{"id":1256,"date":"2010-03-21T13:52:17","date_gmt":"2010-03-21T12:52:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1256"},"modified":"2010-05-08T21:05:08","modified_gmt":"2010-05-08T20:05:08","slug":"okulistika-oftalmologija-okulistika-vprasanja-in-odgovori","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-oftalmologija-okulistika-vprasanja-in-odgovori\/","title":{"rendered":"Okulistika vpra\u0161anja in odgovori 1.del"},"content":{"rendered":"

\"okulistika-oftalmologija\"1. Na\u0161tej sprednje dele o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– ro\u017eenica,<\/p>\n

-sprednji prekat,<\/p>\n

-\u0161arenica z zenico in<\/p>\n

-del belo\u010dnice, ki jo prekriva veznica<\/p>\n

2. Kaj je o\u010dnica in kaj le\u017ei v njej:<\/strong><\/p>\n

– je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina<\/p>\n

– v njej le\u017ei oko<\/p>\n

<\/p>\n

3. Katere so o\u010desne ovojnice:<\/strong><\/p>\n

– so tri<\/p>\n

– zunanja – za obliko in oporo<\/p>\n

– srednja – prehrana o\u010desa<\/p>\n

– notranja – sprejema svetlobo in zaznava slike<\/p>\n

4. Na\u0161tej prostore v notranjosti o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– trije<\/p>\n

– sprednji in zadnji prekat s prekatno vodico<\/p>\n

– steklovinski prostor s steklovino<\/p>\n

5. Kaj ve\u0161 o belo\u010dnici:<\/strong><\/p>\n

– sclera je bela, razmeroma \u010dvrsta, neprozorna vezivna opna<\/p>\n

– objema skoraj celo zrklo<\/p>\n

– o\u010desni skelet<\/p>\n

– nanjo se prira\u0161\u010dajo o\u010desne mi\u0161ice<\/p>\n

– sestavni del zunanje o\u010desne ovojnice<\/p>\n

6. Kak\u0161ne so zna\u010dilnosti ro\u017eenice:<\/strong><\/p>\n

– cornea je prozorna, brez \u017eil, polna \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev – oko pri dotiku zapre – ro\u017eeni\u010dni refleks<\/p>\n

– ostane prozorna le \u010de je vla\u017ena – solze, zapiranje vek<\/p>\n

7. Kaj prekriva veznica (conjunctiva):<\/strong><\/p>\n

– na podro\u010dju o\u010desne \u0161pranje prekriva belo\u010dnico s tanko, skoraj prozorno sluznico<\/p>\n

– prekriva tudi notranjo povr\u0161ino vek<\/p>\n

8. Na\u0161tej dele \u017eilnice (uvea):<\/strong><\/p>\n

– \u0161arenica,<\/p>\n

-ciliarno telo ali ciliarnik,<\/p>\n

-\u017eilnica v o\u017ejem pomenu<\/p>\n

9. Na\u0161tej zna\u010dilnosti \u0161arenice (iris):<\/strong><\/p>\n

– je sprednji, vidni del \u017eilnice – barva o\u010di<\/p>\n

– v sredini odprtina – zenica – s pomo\u010djo \u0161areni\u010dnih mi\u0161ic se o\u017ei in \u0161iri – dolo\u010da koli\u010dino svetlobe<\/p>\n

10. Kareri midriatik uporabljamo pri pregledu o\u010desnega ozadja:<\/strong><\/p>\n

– Mydriacyl in Tropicamid<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

11. Katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni nalogi (corpus ciliare):<\/strong><\/p>\n

– ciliarno telo ali ciliarnik<\/p>\n

– izlo\u010da prekatno vodico in uravnava akomodacijo<\/p>\n

– sestavljen iz ciliarnih nastavkov in ciliarne mi\u0161ice<\/p>\n

12. Razlo\u017eite glavne anatomske zna\u010dilnosti mre\u017enice:<\/strong><\/p>\n

– notranja o\u010desna ovojnica – tanka prozorna membrana<\/p>\n

– najva\u017enej\u0161i del o\u010desa – \u010dutilne celice (neuroepitelij) – \u010depki, pali\u010dke – svetlobo v \u017eiv\u010dni dra\u017eljaj<\/p>\n

– ganglijske celice – \u017eiv\u010dne niti – papila o\u010desnega \u017eivca (slepa pega) – po izstopu iz o\u010desa – o\u010desni \u017eivec (nervus opticus)<\/p>\n

