis), ko\u017eeljni\u010dna arterija (zapestje; a radialis), arterija na notranji strani nadlahti (a. brachialis), sen\u010dni\u010dna arterija (a. temporalis), stegenska arterija (a. femoralis), podkolenska arterija (a. poplitea), arterija na hrbti\u0161\u010du stopala (a. dorsalis pedis) (Klasinc, 2009).<\/p>\n
<\/p>\n
DIHANJE<\/p>\n
Dihanje je izmenjava plinov med zunanjim zrakom in krvjo. Dogaja je s v plju\u010dnih me\u0161i\u010dkih. Dihalni center je v mo\u017eganih, v podalj\u0161anem hrbtnem mozgu. Ta po\u0161ilja dra\u017eljaj dihalnim mi\u0161icam, ki omogo\u010dajo gibanje prsnega ko\u0161a, ta pa ventilacijo (predihanje), prezra\u010devanje plju\u010d. Normalno dihanje strokovno poimenujemo evpneja (Klasinc, 2009)..<\/p>\n
Vrednosti dihanja:<\/p>\n
novorojen\u010dki: 40 – 44 vdihov in izdihov \/ min<\/p>\n
otroci: 25 – 30 vdihov in izdihov \/ min<\/p>\n
odrasli: 16 – 18 vdihov in izdihov \/ min (Klasinc, 2009).<\/p>\n
<\/p>\n
TEMPERATURA<\/p>\n
Normotermija: 36\u00b0C \u2013 37,2\u00b0C<\/p>\n
Hipotermija: pod 36\u00b0C<\/p>\n
Hipertermija: 37,1 \u00b0C \u2013 40\u00b0C (Klasinc, 2009).<\/p>\n
<\/p>\n
PULZNA OKSIMETRIJA SpO2<\/p>\n
Pri zdravem \u010dloveku, bo normalna od\u010ditana vrednost saturacije (SaO2) med 97% – 99%. Pri ljudeh z normalno vrednostjo hemoglobina je vrednost 95% klini\u010dno \u0161e vedno sprejemljiva, kar je pod to mejo je potrebno zdravljenje (Klasinc, 2009).<\/p>\n
<\/p>\n
Problem z vidika zdravstvene nege:<\/p>\n
Vrste vitalnih parametrov, ki se hitro spreminjajo, ne moremo nepretrgoma kontrolirati brez dobre monitorske aparature, ki nam zdr\u017eema ka\u017ee merilne vrednosti in nas takoj opozori na kriti\u010dno situacijo z nevarnimi mejnimi vrednostmi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je osebni kontakt z bolnikom nepogre\u0161ljiv in odlo\u010dilne va\u017enosti, da lahko nevarne situacije pravo\u010dasno opazimo, objektivno presodimo in ternu primerno hitro ukrepamo (Dragonja, 1972).<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Kriti\u010dno mnenje:<\/p>\n
Menim, da je na kliniki Golnik, natan\u010dneje na oddelku za intenzivno nego in terapijo za paciente, ki so na monitorjih dobro poskrbljeno. Nekaterim se VF merijo na vsako uro in pri tem so zelo natan\u010dni, pri ostalih pacientih pri merjenju VF pa je prav tako prisotna natan\u010dnost. Ob morebitnih \u017eivljensko ogro\u017eenih VF to vse vidijo na monitorjih ki jih imajo, opozorilo se spro\u017ei z glasnim piskanjem.<\/p>\n
<\/p>\n
Literatura:<\/p>\n
Dragonja \u0160. Elektronsko nadzorovanje v intenzivni negi. Obzor Zdr N. 1972; 6: 214-222<\/p>\n
Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Ver\u010dko Pernat S. (2006). Zdravstvena nega 1. Maribor: zalo\u017eba Pivec<\/p>\n
Pocajt M., \u0160irca A. (2001). Anatomija in fiziologija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kaj je to monitoring: Monitoring je kontrola z elektronskimi aparati v intenzivni negi in je v dana\u0161njem \u010dasu \u017ee potrebno dopolnilo za neposredno opazovanje bolnikovih vitalnih funkcij (Dragonja, 1972). Na monitorju so prikazane naslednje vitalne funkcije: EKG Elektrokardiogram je grafi\u010dni zapis elektri\u010dnih napetosti (aktivnosti) sr\u010dne mi\u0161ice (Pocajt, 2001). Elektrode se postavijo po naslednjih pravilih: D1 … Preberi ve\u010d o Monitoring<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1584,3798],"tags":[4245,4244,3939],"class_list":["post-12175","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-diagnosticno-terapevtski-program","category-individualno-delo-studenta","tag-monitoring","tag-spremljanje-vitalnih-funkcij","tag-vitalne-funkcije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12175","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12175"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12175\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12215,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12175\/revisions\/12215"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12175"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12175"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12175"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}