![\"medicinske-sestre-zdravstvena-nega\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/02\/medicinske-sestre-zdravstvena-nega.jpg\")
Definicije zdravstvene nege so dinami\u010dne, kot je dinami\u010dna tudi dejavnost zdravstvene nege.<\/p>\nDefinicije zdravstvene nege so dinami\u010dne, kot je dinami\u010dna tudi dejavnost zdravstvene nege.<\/p>\n
Zdravstvena nega se neprestano razvija, da lahko zadovoljuje potrebe pacientov in vklju\u010duje nova znanja in spoznanja.<\/p>\n
Definicija \u2013 vsebinska dolo\u010ditev pojma, logi\u010dna dolo\u010ditev pojma; logi\u010dna operacija s katero se opredeli obseg in vsebina pojma s pomo\u010d jo drugih pojmov;<\/p>\n
– odlo\u010ditev, s katero se kon\u010dno in za vse kaka resnica sprejme kot obvezna (Veliki slovar tujk, 2002:182)<\/p>\n
\u010ce zdravstvene nege ne znamo poimenovati, je ne moremo nadzorovati, financirati, raziskovati, u\u010diti, ali jo predstaviti \u0161ir\u0161i dru\u017ebi.<\/p>\n
Kaj je torej zdravstvena nega?<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Virginia Henderson, 1957<\/strong><\/p>\n Medicinska sestra pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, \u010de bi imel za to voljo, mo\u010d in znanje. Na tem podro\u010dju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.<\/p>\n Virginia Henderson<\/strong><\/p>\n \u2022Medicinska sestra sodeluje pri realizaciji diagnosti\u010dno terapevtskega na\u010drta, o katerem odlo\u010da zdravnik.<\/p>\n \u2022Medicinska sestra je \u010dlan \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri na\u010drtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.<\/p>\n Analiza definicije<\/strong><\/p>\n Medicinska sestra pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, \u010de bi imel za to voljo, mo\u010d in znanje. Na tem podro\u010dju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.<\/p>\n Prvi del definicije: samostojnost in odgovornost<\/strong><\/p>\n \u2013MS samostojno ugotavlja probleme in te\u017eave, ki jih imajo pacienti v zadovoljevanju osnovnih \u017eivljenjskih potreb, postavlja cilje, na\u010drtuje intervencije, jih izvaja in vrednoti njihovo uspe\u0161nost. Za posledice sprejetih odlo\u010ditev je tudi odgovorna.<\/p>\n Medicinska sestra sodeluje pri realizaciji diagnosti\u010dno terapevtskega na\u010drta, o katerem odlo\u010da zdravnik.<\/p>\n Drugi del definicije: aktivnosti medicinske sestre, za katere se ne odlo\u010da sama<\/strong><\/p>\n \u2013Izvaja diagnosti\u010dno terapevtske posege<\/p>\n \u2013Sodeluje pri diagnosti\u010dno terapevtskih posegih<\/p>\n \u2013Organizira diagnosti\u010dno terapevtsko dejavnost<\/p>\n Analiza definicije<\/strong><\/p>\n Medicinska sestra je \u010dlan \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri na\u010d rtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.<\/p>\n Tretji del definicije: aktivnosti, ki jih medicinska sestra prevzema kot \u010dlan \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima<\/p>\n \u2013Sodeluje z razli\u010d nimi strokovnjaki v celotni oskrbi pacienta<\/p>\n \u2013Za aktivnosti, ki jih prevzema je v polni meri odgovorna<\/p>\n Analiza definicije<\/strong><\/p>\n \u2022 Komu pomaga: zdravemu ali bolnemu<\/p>\n \u2022 Kaj izvaja: aktivnosti za ohranitev zdravja, vrnitev zdravja, za mirno smrt<\/p>\n \u2022Zakaj pomaga: zaradi pomanjkanja volje, mo\u010di in znanja<\/p>\n \u2022Rezultat pomo\u010di: \u010dim ve\u010dja stopnja samostojnosti<\/p>\n Analiza definicije<\/p>\n \u2022 S kom sodeluje: zdravnik, zdravstveni tim<\/p>\n \u2022Namen pomo\u010di:<\/p>\n ICN, 1987<\/strong><\/p>\n Specifi\u010dna vloga medicinske sestre je pomagati zdravemu ali bolnemu varovancu oceniti njegovo zdravstveno stanje in mu pomagati pri izvajanju tistih aktivnosti, ki pripomorejo k ozdravljenju ali mirni smrti, ki bi jih varovanec opravil sam, \u010de bi imel za to ustrezno mo\u010d, voljo in znanje. Pomaga mu k \u010dimprej\u0161nji in popolni ozdravitvi.<\/p>\n ICN<\/strong><\/p>\n V okviru celovitega zdravstvenega varstva medicinske sestre sodelujejo z drugimi dru\u017ebenimi slu\u017ebami pri na\u010drtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvenega varstva, ki omogo\u010dajo izbolj\u0161anje zdravja, prepre\u010devanje bolezni in oskrbo bolnih in invalidnih posameznikov.<\/p>\n Analiza definicije<\/strong><\/p>\n \u2022 Komu pomaga: zdravemu ali bolnemu<\/p>\n \u2022Kaj izvaja: ocenjuje varovan\u010devo zdravstveno stanje, izvaja aktivnosti<\/p>\n \u2022Zakaj pomaga: pacient nima ustrezne mo\u010di, volje, znanja<\/p>\n \u2022Rezultat pomo\u010di: \u010d imprej\u0161nja in popolna ozdravitev<\/p>\n \u2022S kom sodeluje: druge dru\u017ebene slu\u017ebe v kontekstu celovitega zdravstvenega varstva<\/p>\n \u2022Namen pomo\u010di: izbolj\u0161anje zdravja, prepre\u010devanje bolezni, oskrba bolnih in invalidnih posameznikov<\/p>\n SZO, 1991<\/strong><\/p>\n Zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, dru\u017eino in dru\u017ebeno skupnostjo v njihovih razvejanih funkcijah v \u010dasu zdravja in bolezni oziroma se giblje iz ene sfere v drugo. Enkratna naloga medicinske sestre je torej, da ugotavlja potrebe in na\u010drtuje zdravstveno nego, ki bo pomagala bolnemu ali zdravemu posamezniku opravljati vse, kar koristi njegovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogo\u010diti neodvisnost varovanca, \u010de ima za to potrebno mo\u010d, voljo in znanje. Svoje naloge mora opravljati tako, da bo varovancu vrnila neodvisnost v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu.<\/p>\n Analiza definicije<\/strong><\/p>\n \u2022Komu pomaga: posamezniku, dru\u017eini, dru\u017e beni skupnosti<\/p>\n \u2022Kaj izvaja: ugotavlja potrebe, na\u010drtuje zdravstveno nego<\/p>\n \u2022Zakaj pomaga: pacient nima ustrezne mo\u010di, volje in znanja<\/p>\n \u2022Rezultat pomo\u010di: koristiti zdravju, okrevanju, mirni smrti<\/p>\n \u2022S kom sodeluje: z dru\u017ebeno skupnostjo<\/p>\n \u2022Namen pomo\u010di: neodvisnost varovanca<\/p>\n Primerjava definicij \u2013 Virginija Henderson, ICN, SZO<\/p>\n Popravljena verzija definicije ICN (2002)<\/strong><\/p>\n \u2022 Zdravstvena nega obsega samostojno in soodvisno obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, dru\u017ein, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih v vseh okoljih. Zdravstvena nega vklju\u010duje promocijo zdravja, prepre\u010devanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajo\u010de ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorni\u0161tvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov in izobra\u017eevanja.<\/p>\n Izvajalci zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Medicinska sestra<\/p>\n \u2022 Zdravstveni tehnik<\/p>\n \u2022 Delo v zdravstveni dejavnosti smejo samostojno opravljati: <\/strong> Zakon o zdravstveni dejavnosti, 64.