– rumena pega – podro\u010dje najostrej\u0161ega vida na mre\u017enici – v centru le-te – fovea centralis, ki le\u017ei v vidni osi<\/p>\n

13. Kaj veste o vidni poti:<\/strong><\/p>\n

– \u017eiv\u010dni dra\u017eljaj – \u010dutilne celice – o\u010desni \u017eivec – baza lobanje<\/p>\n

– nad hipofizo se kri\u017eata (chiasma opticum) – primarni in sekundarni vidni centri v mo\u017eganih<\/p>\n

14. Kaj je zakotje in \u010demu slu\u017ei:<\/strong><\/p>\n

– v zakotju se stikajo ro\u017eenica, belo\u010dnica in koren \u0161arenice<\/p>\n

– tam skozi pore odteka prekatna vodica iz o\u010desa v Schlemnov kanal<\/p>\n

15. Kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov o\u010desa (obrambni trias):<\/strong><\/p>\n

– stiskanej o\u010desa – blefarospazem<\/p>\n

– mote\u010da svetloba – fotospazem<\/p>\n

– solzenje – epifora<\/p>\n

16. Na\u0161tej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mre\u017enici in vidni poti:<\/strong><\/p>\n

– meglen vid,<\/p>\n

-izkrivljena slika,<\/p>\n

-zavesa pred o\u010dmi,<\/p>\n

-popolna izguba vida v dolo\u010denem delu vidnega polja oz. v celoti<\/p>\n

17. Kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetlajvo:<\/strong><\/p>\n

– veznico na notranji strani vek<\/p>\n

– veznico, mre\u017enico<\/p>\n

18. Katera dva osnovna oftalmolo\u0161ka aparata poznate in \u010demu slu\u017eita?<\/strong><\/p>\n

– biomikroskop:- pove\u010damo podrobnosti na podro\u010dju vek, veznice, ro\u017eenice v sprenjem prekatu, na \u0161arenici, le\u010di in v steklovini<\/p>\n

– opti\u010dni rez – debelina in globina teh delov o\u010desa<\/p>\n

– brvanje s fluorescinom – oblika in globina po\u0161kodb na povr\u0161ini ro\u017eenice<\/p>\n

– gonioskopija – pregled zakotja<\/p>\n

– oftalmoskop: – pregledamo lomne medije – prozornost le\u010de in steklovine ter o\u010desno ozadje – papilo o\u010desnega \u017eivca in mre\u017enico z \u017eilami, deloma \u017eilnico<\/p>\n

– za natan\u010den pregled – raz\u0161irimo zenico z kratkotrajnim midriatikom<\/p>\n

19. Predstavi osnovni o\u010desni pregled:<\/strong><\/p>\n

– inspekcija in palpacija<\/p>\n

– pregled z fokalno razsvetljavo<\/p>\n

– z biomikroskopom in oftalmoskopom<\/p>\n

– akulomotorno ravnote\u017eje o\u010di, gibljivost<\/p>\n

– prehodnost solznih poti<\/p>\n

– dolo\u010ditev centralnega vida<\/p>\n

– o\u010desni pritisk ( po 40. letu)<\/p>\n

20. Imenuj enega izmed lokalnih anastetikov v obliki kapljic (gtt):<\/strong><\/p>\n

– Tetracain, Novesin, Alcaine<\/p>\n

21. Na\u0161tej nekaj dodatnih oftalmolo\u0161kih preiskav:<\/strong><\/p>\n

– pregled vidnega polja s pomo\u010djo kineti\u010dne oz. stati\u010dne perimetrije<\/p>\n

– oftalometer za merjenje ro\u017eeni\u010dne zakrivljenosti<\/p>\n

– refraktometer za objektivno dolo\u010danje lomnosti o\u010desa<\/p>\n

– pregled globinskega vida<\/p>\n

– dolo\u010danje barvnega vida s psevdoizokromati\u010dnimi tablicami ali anomaloskopom<\/p>\n

– ultrazvo\u010dne presikave o\u010desa in o\u010dnice<\/p>\n

– fluorescinska angiografija – pretok<\/p>\n

– elektroretinografija (ERG), elektrookulografija (EOG), elektromiografija (EMG), vizuelno evocirani potenciali (VEP)<\/p>\n

22. Kaj se nahaja v o\u010dnici:<\/strong><\/p>\n

– oko, o\u010desni \u017eivec, 4 preme in 2 po\u0161evni o\u010desni mi\u0161ici, del solzne \u017eleze<\/p>\n

