{"id":1241,"date":"2010-02-20T18:33:13","date_gmt":"2010-02-20T17:33:13","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1241"},"modified":"2010-05-08T21:34:32","modified_gmt":"2010-05-08T20:34:32","slug":"interna-medicina-zapiski-medicina-interna-gradivo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/interna-medicina-zapiski-medicina-interna-gradivo\/","title":{"rendered":"Interna medicina vpra\u0161anja in odgovori"},"content":{"rendered":"

\"akutni-miokardni-infarkt\"POT KRVI \u2013 VELIKI IN MALI KRVNI OBTOK<\/strong><\/p>\n

Veliki \u2013 sistemski krvni obtok<\/em><\/strong>: L prekat (ventrikel) \u2013 aorta \u2013 velike arterije \u2013 male arterije \u2013 arteriole \u2013 kapilare v organih \u2013 izmenjava plinov in hranilnih c+snovi med krvjo in intersticijsko teko\u010dino \u2013 kapilare \u2013 venule \u2013 vene \u2013 zgornja (inferior) in spodnja (superior) vena cava (votla vena) \u2013 D atrij (preddvor).<\/p>\n

Mali <\/em><\/strong>– plju\u010dni krvni obtok<\/em><\/strong>: D atrij (preddvor) \u2013 D prekat (ventrikel)- plju\u010dno deblo (truncus pulmonalis) \u2013 plu\u010dne arterije \u2013 plju\u010dne arteriole \u2013 kapilare \u2013 izmenjava plinov v plju\u010dnih alveolih \u2013 plju\u010dne vene (oksigenirana kri) – L atrij (preddvor) – L prekat (ventrikel).<\/p>\n

SR\u010cNI CIKLUS \u2013 KAJ JE?, RAZMERJE SISTOLA, DIASTOLA<\/strong><\/p>\n

Sistola = <\/strong>skr\u010denje obeh prekatov, da iztisneta kri v plju\u010dno \u017eilo in aorto<\/p>\n

Diastola = <\/strong>faza sr\u010dnega ciklusa, med katero sr\u010dna stena, predvsem prekatov, postane ohlapna, pripadajo\u010di votlini se raz\u0161irita in napolnita s krvjo<\/p>\n

Popoln sr\u010dni ciklus = sistola in diastola<\/p>\n

<\/p>\n

VZROKI DISPNEJE<\/strong><\/p>\n

    <\/ol>\n

    Subjektivni ob\u010dutek te\u017eke sape ali pomanjkanja zraka. Dispneja med naporom \u2013 posku\u0161amo opredeliti po NIHA.<\/p>\n

    Vzroki dispneje<\/em><\/strong>:<\/p>\n

      \n
    • Obstruktivna bolezni dihalnih poti (zapora ve\u010djih dihalnih poti, bronhialna astma, kroni\u010dni bronhitis in emfizem)<\/li>\n
    • Difuzne parenhimske bolezni plju\u010d (sarkoidoza, plju\u010dnica, intersticijske in fibrozne bolezni plju\u010d<\/li>\n
    • Plju\u010dna embolija<\/li>\n
    • Bolezni prsnega ko\u0161a in dihalnih mi\u0161ic (kifoskolioza, ankilozirajo\u010di spondilitis, \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dne bolezni, polinevropatije, miastenija gravis)<\/li>\n
    • Bolezni srca \u2013 ki se najpogosteje za\u010dnejo kot dispneja ob naporu<\/li>\n<\/ul>\n
        \n
      • NIHA RAZREDI<\/strong> (Ali gre bolnik v 3NIHA razredu z lahkoto po stopnicah?)<\/li>\n<\/ul>\n
          \n
        • RAZRED I.\u00a0 \u2013 dispneja se pojavi pri velikem telesnem naporu in ne zmanj\u0161uje celotne telesne zmogljivosti<\/li>\n
        • RAZRED II. \u2013 dispneja se pojavi ob normalnem telesnem naporuin rahlo omejuje telesno zmogljivost<\/li>\n
        • RAZRED III.-dispneja se pojavi \u017ee ob manj\u0161em telesnem naporu od normalnega in znatno zmanj\u0161uje telesno zmogljivost<\/li>\n
        • RAZRED IV. \u2013 dispneja med mirovanjem; pri vsakem telesnem naporu se pove\u010da<\/li>\n<\/ul>\n

          Ortopneja<\/em><\/strong> \u2013 pojav ote\u017eenega dihanja, ko bolnik le\u017ei \u2013 zmanj\u0161a se \u010de sede ali vstane<\/p>\n