\u010d len, Ur. list RS 80\/2004<\/p>\n \u2022Za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti mora biti vpisana v register in imeti licenco. Licenca se podeli za dolo\u010den \u010das \u2013 za dobo sedmih let, podalj\u0161ati pa jo je mo\u017e no na podlagi usposobljenosti za nadaljnje delo.<\/p>\n Medicinska sestra<\/strong><\/p>\n \u2022 Direktiva 2005\/36\/ES Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij . Strasbourgh, 7. september 2005.<\/p>\n \u2022 Za vse regulirane poklice. V zdravstvu: zdravnik, zobozdravnik, veterinar, medicinska sestra, babica<\/p>\n \u201331. \u010d len: usposabljanje medicinskih sester za splo\u0161no zdravstveno nego<\/p>\n \u201332. \u010d len: opravljanje dejavnosti medicinskih sester za splo\u0161no zdravstveno nego<\/p>\n \u201333. \u010d len: pridobljene pravice medicinskih sester za splo\u0161no zdravstveno nego<\/p>\n \u2013Priloga V.2: Program usposabljanja medicinskih sester \u2013 teoreti\u010dni in klini\u010dni pouk<\/p>\n Naloge medicinske sestre<\/strong><\/p>\n \u2022Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, na\u010drtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego za posameznika, dru\u017eino in skupino<\/p>\n \u2022Sodeluje pri realizaciji diagnosti\u010dno terapevtskega programa<\/p>\n \u2022Izvaja zdravstveno vzgojo in svetuje zdravim in bolnim posameznikom, dru\u017e inam in skupinam<\/p>\n \u2022 Skrbi za organizacijo dela<\/p>\n \u2022Vklju\u010duje se v razvojno raziskovalno dejavnost<\/p>\n \u2022 Vodi negovalni tim<\/p>\n \u2022Je \u010dlan zdravstvenega tima, kjer je odgovorna za podro\u010dje zdravstvene nege, sodeluje pa pri na\u010drtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta<\/p>\n Zdravstveni tehnik<\/strong><\/p>\n \u2022Je oseba, ki je zaklju\u010dila srednje\u0161olski strokovni program zdravstvene nege in je usposobljena za vrsto strokovnih del v okviru zdravstvene nege zdravih in bolnih ljudi v vseh \u017eivljenjskih obdobjih in okoljih.<\/p>\n \u2022Je \u010dlan negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre izvajalec postopkov in posegov v procesu zdravstvene nege.<\/p>\n Mali leksikon terminolo\u0161kih izrazov v zdravstveni negi, 1999<\/p>\n Aktivnost, intervencija, postopek, poseg<\/strong><\/p>\n \u2022 aktivnost \u2013 \u201cactivity\u201d: delavnost, marljivost, spretnost, opravilo, dejavnost, delovanje, aktivnost<\/p>\n \u2022 Poklicna aktivnost pomeni neko opravilo v poklicu.<\/p>\n \u2022Intervencije so vse aktivnosti izvajalcev zdravstvene nege (postopki zdravstvene nege, diagnosti\u010dno terapevtski posegi) za realizacijo na\u010d rta zdravstvene nege in doseganje ciljev.<\/p>\n Postopek, poseg<\/p>\n \u2022Postopek<\/strong> je intervencija v zdravstveni negi, pri kateri izvajalci odlo\u010dajo samostojno o vrsti in na\u010dinu izvedbe.<\/p>\n \u2022Poseg<\/strong> je intervencija v zdravstveni negi, ki jo izvajalec zdravstvene nege izvede na osnovi odlo\u010ditve zdravnika samostojno in je za izvedbo odgovoren.<\/p>\n Kompetenca<\/p>\n \u2022Kompetenca je posameznikova zmo\u017enost, da uporablja svoje znanje in sposobnosti, da zadosti zahtevam zaposlitev ali specifi\u010dnim delovnim nalogam oziroma je zmo\u017een opraviti delo.<\/p>\n \u2022Obsega znanje, ve\u0161\u010dine, spretnosti, osebnostne in vedenjske zna\u010dilnosti, prepri\u010danja, vrednote, samopodobo itd. (Gruban, 2004).<\/p>\n \u017deleznik, Brlo\u017enik, Bu\u010dek Hajdarevi\u010d , Dolin\u0161ek, Filej et al. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babi\u0161ki negi. Zbornica-Zveza, 2008<\/p>\n \u2022 Kompetence so pomembne, ker:<\/strong><\/p>\n \u2013 Zagotavljajo jasno sliko vloge in odgovornosti medicinske sestre<\/p>\n \u2013Vplivajo na proces zagotavljanja za\u0161\u010d ite javnosti<\/p>\n \u2013 Pospe\u0161ujejo prosto globalno gibanje medicinskih sester<\/p>\n \u2013Zagotavljajo osnovo za dolo\u010danje standardov<\/p>\n \u2013 Prispevajo k individualni in kolektivni poklicni odgovornosti<\/p>\n \u2013 Pojasnjujejo prispevek medicinske sestre v odnosu do prispevka drugih strokovnjakov v multidisciplinarnem timu<\/p>\n \u2013Zagotavljajo temelj za oblikovanje u\u010dnega programa za \u0161tudij zdravstvene nege<\/p>\n \u2013Pomagajo pri dolo\u010danju poklicnih pri\u010dakovanj<\/p>\n \u2013Zagotavljajo osnovo za dolo\u010ditev kriterijev uspe\u0161nosti, ki so specifi\u010d ni za posamezno delo.<\/p>\n Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babi\u0161ki negi, 2008<\/p>\n Kompetenca, kompetentnost<\/p>\n \u2022Kompetence medicinskih sester se pri\u010dnejo razvijati z vstopom v izobra\u017eevalni program prve stopnje Zdravstvena nega in dose\u017e ejo nivo usposobljenosti za poklic, ko \u0161tudent uspe\u0161no zagovarja diplomsko delo.<\/p>\n \u2022Kompetence diplomirane medicinske sestre so opredeljene v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti \u2013 zdravstveni delavci.<\/strong><\/p>\n (Ur. list RS 82\/2004)<\/p>\n <\/strong><\/p>\n Poklicna dejavnost – kompetence diplomirane medicinske sestre\/diplomiranega zdravstvenika<\/strong><\/p>\n \u2022Promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in u\u010denje za razumevanje povezav med na\u010dinom \u017e ivljenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja<\/p>\n \u2022Organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter slu\u017ebe zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Vodenje negovalnega tima<\/p>\n \u2022 Izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege<\/p>\n \u2022Sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnosti\u010dno terapevtskih programov<\/p>\n \u2022Spremljanje izidov in u\u010dinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje<\/p>\n \u2022 Interdisciplinarno in multisktorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta<\/p>\n \u2022Izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske pomo\u010di<\/p>\n \u2022 Pedago\u0161ko delo za obnavljanje lastnega kadra<\/p>\n \u2022Raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti<\/p>\n Poklicna dejavnost – kompetence zdravstvenega tehnika<\/strong> \u2022Pomo\u010d pacientu pri opravljanju dnevnih \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n \u2022Priprava na diagnosti\u010dne in terapevtske posege in postopke<\/p>\n \u2022Izvedba enostavnih diagnosti\u010dno terapevtskih posegov in postopkov<\/p>\n \u2022 Sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege<\/p>\n \u2022Ukrepanje v nepri\u010dakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomo\u010d i v okviru pristojnosti<\/p>\n \u2022 Zdravstvena vzgoja pacienta v okviru tima<\/p>\n Podoba medicinske sestre<\/strong><\/p>\n \u2022<\/strong> Zbornica \u2013 Zveza. Utrip, maj 2003:5<\/strong><\/p>\n Timsko delo<\/p>\n \u2022 Je potrebno za uspe\u0161no delo v zdravstveni negi in v zdravstvu.