– orbitalno ma\u0161\u010devje z vezivnim tkivom – ve\u010dji del<\/p>\n

23. Na\u0161tej vzroke za spremembo polo\u017eaja o\u010desa v o\u010dnici:<\/strong><\/p>\n

– razvojne nepravilnosti, vnetja, po\u0161kodbe, tumor<\/p>\n

24. Kaj je najpogostej\u0161i vzrok obojestranskega eksoftalmusa:<\/strong><\/p>\n

– Mb. Basedow<\/p>\n

25. Kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija:<\/strong><\/p>\n

– o\u010desni \u0161pranji \u0161iroko razprti, o\u010di izbuljene, oteklina o\u010desnih mi\u0161ic – dvojni vid<\/p>\n

– kompleksa hormonalna in imunolo\u0161ka prizadetost – Mb. Basedow<\/p>\n

26. Kdaj lahko pride do orbitalne flegmone:<\/strong><\/p>\n

– pri gnojnem vnetju sinusov (v podro\u010dju etmoidov)<\/p>\n

– vnetja predvsem pri malih otrocih<\/p>\n

27. Kako normalno zapiramo in odpiramo oko:<\/strong><\/p>\n

– s pomo\u010djo m. levator palpebrae – mi\u0161ica, ki dviga in spu\u0161\u010da zgornjo veko<\/p>\n

28. Kaj je ptoza veke in kak\u0161ni so vzroki za njen nastanek:<\/strong><\/p>\n

– zg. veka je deloma ali popolnoma spu\u0161\u010dena<\/p>\n

– lahko je prirojena ali spremljajo\u010di znak druge bolezni (ohromitev mi\u0161ice, tumor v o\u010dnici, Hornerjev sindrom)<\/p>\n

29. Kak\u0161ne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze:<\/strong><\/p>\n

– oko ne sodeluje pri gledanju – moten razvoj vida<\/p>\n

– operacija – \u010de ne – okoi postane slabovidno, pojav \u0161kilnega odklona<\/p>\n

30. Kaj je entropij:<\/strong><\/p>\n

– mi\u0161i\u010dne niti kro\u017ene mi\u0161ice se prevrnejo \u010dez rob veke, ki se z vejicami obrne navznoter<\/p>\n

31. Kaj je ektropij, kaj je logoftalmus:<\/strong><\/p>\n

– veka obrnjena navzven<\/p>\n

– posebna oblika ektropija – logoftalmus – po parezi obraznega \u017eivca – ne more zapreti o\u010desa<\/p>\n

32. Kaj je trihiaza:<\/strong><\/p>\n

– normalen polo\u017eaj veke, le vejice so obrnjene proti o\u010desu<\/p>\n

33. Kaj je hordeolum in kako se zdravi:<\/strong><\/p>\n

– je je\u010dmen\u010dek – gnojno vnetje \u017elez<\/p>\n

– th. – lahko se spontano predre ali incizija<\/p>\n

– dodatna th – lokalno antibioti\u010dno mazilo<\/p>\n

– relativna nevarnost zapletov – hitro per os AB<\/p>\n

34. Kaj je halicij in kako se zdravi:<\/strong><\/p>\n

– postopoma nastajajo\u010da zatrdlina v podro\u010dju Meibomovih \u017elez brez izrazitej\u0161ih vnetnih zankov<\/p>\n

– th – operativno, incizija z notranje strani veke<\/p>\n

35. Katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih:<\/strong><\/p>\n

– elasti\u010dni tumor – dermoidna cista<\/p>\n

– \u017eilni tumor – hemangiom<\/p>\n

36. Kak\u0161en je bazaliom:<\/strong><\/p>\n

– je maligni tumor, ki obi\u010dajno ne metastazira, raste po\u010dasi, ima tipi\u010dno obliko z dvignjenimi robovi in vdrtim vla\u017enim centrom<\/p>\n

37. Kako zdravimo maligne tumorje vek:<\/strong><\/p>\n

– \u010dimprej\u0161na odstranitev<\/p>\n

– ve\u010dji ali manj\u0161i plasti\u010dni rekonstruktivni posegi<\/p>\n

– v\u010dasih obsevanje<\/p>\n

38. Na\u0161tej dele solznih organov:<\/strong><\/p>\n

– sekretorni – izlo\u010da solze<\/p>\n

– odvodni – solze odtekajo v nos<\/p>\n

– solzna \u017eleza, zg. in sp. solzna luknjica, solzna kanal\u010dka, solznik, solzno-nosni kanal<\/p>\n