          Paroksizmalna no\u010dna dispneja<\/em><\/strong> \u2013 pojav ote\u017eenega dihanja pono\u010di, bolniki se prebujajo z ob\u010dutkom da se du\u0161ijo, pogosto tudi ka\u0161ljajo, ko sedejo ali vstanejo ta ob\u010dutek mine. Pojavi se zaradi zastoja krvi v plu\u010dnrm o\u017eilju mrd spanjem<\/p>\n

          ZNA\u010cILNOSTI BOLE\u010cINE AP IN AMI<\/strong><\/p>\n

          <\/em><\/strong><\/p>\n

          Angina pektoris (AP)<\/em><\/strong>: bole\u010dina nastaja pri telesni aktivnosti ali \u010dustveni obremenitvi, zjutraj ob prvih telesnih aktivnostih. Omejena je pod prsnico, iz\u017eareva v notranjo stran roke, ple\u010da, vrat, spodnjo \u010deljust ali zgornji del trebuha. Traja navadno 2 -10 minut in izzveni po mirovanju ali jemanju nitratov.<\/p>\n

          <\/em><\/strong><\/p>\n

          Akutni miokardni infarkt (AMI)<\/em><\/strong>: bole\u010dina traja ve\u010d kot 20 minut, pogosto tudi ve\u010d ur. Nastopi neodvisno od fizi\u010dne aktivnosti, je huda, spremljajo jo splo\u0161na slabost, du\u0161enje in znojenje. Po nitroglicerinu ne popusti. <\/strong><\/p>\n

          AF \u2013 kaj je , pomen, <\/strong><\/p>\n

          <\/em><\/strong><\/p>\n

          Atrijska fibrilacija<\/em><\/strong>: pogosta motnja sr\u010dnega ritma, ki je lahko ob\u010dasna \u2013 paroksizmalna ali pa trajna. Pomeni preddvorno migetanje. Zaznamo jo v EKG kot prekatno akcijo brez preddvorne aktivnosti ali pa so P valovi zelo slabo vidni in nepravilni.<\/p>\n

          Paroksizmalna se lahko pojavi brez sr\u010dne bolezni kot posledica psihi\u010dnega stresa, po operacijah, telesnem naporu in zastrupitvah. Trajna pa obi\u010dajno spremlja bolezni srca \u2013 bolezni mitralne zaklopke, zvi\u0161an RR, KOPB, okvare preddvornega pretina\u2026<\/p>\n

          Tveganje in zapleti pri trajni so pospe\u0161ena frekvenca prekatov, sr\u010dna oslabelost, emboli\u010dni zapleti v sistemskem krvnem obtoku, utrujenost, slabost in palpitacije. <\/strong><\/p>\n

          ZNAKI SR\u010cNEGA POPU\u0160\u010cANJA<\/strong><\/p>\n

            <\/ol>\n

            Klini\u010dne zna\u010dilnosti:<\/p>\n

              \n
            • Dispneja<\/li>\n
            • Ortopneja<\/li>\n
            • Paroksizmalna no\u010dna dispneja<\/li>\n
            • Plju\u010dni edem<\/li>\n
            • Utrujenost in slabotnost<\/li>\n
            • Neprijeten ob\u010dutek ti\u0161\u010danja v zgornjem desnem delu trebuha<\/li>\n
            • Anoreksija \u2013 ob\u010dutek sitosti<\/li>\n
            • Periferni edemi<\/li>\n
            • Plevralni izliv in ascites<\/li>\n
            • Simptomi osrednjega \u017eiv\u010devja \u2013 zmedenost, spominske motnje, nezbranost, glavobol, nespe\u010dnost in zaskrbljenost.<\/li>\n<\/ul>\n

              Pri fizikalnem pregledu lahko opazimo:<\/p>\n

              Mo\u010dan in raz\u0161irjen udarec sr\u010dne konice, galopni ritem, sli\u0161imo 3 in 4 ton, na plu\u010dih sli\u0161imo poke v vdihu in izdihu, periferni pulz je tahikarden, mo\u017een je deficit pulza, oslabelost desnega srca se ka\u017ee z: povi\u0161an RR, raz\u0161irjene jugularne vene, periferni edemi najprej na gle\u017enjih, pri huj\u0161ih oblikah \u2013 ascites in plevralni izliv. <\/strong><\/p>\n