<\/p>\n \u2022Je eden od na\u010dinov za soo\u010d anje z delovnimi izzivi v zdravstvenem zavodu.<\/p>\n \u2022Najbolj u\u010dinkovito je timsko delo takrat, ko se ga lotimo sistemati\u010dno in v situacijah, ko je to potrebno.<\/p>\n Skupina<\/p>\n \u2022\u010clani skupine so med seboj neodvisni.<\/p>\n \u2022 Skupinsko delo zahteva veliko manj energije.<\/p>\n \u2022 Za organizacijo je skupinsko delo veliko manj produktivno in pomembno.<\/p>\n \u2022Komunikacija je med \u010dlani skupine skoraj nepomembna.<\/p>\n \u2022\u010clani skupine ne sodelujejo pri postavljanju ciljev, ti so eksterno dolo\u010deni in vsiljeni.<\/p>\n Skupina<\/p>\n \u2022Delovno skupino<\/strong> sestavljajo 3 do 20 oseb, ki se zberejo okoli dolo\u010dene naloge, ali pa samo za neko dolo\u010deno \u010d asovno obdobje.<\/p>\n \u2022Polo\u017e aj skupine je definiran \u201cod zgoraj\u201d z nekim organizacijskim aktom ali ukazom.<\/p>\n Tim<\/p>\n \u2022Tim<\/strong> je majhna skupina ljudi (3-7, 5-10), pri kateri imajo skupni cilji prednost.<\/p>\n \u2022Tim usklajeno deluje, da bi uresni\u010dil zastavljene cilje.<\/p>\n \u2022Timi se neprestano spreminjajo kot odgovor na razli\u010dne potrebe in situacije.<\/p>\n Vrste timov v zdravstvu<\/p>\n \u2022Zdravstveni tim<\/strong> je multidisciplinarna skupina strokovnjakov (strokovnjaki razli\u010dnih disciplin \u2013 medicina, zdravstvena nega, fizioterapija, logoterapija…).<\/p>\n \u2022Negovalni tim<\/strong> (tim zdravstvene nege) je monodisciplinarna skupina strokovnjakov (strokovnjaki ene discipline \u2013 zdravstvena nega).<\/p>\n Vrste timov v zdravstvu<\/p>\n \u2022 Tim za re\u0161evanje problemov<\/p>\n \u2022 Tim za izbolj\u0161anje kakovosti<\/p>\n \u2022Tim za prepre\u010devanje intrahospitalnih infekcij<\/p>\n \u2022Tim za prepre\u010devanje neza\u017eeljenih dogodkov<\/p>\n \u010clani tima zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 tehnik zdravstvene nege\/tehtnica zdravstvene nege\/zdravstveni tehnik\/zdravstvena tehtnica\/srednja medicinska sestra<\/p>\n \u2022 vi\u0161ja medicinska sestra\/vi\u0161ji medicinski tehnik\/diplomirana medicinska sestra\/diplomirani zdravstvenik<\/p>\n \u2022 medicinska sestra z univerzitetno izobrazbo<\/p>\n \u2022medicinska sestra s podiplomsko izobrazbo (specializacija, magisterij in doktorat znanosti, strokovni magisterij)<\/p>\n Sestava tima<\/p>\n \u2022Vodja<\/strong> tima je dolo\u010den glede na vrsto vpra\u0161anja, ki ga \u010dlani tima obravnavajo, in glede na cilj, ki ga \u017eelijo dose\u010di. Vodja negovalnega tima je medicinska sestra.<\/p>\n \u2022\u010c<\/strong>lani<\/strong> tima so enakopravni. Vsak \u010dlan mora vedeti kak\u0161na je njegova vloga v timu in kak\u0161na je njegova odgovornost.<\/p>\n \u2022\u010ce vloge niso jasne, lahko pride do napak, nezaupanja, zmede, neprimernega delegiranja, slabe izrabe resursov, pove\u010d anega stresa, krivde in do pomanjkljive motivacije.<\/p>\n \u2022Posledica so lahko \u0161tevilni konflikti, ki izvirajo iz pomanjkljivega poznavanja ali cenjenja vlog drugih \u010dlanov tima.<\/p>\n Vloge v timu<\/p>\n \u2022Vodja<\/strong> je samozavesten, vodi tim, pojasnjuje cilje, poobla\u0161\u010da, spodbuja odlo\u010d anje.<\/p>\n \u2022Izvr\u0161evalec<\/strong> je marljiv, samodiscipliniran, prakti\u010dno razmi\u0161lja.<\/p>\n \u2022Kreativec <\/strong>je ustvarjalen, je izvor idej in kreativnih zamisli, razmi\u0161lja izvirno.<\/p>\n \u2022Raziskovalec<\/strong> ima razvito socialno mre\u017eo iz katere u\u010dinkovito \u010drpa nove informacije, zna se obrniti na pravo osebo pri iskanju virov.<\/p>\n \u2022Organizator<\/strong> na\u010drtuje in organizira delo tima.<\/p>\n \u2022Koordinator<\/strong> skrbi za dobro vzdu\u0161je in dobre medosebne odnose, je diplomatski in kooperativen.<\/p>\n \u2022Finalizator<\/strong> zaklju\u010di nalogo, poskrbi za zadnje detajle, odpravi najmanj\u0161e napake in poi\u0161\u010de, kaj je tim v nalogi pozabil, izpustil.<\/p>\n Prednosti timskega dela<\/strong><\/p>\n \u2022Ve\u010d ja motivacija<\/p>\n \u2022 Kohezija odnosov<\/p>\n \u2022Sinergijski u\u010d inki<\/p>\n \u2022 Bolj\u0161a organizacija dela<\/p>\n \u2022Ve\u010d ja kreativnost<\/p>\n \u2022 Osebno in skupno zadovoljstvo<\/p>\n \u2022Ve\u010d ja kakovost opravljenega dela<\/p>\n Slabosti timskega dela<\/strong><\/p>\n \u2022 Skupno mi\u0161ljenje<\/p>\n \u2022Prevlada posameznega \u010d lana<\/p>\n \u2022 Prelaganje odgovornosti na druge<\/p>\n \u2022 Pritiski za strinjanje<\/p>\n \u2022Konkurenca med \u010d lani<\/p>\n \u2022Ve\u010d \u010dasa<\/p>\n \u2022Za odlo\u010ditve so potrebni kompromisi, ki lahko odlo\u010ditve \u010dasovno odmaknejo<\/p>\n Delegiranje nalog v zdravstveni negi<\/strong><\/p>\n \u2022Je dodeljevanje dolo\u010d ene naloge sodelavcu \/ sodelavcem.<\/p>\n \u2022Je te\u017eka naloga za tistega, ki delegira.<\/p>\n \u2022Ne pomeni le pravice, ki si jo je nekdo pridobil z zasedbo dolo\u010denega delovnega mesta, temve\u010d tudi odgovornost.<\/p>\n \u2022 Oseba, ki delegira je odgovorna za strokovni vidik delegiranja in za enakomerno delegiranje nalog.<\/p>\n \u2022Delegiranje je odgovorno delo, ki zahteva dolo\u010deno znanje, ve\u0161\u010dine, pripravo in dosledno izpeljavo.<\/p>\n \u2022 Vodja delegira tiste naloge za katere meni, da ni nujno, da jih opravi sam.<\/p>\n \u2022Nikakor ne sme delegirati tistih nalog, ki jih sam ne razume, ali ne ve, kako se izvajajo, saj nebi mogel nuditi ustrezne pomo\u010di, \u010d e bi jo izvajalec potreboval. Prav tako ne bi znal ustrezno oceniti rezultatov.<\/p>\n Naloga<\/strong><\/p>\n \u2022Je ena izmed organizacijskih funkcij. Za izvedbo dolo\u010d ene naloge morata obstajati dva subjekta: nalogodajalec in izvajalec naloge.<\/p>\n \u2022Izvajalec je dol\u017e an izvesti nalogo in je za izvedbo tudi odgovoren.<\/p>\n Faze v procesu delegiranja<\/strong><\/p>\n \u2022 Za delegiranje se je potrebno pripraviti v naprej.<\/p>\n \u2022 Jasno je potrebno opredeliti nalogo, ki jo je potrebno opraviti.<\/p>\n \u2022Potrebno je dolo\u010diti\u00a0 \u010dasovni okvir za izvedbo naloge.<\/p>\n \u2022Dolo\u010diti je potrebno nivo pristojnosti z ozirom na posameznikove kompetence.<\/p>\n \u2013Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na voljo ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema eti\u010dno, strokovno, kazensko in materialno odgovornost.<\/p>\n Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ur. list RS 23\/2005. 