39. Naloga solzne teko\u010dine:<\/strong><\/p>\n

– mehani\u010dno \u010disti, uni\u010duje bakterije, kot solzni film vla\u017ei ro\u017eenico<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

40. Iz \u010desa je sestavljena solzna teko\u010dina:<\/strong><\/p>\n

– poleg solz \u0161e sluz, ma\u0161\u010dobo in baktericidni ferment lizocim<\/p>\n

41. Na\u0161tej odvodne dele solznih organov:<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

– notranji o\u010desni kot z zgornjo in spodnjo luknjico – solzna kanal\u010dka – zdru\u017eita – odpirata v solznik – solzno-nosni kanal v spodnji nosni hodnik, kjer se resorbira<\/p>\n

42. Kdaj nastane pove\u010dano solzenje:<\/strong><\/p>\n

– pri psihi\u010dnem vzburjenju (jok)<\/p>\n

– del obrambnega triasa<\/p>\n

– posledica motenega odtoka solz v odvodnem delu<\/p>\n

43. Kako preverimo prehodnost solznih poti:<\/strong><\/p>\n

– z izpiranjem<\/p>\n

– s gtt anesteziramo vezni\u010dno vre\u010dko – instrument raz\u0161iri spodnjo solzno luknjico – vbrizg teko\u010dine v solznik<\/p>\n

– prehodno – teko\u010dina nos ali grlo<\/p>\n

– neprehodno – se vra\u010da skozi obe solzni luknjici<\/p>\n

44. Sindrom suhega o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– posledica zmanj\u0161ane tvorbe solz zaradi propadanja \u017eleznega tkiva solzne \u017eleze – glandula lacrimalis<\/p>\n

– pesek v o\u010deh, keratitis sicca<\/p>\n

– posebna oblika – Sj\u00f6grenov sindrom<\/p>\n

45. Kako preverimo koli\u010dino izlo\u010denih solz:<\/strong><\/p>\n

– s Schirmerjevim preizkusom<\/p>\n

– 3,5cm dolg in 0,5cm \u0161irok filtirni papir zataknemo za spodnjo veko<\/p>\n

– normalno po 5min – vsaj 1,5cm navla\u017eenost<\/p>\n

46. Nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih (dacryocystitis purulenta):<\/strong><\/p>\n

– zaradi sekundarne infekcije<\/p>\n

– zaradi zastoja solz in sluzi solznik ote\u010de<\/p>\n

47. Zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanal\u010dka pri novorojen\u010dkih:<\/strong><\/p>\n

– \u010dimprej pregled pri oftalmologu<\/p>\n

– najprej masa\u017ea solznika, nato prebrizgavanje, \u010de ne pomaga – sondiranje<\/p>\n

– antibiotik gtt<\/p>\n

48. Katere dele veznice poznate:<\/strong><\/p>\n

– tri dele<\/p>\n

– veznica zrkla (conjunctiva bulbi)<\/p>\n

– veznica vek (conj. tarsi)<\/p>\n

– oba dela povezuje veznica zg. in sp. prehodne gube (conj. fornicis)<\/p>\n

49. Kaj je veznica in kaj pomeni pojem rde\u010de oko:<\/strong><\/p>\n

– je gladka in vla\u017ena sluznica<\/p>\n

– rde\u010de oko – hiperemija veznice, dra\u017eenost o\u010desa – je vedno znak vnetja sprednjih delov o\u010desa<\/p>\n

50. Na\u0161tej osnovne znake konjunktivitisa:<\/strong><\/p>\n

– praviloma obojestranska prizadetost<\/p>\n

– obrambni trias<\/p>\n

– hiperemija vseh treh vezni\u010dnih delov<\/p>\n

– izcedek<\/p>\n

– v\u010dasih oteklina veznice (chemosis)<\/p>\n

51. Katere konjunktivitise pozna\u0161 glede na potek in trajanje vnetja, ter na povzro\u010ditelja:<\/strong><\/p>\n

– akutni in kroni\u010dni<\/p>\n

– neinfekcijski (tudi alergijski) in infekcijski (bakterije, virusi, klamidije)<\/p>\n

– posebna oblika – epidemi\u010dni (adenovirus)<\/p>\n

52. Epidemi\u010dni konjunktivitis:<\/strong><\/p>\n

– adenovirusno vnetje<\/p>\n

– splo\u0161no slabo po\u010dutje podobno gripi<\/p>\n

– pove\u010dane regionalne limfne \u017eleze – pred u\u0161esom in pod \u010deljustjo<\/p>\n