              PREISKAVE PRI SR\u010cNEM POPU\u0160\u010cANJU<\/strong><\/p>\n

                <\/ol>\n

                Anamneza, klini\u010dna slika, rtg p\/c, ehokardiografija srca <\/strong><\/p>\n

                KAJ JE MONA<\/strong><\/p>\n

                  <\/ol>\n

                  Obvezna terapija pri AMI na terenu = M<\/strong> \u2013 morfij, O<\/strong> \u2013 kisik, N<\/strong> \u2013 nitroglicerin, A<\/strong> \u2013 aspirin<\/p>\n

                  VZROKI SR\u010cNEGA POPU\u0160\u010cANJA<\/strong><\/p>\n

                  Ishemi\u010dna bolezen srca, arterijska hipertenzija(glavna vzroka)<\/p>\n

                  Bolezni sr\u010dnih zaklopk in razli\u010dne bolezni sr\u010dne mi\u0161ice \u2013 kardiomiopatije <\/strong><\/p>\n

                  RAZLIKA MED STABILNO IN NESTABILNO AP<\/strong><\/p>\n

                    <\/ol>\n

                    <\/em><\/strong><\/p>\n

                    Stabilna AP: <\/em><\/strong>nastane ob to\u010dno dolo\u010deni fizi\u010dni obremenitvi, razburjenju ali mrazu. Preneha po 1 – 5 minutah, \u010de bolnik miruje ali vzame 1 \u2013 2 tableti nitroglicerina pod jezik.<\/p>\n

                    <\/em><\/strong><\/p>\n

                    Nestabilna AP<\/em><\/strong>: nastane \u017ee med mirovanjem ali najmanj\u0161o fizi\u010dno obremenitvijo; bole\u010dina v prsih je vse pogostej\u0161a in huj\u0161a, nitroglicerin pod jezikom jo le deloma ubla\u017ei \u2013 lahko je predstopnja AMI. <\/strong><\/p>\n

                    ZAPLETI AMI<\/strong><\/p>\n

                      <\/ol>\n
                        \n
                      • Prekatne aritmije (prekatna fibrilacija \u2013 ventrikularna fibrilacija, ki zahteva takoj\u0161njo defibirlacijo, la ta pa lahko povzro\u010di nenadno sr\u010dno smrt)<\/li>\n
                      • Bradikardija<\/li>\n
                      • Padec RR<\/li>\n
                      • Odpoved srca razli\u010dnih stopenj (do kardiogenega \u0161oka)<\/li>\n
                      • Ruptura ali raztrganina nekroti\u010dnega dela sr\u010dne mi\u0161ice z razvojem tamponade (izliv krvi v osr\u010dnik)<\/li>\n<\/ul>\n

                        DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SR\u010cNO \u017dILNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n

                          <\/ul>\n

                          Povi\u0161ane vrednosti (koncentracija) holesterola v serumu, arterijska hipretenzija, sladkorna bolezen, kajenje <\/strong><\/p>\n

                          NAJPOGOSTEJ\u0160A OBOLENJA SR\u010cNIH ZAKLOPK \u2013 simptomi, posledice<\/strong><\/p>\n

                          <\/strong><\/p>\n

                          <\/strong><\/p>\n

                          <\/strong><\/p>\n

                          <\/strong><\/p>\n

                            <\/ol>\n

                            <\/em><\/strong><\/p>\n

                            Stenoza mitralne zaklopke<\/em><\/strong> <\/strong>(dispneja ob manj\u0161ih naporih, tahikardija,dispneja pono\u010di, penast blago ro\u017enat sputum, znaki popu\u0161\u010danje desnega srca, pove\u010dana jetra, ascites in oteklina). Posledice: mo\u017enost trombemboliti\u010dnih zapletov.<\/p>\n

                            <\/em><\/strong><\/p>\n

                            Mitralna insuficienca<\/em><\/strong> (dispneja ob manj\u0161ih naporih, tahikardija, utrujenost, facies mitralis \u2013 pri razviti plju\u010dni hipertenziji.<\/p>\n

                            <\/em><\/strong><\/p>\n

                            Stenoza aortne zaklopke<\/em><\/strong> (te\u017eave se pojavijo dokaj pozno \u2013 hitra utrujenost, ob naporu pomanjkanje zraka,stiskajo\u010de bole\u010dine za prsnico in vrtoglavica). Posledice:poststenoti\u010dna raz\u0161iritev aorte, hipertrofija levega prekata, lahko tudi koronarna bolezen.<\/p>\n

                            <\/em><\/strong><\/p>\n

                            Aortna insuficienca<\/em><\/strong> (razbijanje srca, pomanjkanje sape, hitro se utrudijo, po EKG \u2013 hipertrofija levega prekata, na RTG pa pove\u010danje levega prekata)<\/p>\n