55. \u010dlen<\/strong><\/p>\n \u2013Zatorej lahko v okviru posameznega poklica oseba sprejme samo tiste naloge, za katere ima ustrezno izobrazbo in je za njihovo izvajanje kompetentna.<\/p>\n \u2022Dolo\u010diti je potrebno kdaj bo pri\u0161lo do preverjanja u\u010dinkovitosti in uspe\u0161nosti poteka izvajanja naloge, \u0161e posebej, \u010de gre za dalj \u010dasa trajajo\u010de naloge.<\/p>\n \u2022 Po opravljeni nalogi je potrebno izvesti evalvacijo.<\/p>\n \u2022Vodja tima zdravstvene nege koordinira delo \u010dlanov tima in je odgovoren za delegiranje nalog. S tem bo zagotovljen nemoten potek dela na oddelku.<\/p>\n \u2022Delo je potrebno razdeliti enakomerno, s \u010dimer dose\u017eemo ve\u010djo u\u010dinkovitost in ve\u010d jo kakovost dela.<\/p>\n Delegiranje nalog v zdravstveni negi<\/strong><\/p>\n \u2022 Je odvisno od:<\/p>\n \u2013 Organizacije dela<\/p>\n \u2013 Znanja in usposobljenosti kadra<\/p>\n \u2013 \u0160tevila kadra<\/p>\n \u2013Ekonomskih zmo\u017e nosti organizacije<\/p>\n \u2013Vrste pacientov (kategorizacija)<\/p>\n \u2013 Kompleksnosti nalog, ki morajo biti izvedene.<\/p>\n \u2022Pri delegiranju nalog, je potrebno upo\u0161tevati naslednje kriterije:<\/strong><\/p>\n \u2013Da je oseba usposobljena za izvedbo dolo\u010d ene naloge<\/p>\n \u2013Da je ustrezno predstavila, da obvlada izvedbo dolo\u010d ene naloge<\/p>\n \u2013 Da lahko izvede nalogo varno<\/p>\n \u2013 Da je stanje pacienta ustrezno<\/p>\n \u2013Da je mo\u017ena ustrezna supervizija oziroma strokovna pomo\u010d v \u010dasu izvajanja naloge<\/p>\n \u2013Da je naloga del vseh aktivnosti, ki so dolo\u010d ene, da jih sme medicinska sestra izvajati in da je seznam aktivnosti dosegljiv vsem.<\/p>\n Tradicionalna zdravstvena nega<\/strong><\/p>\n \u2022 Poudarek na odvisni vlogi<\/p>\n \u2022 Nima oblikovane lastne filozofije<\/p>\n \u2022 Nima lastne terminologije<\/p>\n \u2022 Ne deluje po procesu zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 V praksi zdravstvene nege prevladuje medicinski model<\/p>\n \u2022 Nima strokovnih standardov<\/p>\n \u2022 Nima razvite klasifikacije zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Funkcionalni model organiziranja delitve dela<\/p>\n \u2022Zdravstvena nega ni dokumentirana, \u010de pa je, potem zelo skromno, predvsem v medicinski dokumentaciji<\/p>\n \u2022Vrednotenja uspe\u0161nosti ni, \u010de je, se vrednoti le uspe\u0161nost in pravo\u010d asnost izvedenih nalog<\/p>\n \u2022 Komuniciranje na pobudo pacienta<\/p>\n \u2022Poudarek na enem vidiku \u010dloveka (telesni ali psihi\u010dni)<\/p>\n \u2022Problemi pacienta se odkrivajo rutinsko ali naklju\u010dno, predvsem izhajajo iz medicinske diagnoze in standardnih pri\u010dakovanj<\/p>\n \u2022Odvisna, podrejena vloga pacienta, hierarhi\u010dni in destruktivni odnos<\/p>\n \u2022Pasivna vloga pacienta<\/p>\n \u2022 Zdravstvena nega zakonsko ni urejeno<\/p>\n Sodobna zdravstvena nega<\/strong><\/p>\n \u2022Zna\u010dilnosti:<\/p>\n \u2013Premik od medicinskega modela (bolezen, anatomski in fizi\u010dni vidik) izobra\u017eevanja k sodobnemu modelu (\u010dlovek kot enkratna, neponovljiva integrirana celota)<\/p>\n \u2013Mo\u017enost doseganja akademskih naslovov<\/p>\n \u2013Generiranje in \u0161irjenje novih znanj in spoznanj o zdravstveni negi (raziskovanje)<\/p>\n \u2013 Razvitje lastnega metodolo\u0161kega pristopa<\/p>\n \u2013Razvoj prvih filozofij, teorij in modelov<\/p>\n \u2022Poudarek na samostojni, avtonomni vlogi<\/p>\n \u2022 Oblikovana lastna filozofija<\/p>\n \u2022 Razvita lastna terminologija<\/p>\n \u2022 Procesni metodolo\u0161ki pristop<\/p>\n \u2022 Vna\u0161anje modelov in teorij zdravstvene nege v prakso<\/p>\n \u2022 Oblikovani standardi zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Razvita klasifikacija zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Timski model ali druge sodobne oblike organiziranja<\/p>\n \u2022Zdravstvena nega je v celoti dokumentirana<\/p>\n \u2022Vrednotenje uspe\u0161nosti in u\u010dinkovitosti na osnovi izvedenega in dose\u017eenega, kar se odra\u017e a v stanju, ravnanju in obna\u0161anju<\/p>\n \u2022 Poudarek na terapevtski komunikaciji<\/p>\n \u2022Poudarek na celovitem, holisti\u010dnem pristopu k pacientu<\/p>\n \u2022Sistemati\u010dno, ciljano (usmerjeno) individualno odkrivanje problemov in te\u017eav pacienta<\/p>\n \u2022 Enakovredna vloga pacienta, partnerski, konstruktivni odnos<\/p>\n \u2022Aktivna vloga pacienta<\/p>\n \u2022Zakonsko urejeno strokovno podro\u010d je<\/p>\n Elementi sodobne zdravstvene nege<\/p>\n \u2022Filozofija<\/p>\n \u2022 Terminologija<\/p>\n \u2022 Proces zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Modeli, teorije<\/p>\n \u2022 Klasifikacija<\/p>\n \u2022Empiri\u010d ni indikatorji<\/p>\n \u2022Kategorizacija avtonomnost<\/strong><\/p>\n \u2022Komuniciranje \u25ba suverenost<\/strong><\/p>\n \u2022Dokumentiranje profesionalizacija<\/strong><\/p>\n \u2022 Organiziranje<\/p>\n \u2022Izobra\u017eevanje, strokovno izpopolnjevanje<\/p>\n \u2022 Raziskovanje<\/p>\n \u2022 Poklicni kodeks<\/p>\n \u2022Poklicna zdru\u017eenja<\/p>\n \u2022 Zakonodaja<\/p>\n \u2022Avtonomnost<\/strong> \u2013 samostojnost, neodvisnost in delujo\u010d z lastno zakonitostjo<\/p>\n \u2022Suverenost<\/strong> \u2013 popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti<\/p>\n \u2022Profesionalizacija<\/strong> \u2013 poklicno opravljanje dejavnosti (temeljito in ve\u0161\u010de)<\/p>\n Filozofija<\/strong><\/p>\n \u2022Se je najprej razvila pri Grkih, ki so postavili temelje evropske kulture.<\/p>\n \u2022 Gr\u0161ki filozofi: Aristotel (povezal je v sistem zahodne filozofije moralo, estetiko,logiko in znanost, politiko in metafiziko) Pitagora Pitagorov izrek), Platon (filozofska smer – platoniki, platonska ljubezen), Sokrat…<\/p>\n \u2022Filozofija je temelj in vodilo vedam, saj mora vsako znanstveno podro\u010d je imeti svojo filozofijo (tudi zdravstvena nega).<\/p>\n \u2022V filozofiji je zajeto poslanstvo, vrednote, stali\u0161\u010da, prepri\u010danja, na\u010dela in vizija stroke.<\/p>\n \u2022Filozofija omogo\u010da enotno razumevanje stroke, kaj zdravstvena nega je , oziroma kaj naj bi bila.<\/p>\n \u2022Filozofija pojasnjuje osebne in strokovne vrednote ter eti\u010dna na\u010dela, ki jih morajo izvajalci zdravstvene nege upo\u0161tevati v odnosu do posameznika, dru\u017eine, skupine .<\/p>\n \u2022Filozofija se spreminja, ni stati\u010dna, je dinami\u010dna.<\/p>\n \u2022Filozofija slu\u017ei za vodilo razvoju teorije in prakse zdravstvene nege v nekem dru\u017ebenem okolju.<\/p>\n \u2022Prenos filozofije zdravstvene nege iz drugih okolij v na\u0161 dru\u017ebeni prostor ni mo\u017een, saj se mora filozofija stroke razviti v prostoru, kjer naj bi se tudi uveljavila.