– oko mo\u010dno rde\u010de, zlasti veznica v notranjem kotu<\/p>\n

– sekrecija vodenosluzasta<\/p>\n

– drugo oko pogosto zboli \u0161ele \u010dez 8-10 dni<\/p>\n

– drugi stadij-10-14 dni kasneje-drobni povr\u0161inski ro\u017eeni\u010dni infiltrati (motnajve) – te\u017eave ve\u010d tednov<\/p>\n

– th – simptomatsko, oftalmolo\u0161ko<\/p>\n

– v za\u010detnem stadiju zelo nalezljivo – za\u0161\u010ditni ukrepi<\/p>\n

53. Na\u0161tej za\u0161\u010ditne ukrepe pri akutnih konjunktivitis in pri konj. z izrazitej\u0161o sekrecijo:<\/strong><\/p>\n

– osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih rob\u010dkov\u00a0 za 1x uporabo, uporaba svoje brisa\u010de in zdravil<\/p>\n

– med epidemijo prepovedano merjenje o\u010desnega pritiska<\/p>\n

– obveza ni priporo\u010dljiva<\/p>\n

54. Katere povzro\u010ditelje konjunktivitisov pozna\u0161 pri novorojen\u010dkih:<\/strong><\/p>\n

– gonococcus ali chlamydia oculogenitalis<\/p>\n

55. Kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo:<\/strong><\/p>\n

– otrok se oku\u017ei med porodom od oku\u017eene matere<\/p>\n

– prvi zanki vnetja 6-10 dni po oku\u017ebi<\/p>\n

– gnojenje ni izrazito<\/p>\n

– th – sistemsko z antibiotiki in lokalno<\/p>\n

– profilakti\u010dno takoj po porodu v o\u010di 1% srebrov nitrat (Credejeva profilaksa)<\/p>\n

56. Kaj je Credejeva profilaksa:<\/strong><\/p>\n

– profilakti\u010dna za\u0161\u010dita novorojen\u010dkov takoj po porodu – 1% srebrov nitrat<\/p>\n

57. Kaj veste o hiposfagmi:<\/strong><\/p>\n

– je krvavitev pod veznico zrkla, ki lahko nastane spontano<\/p>\n

– klini\u010dna slika – dramati\u010dna, bolniki prestra\u0161eni, \u010deprav stanje nenevarno<\/p>\n

– th – ni potrebana<\/p>\n

– kadar je posledica po\u0161kodbe – th. prilagoditi po\u0161kodbi<\/p>\n

58. Kaj je pterigij:<\/strong><\/p>\n

– je vaskularizirana guba veznice zrkla, ki pravilo nazalno prera\u0161\u010da rob ro\u017eenice in postopoma raste proti njenemu centru<\/p>\n

– th – operacija<\/p>\n

59. Kako se hrani ro\u017eenica<\/strong><\/p>\n

– iz obrobnih \u017eilic, iz prekatne vodice in iz solznega filma<\/p>\n

60. Na\u0161tej lomne medije:<\/strong><\/p>\n

– ro\u017eenica, prekatna vodica, zenica, le\u010da, steklovina<\/p>\n

61. Kak\u0161en je normalen premer ro\u017eenice pri odraslih?<\/strong><\/p>\n

– 10-13 mm, povpre\u010dje 11,5 mm<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

62. Kaj je potrebno narediti pri dojen\u010dku, \u010de sumimo, da ima pove\u010dano ro\u017eenico:<\/strong><\/p>\n

– \u010dimprej\u0161en pregled pri oftalmologu, zaradi izklju\u010ditve kongenitalnega glavkoma<\/p>\n

63. Zna\u010dilnosti in zdravljenje ro\u017eeni\u010dne razjede (ulcus corneae):<\/strong><\/p>\n

– povzro\u010ditelj \u017ee pri majhni po\u0161kodbi povrhnjih slojev ro\u017eenice prodre v globino in povzro\u010di gnojno razpadanje tkiva – pseudomonas<\/p>\n

– oko mo\u010dno rde\u010de, obi\u010dajno prisotna gnojna sekrecija in bole\u010dina<\/p>\n

– hitri pojav gnoja na dnu sprednjega prekata v obliki belkastorumenega nivoja (hypopyon) ter vnetje \u0161arenice – kar lahko privede do ro\u017eeni\u010dne perforacije<\/p>\n