                            <\/em><\/strong><\/p>\n

                            Trikuspidalna stenoza<\/em><\/strong>: v venskih pulzacijah v vratu ugotovimo zan\u010dilen A-val, EKG \u2013 \u0161ir\u0161i P-val, RTG \u2013 pove\u010dan desni preddvor<\/p>\n

                            <\/em><\/strong><\/p>\n

                            Trikuspidalna insuficienca:<\/em><\/strong> redko samostojno ponavadi v povezavi z aortno ali mitralno hibo. Na vratu opazimo izrazite venske pulzacije \u2013 poudarjen P-val, pogoste so pulzacije jeter, ascites, RTG \u2013 pove\u010dan desni prekat in desni preddvor.<\/p>\n

                            PRIZADETOST ORGANOV PRI ARTERIJSKI HIPERTENZIJI<\/strong><\/p>\n

                              <\/ol>\n

                              Spremenjenost o\u017eilja srca, mo\u017egan in ledvic \u2013 posredno spodbuja nastanek ateroskleroze<\/p>\n

                              Spremembe ven\u010dnih \u2013 koronarnih arterij \u2013 AP in AMI<\/p>\n

                              Spremembe mo\u017eganskih arterij \u2013 mo\u017eganske krvavitve in kap<\/p>\n

                              Spremembe ledvi\u010dnih\u00a0 – nefroangiosklerozo<\/p>\n

                              Hipertrofija L prekata <\/strong><\/p>\n

                              NEFARMAKOLO\u0160KI UKREPI PRI ARTERIJSKI HIPERTENZIJI<\/strong><\/p>\n

                                <\/ol>\n

                                Zmanj\u0161anje telesne mase pri debelih, omejitev soli na 6g\/dan, opustitev kajenja, omejitev u\u017eivanje alkohola, zve\u010danje aerobne fizi\u010dne aktivnosti, primeren vnos K, Ca in Mg <\/strong><\/p>\n

                                VREDNOSTI NORMALNEGA KRVNEGA TLAKA<\/strong><\/p>\n

                                  <\/ol>\n

                                  Zdravljenje mora zni\u017eati RR na 140\/90 \u2013 dogovorjena meja po priporo\u010dilih SZO in mednarodnega zdru\u017eenja za hipertenzijo. \u010ce so pridru\u017eene \u0161e druge bolezni (npr sladkorna bolezen) in dejavniki tveganja je ciljna vrednost \u0161e ni\u017eja 130\/85. <\/strong><\/p>\n

                                  <\/p>\n

                                  PREISKAVE PRI BOLNKIH S PERIFERNO ARTERIJSKO OKLUZIVNO BOLEZNIJO – (PAOB)<\/strong><\/p>\n

                                    <\/ol>\n

                                    Ultrazvok (merjenje hitrosti pretoka z Dopplerjevim na\u010dinom, merjenje perfuzijskih tlakov), pletizmografija, arteriografija, preiskave za oceno mikrocirkulacije. <\/strong><\/p>\n

                                    KAJ JE INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA<\/strong><\/p>\n

                                      <\/ol>\n

                                      Je bole\u010dina v mi\u0161i\u010dnih skupinah pod zo\u017eitvijo, kadar je zo\u017eitev tako velika, da prekrvavitev ne zado\u0161\u010da ve\u010d za osnovne potrebe predela, ki ga prehranjuje prizadeta arterija. Obi\u010dajno se to zgodi med hojo, ko je poraba kisika v mi\u0161icah pove\u010dana, po nekajminutnem postanku pa bole\u010dine minejo.<\/p>\n

                                      SPLO\u0160NI ZNAKI PRI LEVKEMIJAH<\/strong><\/p>\n

                                        <\/ol>\n

                                        Utrujenost, zvi\u0161ana telesna temperatura, no\u010dno potenje, ve\u010dja nagnjenost k oku\u017ebam, utrujenost, te\u017eko dihanje, bledico, krvavitev iz nosu, krvavitev v mre\u017enico in osrednje \u017eiv\u010devje, hematomi, petehialne krvavitve tudi zaradi DIK<\/p>\n

                                        ZNAKI ANEMIJE<\/strong><\/p>\n

                                          <\/ol>\n

                                          Bolniki so bledi, zelo hitro se utrudijo, \u0161umi jim v glavi, imajo glavobole, so zaspani in vrtoglavi, nimajo apetita, starej\u0161i lahko tudi AP. <\/strong><\/p>\n