<\/p>\n Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje filozofije zdravstvene nege<\/p>\n \u2022Videnje in razumevanje \u010dloveka (holisti\u010den pristop, upo\u0161tevanje njegovih potreb, pravic, stali\u0161\u010d, vrednot in prepri\u010danj).<\/p>\n \u2022Osebne in strokovne vrednote ter eti\u010dna na\u010dela .<\/p>\n \u2022Ugled zdravstvene nege v okolju (vpliv na zdravstveno politiko).<\/p>\n \u2022Razumevanje in vrednotenje zdravstvene nege s strani drugih strok (avtonomnost, doprinos k zdravju posameznika in celotne dru\u017ebe).<\/p>\n Primer filozofije zdravstvene nege<\/strong> \u2022S<\/strong>po\u0161tovanje (\u010de ni spo\u0161tovanja, MS pacienta poni\u017ea v objekt svojega dela)<\/p>\n \u2022V<\/strong>arnost (fizi\u010dna varnost, psihi\u010dna varnost \u2013 pacient se po\u010duti varnega)<\/p>\n \u2022I<\/strong>ntegriteta (\u010dlovek kot celovita osebnost, pri kateri mora MS upo\u0161tevati telesne, psihi\u010dne, duhovne in dru\u017ebene potrebe)<\/p>\n \u2022P<\/strong>o\u010dutje (odvisno od vseh navedenih elementov, pacient se po\u010duti enakovrednega, varnega in spo\u0161tovanega)<\/p>\n Terminologija<\/strong><\/p>\n Dejavnost se imenuje zdravstvena nega, nosilke dejavnosti so medicinske sestre.<\/p>\n Izraz zdravstvena nega naj bi nakazoval razliko v primerjavi z lai\u010dno nego ali poklicno osebno nego (npr. frizerke, kozmeti\u010d arke).<\/p>\n Izraz \u00bbsestra\u00ab je dedi\u0161\u010dina verskih redov, ko so se usmiljene sestre ukvarjale z nego pacientov, kar je bil del njihovih verskih dol\u017enosti. Prenehanje cerkvene skrbi za paciente je prineslo izraz \u00bbmedicinska sestra\u00ab, da bi se nakazala lai\u010dnost tega poklica v nasprotju z \u00bbusmiljeno sestro\u00ab (Pahor, 1997).<\/p>\n \u2022 Stroka mora razviti lastno terminologijo, ki olaj\u0161a:<\/strong><\/p>\n \u2013Komuniciranje med \u010dlani tima zdravstvene nege<\/p>\n \u2013Komuniciranje s strokovnjaki drugih strokovnih podro\u010dij<\/p>\n \u2013Izobra\u017eevanje v stroki<\/p>\n \u2013 Raziskovanje v zdravstveni negi<\/p>\n \u2013Vklju\u010devanje zdravstvene nege v informacijski sistem<\/p>\n \u2013 Vidnost zdravstvene nege<\/p>\n \u2013Finan\u010dno ovrednotenje in financiranje zdravstvene nege<\/p>\n Proces zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n Je metoda dela izvajalcev zdravstvene nege, ki s svojimi zna\u010dilnostmi zahteva sodoben na\u010din delovanja. Omogo\u010da sistemati\u010dnost, dinami\u010dnost, usmerjenost k pacientu, upo\u0161tevanje pacienta kot celovite in individualne osebnosti, njegovo aktivno in partnersko vlogo.<\/p>\n Modeli, teorije<\/strong><\/p>\n \u2022Teorije in modeli dajejo vsebino delovanja zdravstvene nege, na osnovi sprejete filozofije, v kateri je opisano bistvo in poslanstvo zdravstvene nege ter pri\u010dakovanja, vrednote, stali\u0161\u010d a pacientov in izvajalcev zdravstvene nege.<\/p>\n Klasifikacija<\/strong><\/p>\n \u2022Sistemati\u010dno razvr\u0161\u010danje, razporejanje, urejanje v razrede, skupine, rede, vrste… glede na skupne zna\u010dilnosti<\/p>\n \u2022Klasifikacija negovalnih diagnoz (NANDA, ICNP, po Marjory Gordon)<\/p>\n \u2022Klasifikacija intervencij (ICNP, NIC)<\/p>\n \u2022Klasifikacija rezultatov (NOC, ICNP)<\/p>\n Empiri\u010dni indikatorji<\/strong><\/p>\n So pripomo\u010d ki za uvedbo zdravstvene nege v prakso:<\/p>\n \u2013 Standardi zdravstvene nege<\/p>\n \u2013Standardizirani na\u010drti intervencij zdravstvene nege in rezultatov<\/p>\n Primer standardiziranega na\u010drta<\/p>\n \u2022Skela Savi\u010d B. Standardizirani na\u010d rt postopkov zdravstvene nege glede na stopnjo stomatitisa.1999. Dostopno na:\u2022http:\/\/www.zbornica-<\/a>zveza.si\/dokumenti\/sekcije\/Izobra<\/a>\u017e<\/a>evanje<\/a> .. (5.11.2009)<\/p>\n Standard<\/p>\n \u2022Standard je za\u017eeljena raven opravljanja nekega dela, ki jo \u017eelimo dose\u010di.<\/p>\n \u2022Temeljiti moraji na znanstveni (teoreti\u010dni) osnovi, \u010de je ta na razpolago. V primerih ko to ni mogo\u010de, mora standard temeljiti na poklicnih izku\u0161njah.<\/p>\n Zna\u010dilnosti dobrih standardov<\/strong><\/p>\n \u2022R<\/strong> elevant – primeren<\/p>\n \u2022U<\/strong> nderstandable – razumljiv<\/p>\n \u2022M<\/strong> easurable – merljiv<\/p>\n \u2022B<\/strong> ehavioral – zasnovan na znanstvenih ali teoreti\u010dnih osnovah<\/p>\n \u2022A<\/strong> ttainable – dosegljiv<\/p>\n Zagotavljanje kakovosti<\/strong><\/p>\n \u2022 Je stalen proces za doseganje ciljev kakovosti.<\/p>\n Izbolj\u0161evanje kakovosti<\/p>\n \u2022 Je nova filozofija, ki je usmerjena v splo\u0161ni dvig kakovosti dela vseh zaposlenih v zdravstveni dejavnosti (filozofija zdravih jabolk) in ne v odkrivanje slabih primerov (filozofija gnilih jabolk).<\/p>\n \u2022 Cilj izbolj\u0161evanja kakovosti je zmanj\u0161evanje razlik v izidih in v odstopanjih pri storitvah.<\/p>\n Demingov krog (PDCA \u2013 NIPU)<\/strong><\/p>\n \u2022Je model za kontinuirano izbolj\u0161evanje kakovosti. Sestoji iz \u0161tirih ponavljajo\u010d ih se korakov:<\/p>\n \u2022Plan (Na\u010d rtuj) – spremembe<\/p>\n \u2022Do (Izvedi) – na\u010drt<\/p>\n \u2022 Check (Preveri) – rezultate<\/p>\n \u2022Act (Ukrepaj) \u2013 popravi, izbolj\u0161aj proces<\/p>\n Izbolj\u0161evanje kakovosti<\/strong><\/p>\n \u2022Je poklicna dol\u017enost vsakega zaposlenega.<\/p>\n \u2022 Je trajna dejavnost.<\/p>\n \u2022 Obsega vse vidike skrbi za paciente.<\/p>\n \u2022Je sestavni del izobra\u017eevanja.<\/p>\n \u2022 Je sestavni del vsakodnevnega dela.<\/p>\n \u2022Obravnava pacienta celostno kot posameznika, \u010dlana dru\u017eine in \u010dlana skupnosti.<\/p>\n \u2022 Spodbuja smotrno izrabo virov (zdravstvene dejavnosti).<\/p>\n \u2022Omogo\u010da strokovno odlo\u010d anje.<\/p>\n \u2022 Se ne sme uporabljati za nadzor in kaznovanje.<\/p>\n Kazalnik – kriterij<\/strong><\/p>\n \u2022 Je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in izbolj\u0161evanje kakovosti obravnave (storitev, dejavnosti, delovanja zavoda). Vpliva na izide obravnave pacientov in drugih uporabnikov.<\/p>\n \u2022 Kaj merimo<\/p>\n \u2022 Zakaj merimo<\/p>\n \u2022 Kako pogosto merimo<\/p>\n \u2022Kako meritev pomaga pri odlo\u010d itvi<\/p>\n Avedis Donabedian \u2013 podro\u010dja ocene kakovosti<\/strong><\/p>\n \u2022Struktura (structure) \u2013 pogoji za delo<\/p>\n \u2022 Proces (process) \u2013 izvedba dela<\/p>\n \u2022 Izid (outcome) \u2013 rezultat dela<\/p>\n Standardi strukture<\/p>\n \u2022Se nana\u0161ajo na razmere (pogoje) v katerih bo izvedena zdravstvena nega: organiziranost zdravstvene nege, znanje, \u010dlove\u0161ki viri, pripomo\u010d ki, oprema, informacije, navodila dobre prakse, organizacija dela<\/p>\n \u2022 Kdo bo to naredil<\/p>\n \u2022 Kje bo to narejeno<\/p>\n \u2022 S kak\u0161nimi materiali<\/p>\n \u2022 Po katerem organizacijskem modelu.