– rezultat – ve\u010dja ali manj\u0161a neprozorna ro\u017eeni\u010dna brazgotina s trajno okvaro vida<\/p>\n

– th – hospitalizacija – takoj lokalno in sitemsko antibiotik, ki ga uvedemo po odvzemu brisa veznice in ro\u017eenice za dolo\u010ditev povzro\u010ditelja in antibiogram<\/p>\n

64. Herpeti\u010dni keratitis:<\/strong><\/p>\n

– najpogostej\u0161e virusno vnetje – povzro\u010da virus herpes simplex<\/p>\n

– za\u010dne na povr\u0161ini ro\u017eenice – zna\u010dilna oblika vejice – z biomikroskopom po obarvanju s flourescinom se lepo vidi<\/p>\n

– brez th. vdre v globino – nastane lisasta, nepravilna ro\u017eeni\u010dna makula<\/p>\n

-zna\u010dilnosti herp. keratitisa – nagnjenost k vnetju in recidivi – trajna po\u0161kodba vida<\/p>\n

– th – s sodobnimi virustatiki (mazilo, tablete), presaditve ro\u017eenice<\/p>\n

65. Kaj ve\u0161 o oftalmi\u010dnem herpes zosterju:<\/strong><\/p>\n

– lahko vneti povrhnji in globoki deli ro\u017eenice<\/p>\n

– prizadeta prva veja n. trigeminusa z mo\u010dnimi nevralgi\u010dnimi bole\u010dinami in s tvorbo mehur\u010dkov na ko\u017ei polovice lasi\u0161\u010da, \u010dela, zg. veke in nosu<\/p>\n

– th – virustatik per os in lokalno<\/p>\n

66. Kaj je keratitis e lagophthalmo in kak\u0161no je zdravljenje:<\/strong><\/p>\n

– je posledica su\u0161enja ro\u017eenice – bolnik ne more zaperrti o\u010desa zaradi okvare obraznega \u017eivca<\/p>\n

– lahko za\u010dasno ali trajno<\/p>\n

– th – vla\u017ena komora, mazilo, viskozne kapljice<\/p>\n

– o\u010desna obveza prepovedana<\/p>\n

– pri trajni okvari – operacijsko zo\u017eenje o\u010desne \u0161pranje – tarzorafija<\/p>\n

67. Zakaj nastane bulozna keratopatija:<\/strong><\/p>\n

– je posledica ve\u010dje okvare notranjega, endotelnega sloja ro\u017eenice<\/p>\n

– po te\u017ejih vnetjih, po po\u0161kodbah ali po te\u017ekih operacijah na sprednjih o\u010desnih delih<\/p>\n

68.Kaj je keratokonus, ka\u0161en je potek bolezni:<\/strong><\/p>\n

– zna\u010dilno po\u010dasno tanj\u0161anje ene ali obeh ro\u017eenic v centralnih predlih, ro\u017eenica je vedno bolj sto\u017e\u010dasto izbo\u010dena<\/p>\n

– najverjetneje geneti\u010dno pogojena – za\u010denja se po puberteti z nara\u0161\u010dajo\u010dim stigmatizmom<\/p>\n

– v starosti 20-30 let \u017ee mo\u010dno izra\u017eena<\/p>\n

– postopoma ali hitro (akutno) postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, visnost vedno slab\u0161a<\/p>\n

69. Zdravljenje keratokonusa:<\/strong><\/p>\n

– najprej o\u010dala, kasneje trde kontaktne le\u010de, nazadnje presaditev ro\u017eenice<\/p>\n

70. Penetrantna keratoplastika:<\/strong><\/p>\n

– je presaditev ro\u017eenice, ko \u017eelimo s tem posegom skaljeno, neprozorno ali nepravilno ukrivljeno ro\u017eenico zamenjati s prozorno dajal\u010devo ro\u017eenico v celi njeni debelini (7,5mm)<\/p>\n

– lahko pride do zavrnitve presadka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Na\u0161tej sprednje dele o\u010desa: – ro\u017eenica, -sprednji prekat, -\u0161arenica z zenico in -del belo\u010dnice, ki jo prekriva veznica 2. Kaj je o\u010dnica in kaj le\u017ei v njej: – je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina – v njej le\u017ei oko<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1492,1490,3679,1489,1491],"class_list":["post-1256","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-gradivo-okulistika","tag-oftalmologija","tag-3-letnik-okulistika","tag-okulistika","tag-vprasanja-in-odgovori-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1256","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1256"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1256\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1256"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1256"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1256"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}