                                          DKS<\/strong><\/p>\n

                                            <\/ol>\n

                                            Je dele\u017e posameznih vrst levkocitov<\/strong><\/p>\n

                                            Eozinofilija \u2013 <\/strong>ko\u017ena obolenja, preob\u010dutljivost, zajedalci<\/p>\n

                                            Monocitoza \u2013 <\/strong>kroni\u010dno vnetja, TBC, sarkoidoza<\/p>\n

                                            Limfocitoza \u2013 <\/strong>oku\u017ebe z virusi, maligni limfom<\/p>\n

                                            Levkocitoza \u2013 <\/strong>pove\u010dano \u0161t.levkocitov<\/p>\n

                                            Levkopenija \u2013 <\/strong>zmanj\u0161ano \u0161t. levkocitov<\/p>\n

                                            Nevtropenija \u2013 <\/strong>vpliv zdravil, oku\u017ebe z virusi, levkemija<\/p>\n

                                            Agranulocitoza \u2013 <\/strong>odsotnost granulocitov v krvi, prisotni so samo limfociti <\/strong><\/p>\n

                                            PREISKAVE PRI JETRNIH OBOLENJIH<\/strong><\/p>\n

                                            <\/strong><\/p>\n

                                            Krvne preiskave, UZ, jetrna biopsija <\/strong><\/p>\n

                                            ZNAKI CA \u010cREVESJA<\/strong><\/p>\n

                                              <\/ol>\n

                                              Za\u010detni znaki so nezna\u010dilni: motnja v odvajanju blata, prisotnost krvi v blatu, neugoden ob\u010dutek ali bole\u010dine po odvajanju. Prisotnost anemije, shuj\u0161anost bolnika ali celo zapora \u010drevesja pomeni da je rak \u017ee najverjetneje napredoval.<\/strong> <\/strong><\/p>\n

                                              ZNAKI JETRNE CIROZE<\/strong><\/p>\n

                                              <\/strong><\/p>\n

                                                <\/ol>\n

                                                Napetost v trebuhu, ti\u0161\u010danje pod desnim rebrnim lokom, slabo po\u010dutje in utrujenost, izguba apetita in huj\u0161anje, te\u017eave zaradi \u017eelod\u010dne kisline, kasneje ikterus.<\/p>\n

                                                <\/strong><\/p>\n

                                                Bolj zna\u010dilne so ko\u017ene spremembe: <\/strong>pajkasti nevusi\u00a0 v ko\u017ei prsnega ko\u0161a in hrbta, eritem ali rde\u010dino na dlaneh in kontrakturo dlanske aponevroze (dupuytrenova), slaba pora\u0161\u010denost ko\u017ee, \u017eabja oblika trebuha, popkovna kila, prosevajo\u010de podko\u017ene vene zaradi sprememb pri pretoku krvi <\/strong><\/p>\n

                                                VZROKI VNETJA PANKREASA<\/strong><\/p>\n

                                                  <\/ol>\n

                                                  \u017dol\u010dni kamni, prekomerno u\u017eivanje alkohola, obilnej\u0161 mastni obroki, lahko tudi virusi ali bakterije, lahko iatrogeno (po ERCP)<\/p>\n

                                                  ZNAKI VNETJA PANKREASA<\/strong><\/p>\n

                                                    <\/ol>\n

                                                    Topa globoka bole\u010dina, ki seva pod oba rebrna loka proti ledvenemu predelu, trebuh je mehak, bolnika sili na bruhanje in je prizadet, zna\u010dilna je posebna dr\u017ea: nagnjeni naprej v sede\u010dem polo\u017eaju, dr\u017eijo se za trebuh. Pri avskultaciji trebuha peristaltika ni sli\u0161na \u2013 lahko pride celo do paraliti\u010dnega ileusa.<\/p>\n

                                                    UZ: ascites in raz\u0161irjeno \u010drevesje brez peristalti\u010dnega gibanja, pankreas je lahko razobli\u010den, lahko pa nespremenjen.<\/p>\n

                                                    Lab: zve\u010danje aktivnosti amilaze in lipaze, pojav methemalbumina \u2013 te\u017eek hemoragi\u010dni potek bolezni, pove\u010danje konc kreatinina, se\u010dnine in glukoze, koncentracija krvi \u2013 zaradi dehidracije, levkocitoza, pospe\u0161ena SR, povi\u0161an CRP. <\/strong><\/p>\n

                                                    NALOGA LEDVIC<\/strong><\/p>\n

                                                      <\/ol>\n