<\/p>\n Standardi procesa<\/strong><\/p>\n \u2022 Definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege (intervencije zdravstvene nege \u2013 postopki in posegi, zdravstvena vzgoja, raziskovanje, svetovanje, organiziranje, vodenje…).<\/p>\n \u2022 Kaj bomo naredili<\/p>\n \u2022 Kdaj bomo naredili<\/p>\n \u2022 Kako pogosto<\/p>\n Standardi izida<\/strong><\/p>\n \u2022Definirajo pri\u010dakovane spremembe pri pacientu in v njegovem okolju po opravljeni zdravstveni negi ter njegovo zadovoljstvo.<\/p>\n \u2022Kak\u0161en izid pri\u010dakujemo<\/p>\n \u2022Kdaj izid pri\u010dakujemo<\/p>\n \u2022 Kako izid prepoznamo<\/p>\n \u2022 Tradicionalno so merili rezultate v zdravstveni dejavnosti le s podatki o obolevnosti in umrljivosti. To sta parametra, ki nista primerna za oceno kakovosti.<\/p>\n \u2022Pomembno merilo kakovosti je zadovoljstvo pacienta<\/strong>.<\/strong><\/p>\n \u2022Med izidi in pogoji za delo ni vedno jasne meje. Nekateri dosegajo dobre rezultate in njihovi svojci so zadovoljni, kljub slab\u0161i opremljenosti.<\/p>\n Na\u010dela kakovosti zdravstvene obravnave<\/p>\n \u2022 Uspe\u0161nost \u2013 ali na\u0161i posegi izbolj\u0161ajo zdravstveno stanje pacienta?<\/p>\n \u2022 Varnost \u2013 ali bomo \u0161kodili pacientu?<\/p>\n \u2022Pravo\u010dasnost \u2013 koliko \u010dasa mora pacient \u010dakati?<\/p>\n \u2022U\u010dinkovitost \u2013 ali lahko to storimo ceneje z enakim rezultatom?<\/p>\n \u2022 Enakost \u2013 ali prihaja do diskriminacije na osnovi spola, starosti, socialnega statusa?<\/p>\n \u2022Osredoto\u010denje na paciente \u2013 ali obravnavamo paciente tako, kot bi obravnavali lastne star\u0161e ali otroke?<\/p>\n Kako dose\u010di uresni\u010ditev na\u010del kakovosti<\/p>\n \u2022 Vodstvo in vsi zaposleni se morajo zavedati, da:<\/strong><\/p>\n \u2013 je kakovost delo vsakogar in da mora pri nenehnem izbolj\u0161evanju kakovosti sodelovati vsakdo<\/p>\n \u2013Kakovost pomeni zadovoljevanje potreb in pri\u010dakovanj uporabnikov<\/p>\n \u2013Popravljanje slabe kakovosti stane mnogo ve\u010d, kot njeno prepre\u010devanje (ne\u017eeleni dogodki, podvajanje preiskav, zdravstvene napake…)<\/p>\n \u2013 Stro\u0161ki slabe kakovosti lahko zavzamejo velik del virov zdravstvenega zavoda<\/p>\n \u2013 Kakovost mora preiti v \u201cmeso in kri\u201d<\/p>\n \u2013 Odstraniti je potrebno neproduktivno delovanje in ponavljanje nekih dejanj zaradi slabe kakovosti<\/p>\n \u2013Stvari moramo opraviti pravilno \u017ee prvi\u010d<\/p>\n Sistem celovite kakovosti Je sistemati\u010dni proces stalnega izbolj\u0161evanja kakovosti, ki zajema vse ravni od dr\u017e ave do posameznika. Za zdravstvene zavode velja, da je celovita kakovost usmerjenost in delovanje zavoda za vodenje svojega notranjega in zunanjega delovanja, poslovanja in vsebine. Velja za vse oblike zdravstvenih zavodov od zdravstvenega doma do terciarnih organizacij.<\/p>\n Kategorizacija<\/strong><\/p>\n \u2022 Je orodje za ugotavljanje delovne obremenitve medicinskih sester.<\/p>\n \u2022 Je sistem za merjenje odvisnosti pacientov od negovalnega kadra.<\/p>\n \u2022Je razvr\u0161\u010danje pacientov z ozirom na njihove potrebe in stanje.<\/p>\n \u2022 Je obseg zdravstvene nege, ki jo pacient v posamezni kategoriji potrebuje.<\/p>\n Sistemi kategorizacije<\/p>\n \u2022V svetu je veliko razli\u010dnih sistemov.<\/p>\n \u2022Ve\u010dina sistemov vklju\u010duje \u0161tiri kategorije.<\/p>\n \u2022 Vsako kategorijo definira pet kriterijev.<\/p>\n \u2022Vsak kriterij je \u0161e dodatno razdeljen v devet indikatorjev.<\/p>\n Sistem kategorizacije San Joaquin<\/p>\n Kategorije<\/strong><\/p>\n \u2022 I: minimalna zdravstvena nega ali samooskrba<\/p>\n \u2022II: povpre\u010d na zdravstvena nega<\/p>\n \u2022III: ve\u010d kot povpre\u010d na zdravstvena nega<\/p>\n \u2022 IV: intenzivna zdravstvena nega<\/p>\n <\/strong><\/p>\n Kriteriji <\/strong><\/p>\n \u2022Pomo\u010d pri osebni higieni<\/p>\n \u2022Pomo\u010d pri gibanju<\/p>\n \u2022Pomo\u010d pri hranjenju<\/p>\n \u2022 Infuzija<\/p>\n \u2022Nenehen in ob\u010dasen nadzor, opazovanje<\/p>\n <\/p>\n Indikatorji <\/strong><\/p>\n \u2022 Samostojen<\/p>\n \u2022Pomo\u010d pri osebni higieni<\/p>\n \u2022Delna pomo\u010d prigibanju<\/p>\n \u2022Popolna pomo\u010d pri gibanju<\/p>\n \u2022Delna pomo\u010d pri hranjenju<\/p>\n \u2022Popolna pomo\u010d pri hranjenju<\/p>\n \u2022 Infuzija<\/p>\n \u2022 Nadzor, opazovanje na vsako uro ali na 2 uri<\/p>\n \u2022 Nenehen nadzor, opazovanje<\/p>\n Komunikacija<\/p>\n \u2022 Uspe\u0161no komuniciranje medicinske sestre s pacientom in njegovimi svojci je pogoj za vzpostavitev pozitivnega in konstruktivnega medosebnega odnosa.<\/p>\n \u2013V takem odnosu se pacient po\u010duti, da je sprejet kot \u010dlovek, kot osebnost, zaupa medicinski sestri in se po\u010duti spo\u0161tovanega in varnega.<\/p>\n \u2022Uspe\u0161no komuniciranje je prav tako pomembno za sporazumevanje in prenos informacij v timu zdravstvene nege ter v zdravstvenem in interdisciplinarnem timu<\/p>\n Dokumentiranje<\/p>\n \u2022 Z dokumentiranjem postane zdravstvena nega vidna.<\/p>\n \u2022Viden je doprinos zdravstvene nege k zdravju posameznika, dru\u017eine, skupine in celotne populacije.<\/p>\n Na\u010dela dokumentiranja<\/p>\n \u2022\u010c<\/strong>itljivost zapisa<\/strong> (vsak, ki prebira zapis mora jasno razbrati zapisano).<\/p>\n \u2022Strokovna in jezikovna neopore<\/strong>\u010d<\/strong>nost<\/strong> (uporabljamo izraze, ki so sprejemljivi za stroko in slovenski jezik. Izogibamo se izrazom: v redu, bp, normalno.., raje opi\u0161imo kaj z izrazom mislimo).<\/p>\n \u2022Sprotnost<\/strong> (stvari moramo zapisati, ko so \u0161e nespremenjena v spominu. Z odla\u0161anjem lahko podatki izgubijo verodostojnost).<\/p>\n \u2022Objektivnost<\/strong> (opi\u0161emo kaj se je zgodilo in ne kaj mislimo, da se je zgodilo. Npr. Pacient je pojedel le pol zajtrka \u2013 objektivno<\/p>\n Pacient ima slab tek \u2013 subjektivno)<\/p>\n \u2022Jedrnatost<\/strong> (dokumentiramo kratko in jedrnato, natan\u010d no, ne dolgovezimo, zapi\u0161emo bistvo).<\/p>\n \u2022Zaupnost<\/strong> (vsa dokumentacija mora biti zaupna in varovana, dosegljiva le tistim, ki so za to pristojni).<\/p>\n \u2022 Uporabljamo pisalo, ki ni izbrisljivo.<\/p>\n Vrste dokumentiranja<\/p>\n \u2022 Dokumentiranje zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Dokumentiranje zdravstvene vzgoje<\/p>\n \u2022Dokumentiranje diagnosti\u010dno terapevtskega programa<\/p>\n \u2022 Dokumentiranje ostalih opravil ter dogodov<\/p>\n Dokumentiranje zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n \u2022 Dokumentiramo vse faze procesa zdravstvene nege<\/p>\n \u2013Ugotavljanje potreb (zabele\u017eimo vse podatke na osnovi katerih ugotovimo potrebe po zdravstveni negi in\/ali zdravstveno negovalne probleme in postavimo negovalne diagnoze)<\/p>\n \u2013Na\u010drtovanje (dokumentiramo kratkoro\u010dne in dolgoro\u010dne cilje in intervencije, ki jih bomo uporabili za dosego ciljev)<\/p>\n \u2013Izvajanje (dokumentiramo izvedene posege in postopke)<\/p>\n \u2013Vrednotenje (zabele\u017eimo ali smo na\u010drtovane cilje dosegli ali ne in kak\u0161en je kon\u010den rezultat obravnave pacienta)<\/p>\n V Sloveniji nimamo enotne negovalne dokumentacije.<\/strong><\/p>\n Dokumentiranje zdravstvene vzgoje<\/p>\n \u2022Zdravstvena vzgoja se najbolje izvaja po procesni metodi dela: ugotovimo potrebe, si postavimo cilje, na\u010drtujemo aktivnosti zdravstvene vzgoje, vrednotimo dose\u017eene cilje)<\/p>\n Dokumentiranje diagnosti\u010d no terapevtskega programa<\/p>\n \u2022 Pobudnik programa je zdravnik<\/p>\n \u2022 Izvajanje tega programa je za mnoge medicinske sestre najpomembnej\u0161e opravilo<\/p>\n \u2022 Pri nepravilnem izvajanju se najpogosteje pojavijo posledice<\/p>\n \u2022Naro\u010dilo mora biti zapisano, \u010de ne, moramo naknadno poskrbeti, da se naro\u010dilo zapi\u0161e.<\/p>\n Najpogosteje dokumentiramo izvedbo diagnosti<\/strong>\u010d<\/strong>no terapevtskega programa. <\/strong><\/p>\n Dokumentiranje ostalih opravil ter dogodkov<\/p>\n \u2022Incidenti (konflikti, neprijaznost, kraje..)<\/p>\n \u2022 Pohvale<\/p>\n \u2022Nesre\u010dni dogodki (padci, napake..)<\/p>\n \u2022 Telefonski razgovori<\/p>\n Dokumentiranje telefonskih razgovorov<\/p>\n \u2022 Datum in ura pogovora<\/p>\n \u2022Ime in priimek klicatelja (razen, \u010de \u017eeli ostati anonimen, kar tudi zabele\u017eimo)<\/p>\n \u2022 Razlog za klic<\/p>\n \u2022 Informacije, ki smo jih prejeli<\/p>\n \u2022 Informacije, ki smo jih posredovali<\/p>\n \u2022 Potreba po ponovnem klicu<\/p>\n \u2022 Podpis<\/p>\n Na koncu razgovora obnovimo informacije, ki smo jih prejeli oziroma prosimo osebo, da <\/strong>informacije, ki smo jih posredovali, prav tako obnovi. Tako se prepri<\/strong>\u010d<\/strong>amo o razumljivosti podatkov, ki smo jih prejeli, oziroma posredovali.<\/strong><\/p>\n Na\u010dini dokumentiranja<\/p>\n \u2022Klasi\u010d no kronolo\u0161ko<\/p>\n \u2022Problemsko orientirano (metoda SOAPIE)<\/p>\n \u2022 Fokalno<\/p>\n Primer klasi\u010dno kronolo\u0161kega dokumentiranja<\/p>\n 1.10.2009 10.00 Pacient to\u017ei, da te\u017eko diha.<\/p>\n Je bled, pospe\u0161eno in povr\u0161no diha. Pacienta namestim v polsede\u010d polo\u017eaj ter obvestim dr. Novaka.<\/p>\n Dipl.ms Cegner<\/p>\n 10.15 Pacient izrazi olaj\u0161anje v smislu la\u017ejega dihanja. Dr. Novak ne predlaga nobenih dodatnih ukrepov. Dipl.ms Cegnar<\/p>\n Primer problemsko orientiranega dokumentiranja<\/p>\n 1.10.2009 10.00<\/p>\n S (subjektivno): Te\u017e ko diham, stiska me v prsih.<\/p>\n O (objektivno): bledica, pospe\u0161eno dihanje<\/p>\n A (assessment-ocena): neu\u010d inkovito dihanje<\/p>\n P (plan): olaj\u0161ati dihanje, obvestiti zdravnika<\/p>\n I (intervencija): polsede\u010d polo\u017e aj, obvestim dr. Novaka<\/p>\n 10.15<\/p>\n E (evalvacija): pacient izrazi olaj\u0161anje v smislu la\u017e jega dihanja. Dr. Novak meni, da dodatni ukrepi niso potrebni.<\/p>\n dipl.ms Cegner<\/p>\n Primer fokalnega dokumentiranja<\/p>\n \u2022 1.10.2009 10.00 fokus = DIHANJE<\/p>\n D (data): pacient to\u017ei, da te\u017e ko diha, je bled, pospe\u0161eno, povr\u0161no diha.<\/p>\n A (akcija): pacienta namestim v polsede\u010d polo\u017eaj, obvestim dr. Novaka<\/p>\n dipl.ms Cegner<\/p>\n 10.15<\/p>\n R (reakcija): olaj\u0161ano dihanje. Dodatni ukrepi niso potrebni (po navodilih dr. Novaka)<\/p>\n dipl. Ms Cegner<\/p>\n Zaupnost in varstvo podatkov<\/p>\n \u2022Zagotavljanje zaupnosti oziroma varstvo podatkov je ustavna \u010dlovekova pravica, zapisana v Ustavi Republike Slovenije (34., 35., 38. \u010d len) in zakonsko opredeljena v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS,\u0161t.86\/04).<\/p>\n \u2022Izvajalce zdravstvene nege pa \u0161e posebej obvezuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (III na\u010delo)<\/p>\n Organiziranje<\/strong><\/p>\n \u2022Organizacija dela na oddelku, ambulanti (urniki, razpored dela, predaja slu\u017ebe, vizita, sprejem, naro\u010danje materiala,…)<\/p>\n \u2022 Timski sestanki<\/p>\n \u2022 Delegiranje nalog<\/p>\n \u2022Modeli organiziranja zdravstvene nege (na\u010dini obravnave pacientov)<\/p>\n Modeli organiziranja zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n \u2022 Funkcionalni model organiziranja<\/p>\n \u2022 Timski model organiziranja<\/p>\n \u2022 Model primarne zdravstvene nege<\/p>\n \u2022Sistem vodenja tipi\u010dnega primera (case management)<\/p>\n Funkcionalni model organiziranja<\/strong><\/p>\n \u2022 Je tradicionalni model organiziranja zdravstvene nege, ki sloni na rutinskem modelu.<\/p>\n \u2022 Uveden v Ameriki v 30, 40 letih prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n \u2022Razli\u010dne naloge so razporejene razli\u010dnim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom glede na njihovo usposobljenost.<\/p>\n \u2022Naloge se izvajajo pri razli\u010dnih pacientih na enak na\u010din.<\/p>\n \u2022Vsak je odgovoren le za izvedbo dolo\u010d ene naloge.<\/p>\n \u2022 Pacienti so v vlogi objekta.<\/p>\n \u2022Nezadovoljstvo pacientov (po\u010dutijo se anonimne, odrinjene od dogajanja, imajo ob\u010dutek nezaupanja in ogro\u017eenosti).<\/p>\n \u2022 Nezadovoljstvo medicinskih sester (ni viden doprinos k izbolj\u0161anju pacientovega stanja, ne vidijo rezultatov celotne obravnave pacienta, ne vidijo smisla svojega dela).<\/p>\n \u2022Ni mo\u017eno delati po procesu zdravstvene nege.<\/p>\n Timski model organiziranja<\/strong><\/p>\n \u2022 Uveden v 1950-tih.<\/p>\n \u2022Filozofija modela je dose\u010di cilje z aktivnostmi tima strokovnjakov, saj posameznik zaradi napredka stroke ne more obvladati celotnega znanja.<\/p>\n \u2022Vsak \u010dlan tima prispeva glede na svoje znanje, izku\u0161nje in sposobnosti, za kar tudi odgovarja.<\/p>\n \u2022Osnovna zna\u010dilnost \u2013 skrb za pacienta kot enkratne in celobvite posameznike in ne le izvajanje intervencij zdravstvene nege.<\/p>\n \u2022 Zdravstvena nega je usmerjena k pacientu, je individualizirana ter v celoti dokumentirana.<\/p>\n \u2022Pacienti so bolj zadovoljni, po\u010dutijo se kot subjekt in enakovreden partner v zdravstveni negi.<\/p>\n \u2022Pacienti se sre\u010dujejo z manj\u0161im \u0161tevilom medicinskih sester, kar pove\u010duje poznavanje in zaupanje, zvi\u0161uje ob\u010dutek varnosti.<\/p>\n \u2022Medicinske sestre imajo ve\u010dji vpogled v uspe\u0161nost in u\u010dinkovitost svojega dela in ve\u010djo strokovno samozavest.<\/p>\n \u2022Pomembni so timski sestanki zaradi spremljanja na\u010drta zdravstvene nege in zaradi ugotavljanja in razre\u0161evanja mo\u017enih problemov.<\/p>\n \u2022 Pozitivna in hkrati negativna stran timskega modela je skupinska odgovornost.<\/p>\n Model primarne zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n \u2022 Sistem se je v 1970-tih.<\/p>\n \u2022 Zdravstvena nega je usmerjena k pacientu, je individualizirana in celostna.<\/p>\n \u2022 Primarna zdravstvena nega je neprekinjena in kontinuirana.<\/p>\n \u2022\u201cImenovana\u201d medicinska sestra ugotavlja potrebe pacienta po zdravstveni negi in jih zadovoljuje dokler je potrebno.<\/p>\n \u2022Ve\u010d je je zadovoljstvo pacientov in medsebojno zaupanje ter bolj\u0161e komuniciranje.<\/p>\n \u2022 Z vidika pacienta je to optimalna oblika organiziranja.<\/p>\n \u2022Medicinska sestra v dogovoru in soglasju s pacientom ugotavlja te\u017eave in probleme, na\u010drtuje in izvaja intervencije zdravstvene nege in vrednoti njeno u\u010dinkovitost.<\/p>\n Slaba stran modela:<\/strong><\/p>\n \u2022\u010de medicinska sestra nima dovolj znanja in sposobnosti<\/p>\n Timski sestanki<\/strong><\/p>\n \u2022 Tema<\/p>\n \u2022ozna\u010diti kratko in jasno<\/p>\n \u2022Razlo\u017eiti namen<\/p>\n \u2022 vzpodbuditi zanimanje<\/p>\n \u2022dolo\u010diti cilj \u2013 vsakemu dati njegovo vlogo<\/p>\n \u2022 Uvodno pojasnilo<\/p>\n \u2022povedati najva\u017enej\u0161e<\/p>\n \u2022 uvesti skupino v problematiko<\/p>\n \u2022dati ne preve\u010d , niti premalo podatkov<\/p>\n \u2022 ne povedati vsega, vendar bistvo<\/p>\n \u2022 ne vsiljevati svojega mi\u0161ljenja<\/p>\n \u2022 Uvodno vpra\u0161anje<\/p>\n \u2022 jasno in kratko<\/p>\n \u2022dati \u010das za premislek<\/p>\n \u2022 morebitno dodatno vpra\u0161anje<\/p>\n \u2022 Razprava<\/p>\n \u2022naj omogo\u010di diskusijo<\/p>\n \u2022sodelovanje vseh \u010dlanov skupine<\/p>\n \u2022 zastavljanje vpra\u0161anj<\/p>\n \u2022 pazljivo poslu\u0161anje<\/p>\n \u2022 v okviru teme<\/p>\n \u2022naj vsakdo svobodno izra\u017ea svoje mnenje<\/p>\n \u2022 Oblikovanje predlogov<\/p>\n \u2022povzeti prve zaklju\u010dke<\/p>\n \u2022 zapisati jih morda na tablo, list<\/p>\n \u2022 Sklepi<\/p>\n \u2022iz prvih zaklju\u010dkov kon\u010dni zaklju\u010dki<\/p>\n \u2022dose\u010di soglasje<\/p>\n \u2022 ne vsiljevati mnenj<\/p>\n \u2022dolo\u010diti nosilce in roke za izvedbo sklepov<\/p>\n Izobra\u017eevanje in strokovno izpopolnjevanje<\/p>\n Izobra<\/strong>\u017e<\/strong>evanje pomeni na<\/strong>\u010d<\/strong>rtno in sistemati<\/strong>\u010d<\/strong>no pridobivanje novega znanja z razli<\/strong>\u010d<\/strong>nimi oblikami izobra<\/strong>\u017e<\/strong>evanja<\/strong> (formalno izobra\u017eevanje, dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje \u0161olanja ali \u0161tudija, obisk kraj\u0161ih ali dalj\u0161ih seminarjev, delavnic, samoizobra\u017eevanje s pomo\u010djo knjig in revij, nenehno sledenje novostim v stroki).<\/p>\n \u2022Poleg formalne izobrazbe mora\u0161 imeti \u0161e kaj ve\u010d, \u010de ho\u010de\u0161 kot strokovnjak uspe\u0161no delovati na podro\u010d ju poklicne in\/ali karierne poti.<\/p>\n \u2022Stalno strokovno izpopolnjevanje je nuja, pridobivati mora\u0161 razli\u010dna specialna znanja, spretnosti in ve\u0161\u010dine.<\/p>\n \u2022Obsega stalno, neprekinjeno in sistemati\u010dno pridobivanje, raz\u0161irjanje in poglabljanje teoreti\u010dnih in prakti\u010dnih znanj delavca, potrebnih za uspe\u0161no opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja (Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, 2006, 2.\u010dl)<\/p>\n Vrste strokovnega izpopolnjevanja<\/p>\n \u2022S prakti\u010dnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstvenem zavodu, pri zasebnem zdravstvenem delavcu in v drugih zavodih, kjer lahko pridobijo nova znanja in spretnosti oziroma lahko raz\u0161irijo in poglobijo svoje strokovno znanje<\/p>\n \u2022S pridobivanjem znanj in spretnosti v razli\u010dnih organiziranih oblikah doma ali v tujini (te\u010daj, seminar, kongres, simpozij, u\u010dna delavnica, strokovno sre\u010danje)<\/p>\n Vrste u\u010denja<\/p>\n \u2022Individualno u\u010denje<\/p>\n \u2022Skupinsko u\u010denje (u\u010denje timov)<\/p>\n \u2022Organizacijsko u\u010denje (u\u010denje vseh zaposlenih)<\/p>\n Raziskovanje<\/p>\n \u2022Namen raziskovanja v zdravstveni negi je razvijati znanje, ki podpira in usmerja razvoj celotne zdravstvene nege <\/strong>\u2013 teorije in klini<\/strong>\u010d<\/strong> ne prakse.<\/strong><\/p>\n \u2022Definicija ICN:<\/p>\n \u2013Raziskovalno delo se osredinja predvsem na razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline in prakti\u010dnega dela in vklju\u010duje oskrbo zdravih in bolnih posameznikov. Usmerjeno je na razumevanje temeljnih mehanizmov, ki vplivajo na sposobnost posameznikov in dru\u017ein za vzdr\u017eevanje in izbolj\u0161evanje optimalnega delovanja ter zmanj\u0161evanje negativnih u\u010dinkov bolezni na najmanj\u0161o mo\u017eno mero.<\/p>\n \u2022 Potrebujemo znanje, poznavanje raziskovalnih metod.<\/p>\n \u2022Raziskovanje ni namenjeno samo razvoju teoreti\u010dnih znanj, ampak mora biti usmerjeno predvsem v izbolj\u0161anje klini\u010dne prakse. Potreben je prenos znanstvenih odkritij v prakso.<\/p>\n Poklicna zdru\u017eenja<\/p>\n \u20221927: Organizacija absolventk \u0161ole za sestre (prva stanovska organizacija medicinskih sester v Ljubljani)<\/p>\n \u2022 1951: Dru\u0161tvo medicinskih sester<\/p>\n \u20221963: Zveza dru\u0161tev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (povezano v Zvezo dru\u0161tev medicinskih sester Jugoslavije)<\/p>\n \u2022 1992: Zbornica zdravstvene nege<\/p>\n \u2022 Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije \u2013 Zveza strokovnih dru\u0161tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov<\/p>\n Zbornica – Zveza<\/strong><\/p>\n
\n\u2013 diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik (v nadaljnjem besedilu: diplomirana medicinska sestra) po kon\u010danem najmanj triletnem ali 4.600 ur trajajo\u010dem \u0161tudiju s teoreti\u010dnim in prakti\u010dnim izobra\u017eevanjem.<\/p>\n
\n\u2022<\/strong>Zdravstvena nega posameznika v razli<\/strong>\u010d<\/strong>nih stanjih zdravja in bolezni ter v razli<\/strong>\u010d<\/strong>nih <\/strong>\u017e<\/strong> ivljenjskih obdobjih<\/strong><\/p>\n
\n(Visoka \u0161ola za zdravstvo v Ljubljani)<\/p>\n
\nTotal quality management<\/strong><\/p>\n