{"id":1259,"date":"2010-03-21T13:58:28","date_gmt":"2010-03-21T12:58:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1259"},"modified":"2010-05-08T21:04:49","modified_gmt":"2010-05-08T20:04:49","slug":"okulistika-vprasanja-in-odgovori-oftalmologija-okulistika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-vprasanja-in-odgovori-oftalmologija-okulistika\/","title":{"rendered":"Okulistika vpra\u0161anja in odgovori 2.del"},"content":{"rendered":"

\"oko-okulistika-oftalmologija\"71. Pri katerih boleznih je uspeh keratoplastike najbolj\u0161i, pri katerih najslab\u0161i:<\/strong><\/p>\n

– najbolj\u0161i – pri keratokonusu<\/p>\n

– najslab\u0161i – pri mo\u010dno vaskularizirani ro\u017eenici npr. po te\u017eki perustiji<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

72. Refraktivna kirurgija:<\/strong><\/p>\n

– novej\u0161a mikrokirur\u0161ka veja<\/p>\n

– najpogosteje korigacija astigmatizma in miopije<\/p>\n

<\/p>\n

– obi\u010dajno se zanjo odlo\u010dajo tisti, ki ne \u017eelijo nositi o\u010dal oz. le\u010d<\/p>\n

– radialna keratotomija (RK) – visok astigmatizem, npr. po keratoplastiki<\/p>\n

– laser in situ keratomileusis (LASIK) – koregacija tudi kratkovidnosti od 6,0 do 8,0 dioptrij – izredno draga avtomatizirana in ra\u010dunalni\u0161ko vodena aparatura<\/p>\n

73. Zna\u010dilnosti belo\u010dnice (sclera):<\/strong><\/p>\n

– z ro\u017eenico sestavlja zuanjo o\u010desno ovojnico<\/p>\n

– sestavlja 4\/5 zrkla, v sprednejm delu prehaja v prozorno ro\u017eenico<\/p>\n

– sestavljena iz fibroznih vlaken – \u010dvrsta<\/p>\n

– \u0161\u010diti ne\u017ene notranje dele o\u010di<\/p>\n

– v sprednjem delu jo pokriva veznica<\/p>\n

– bele barve, ni prozorna, kar je pomembno za deloavnje opti\u010dnega sistema o\u010desa<\/p>\n

– na zuannjo povr\u0161ino \u0161e prira\u0161\u010dajo o\u010desne mi\u0161ice<\/p>\n

– v zadnjem delu odprtina, skozi katero izstopa vidni \u017eivec<\/p>\n

74. Kaj je episkleritis:<\/strong><\/p>\n

– vnetje povrhnjih delov belo\u010dnice<\/p>\n

75. Kaj je skleritis:<\/strong><\/p>\n

– redkej\u0161e, globlje vnetje belo\u010dnice<\/p>\n

76. Kaj je stafilom:<\/strong><\/p>\n

– stanj\u0161ana in izbo\u010dena belo\u010dnica pri skleritisu<\/p>\n

77. Kaj je uveitis:<\/strong><\/p>\n

– vnetje \u017eilnice<\/p>\n

78. Kaj je uveitis anteriror in kaj uveitis posterior:<\/strong><\/p>\n

– u. anterior – vnetje \u0161arenice in ciliarnega telesa – iridocyclitis<\/p>\n

– u. posterior – vnetje same \u017eilnice<\/p>\n

79. Komplikacija uveitisa:<\/strong><\/p>\n

– iritis:\u00a0 – pove\u010danje o\u010desnega pritiska ali sekundarni glavkom<\/p>\n

– zmanj\u0161ana vidna ostrina<\/p>\n

– sinehije<\/p>\n

– sekluzija zenice<\/p>\n

– cyclitis:\u00a0 – motnajve v steklovini<\/p>\n

– skaljevanje le\u010de<\/p>\n

– chorioiditis:\u00a0 – izpadi v vidnem polju<\/p>\n

– mo\u010dno prizadet vid<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

80. Zdravljenje uveitisa:<\/strong><\/p>\n

– zmanj\u0161evanje vnetja in prepre\u010devanje zadnjih sinehij s kortikosteroidi in mo\u010dnimi midriatiki (atropin, skopolamin)<\/p>\n

– obveza in gretje (akutna faza)<\/p>\n

– \u010de je pove\u010dan o\u010desni pritisk – antiglavkomska terapija<\/p>\n

81. Najpogostej\u0161i maligni tumorj uveje:<\/strong><\/p>\n

– maligni melanom<\/p>\n

82. Katere so \u010dutilne celice mre\u017enice in za kaj so odgovorne:<\/strong><\/p>\n

– pali\u010dice – zaznavajo svetlobo in temo<\/p>\n

– \u010depki – za centralno vidno ostrino in barvni vid<\/p>\n

83. Motnje barvnega vida:<\/strong><\/p>\n

– prirojene ali pridobljene<\/p>\n

– protanopija – ne vidimo rde\u010de<\/p>\n

– devteranopija – ne vidimo zelene<\/p>\n

– tritanopija – ne lo\u010dimo modre<\/p>\n

– motnje manj izra\u017eene – anomalija (protanomalija, deuteranomalija)<\/p>\n

84. Kaj pomeni slepa in kaj rumena pega:<\/strong><\/p>\n

– slepa pega – glava oz. za\u010detek vidnega \u017eivca, podro\u010dje brez \u010dutnih celic, \u00d8 1,5 mm<\/p>\n

– rumena pega – podro\u010dje najostrej\u0161ega vida, kjer se nahajajo predvem \u010depki, \u00d8 1,5-2 mm<\/p>\n

85. Na\u0161tej metode za pregled o\u010desnega ozadja<\/strong><\/p>\n

– oftlamoskopiranje – z oftalmoskopom – direktni ali indirektni<\/p>\n

– s pomo\u010djo preiskovalnih kontaktnih le\u010d na biomikroskopu ali \u0161pranjski svetilki<\/p>\n

– fluoresceinska angiografija<\/p>\n

86. Katere so funkcionalne preiskave mre\u017enice:<\/strong><\/p>\n

– dolo\u010ditev vidne ostrine<\/p>\n

– dolo\u010ditev vidnega polja<\/p>\n

– merjenje adaptacijske krivulje<\/p>\n

– barvni vid<\/p>\n

– elektroretinografija<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

87. Katere so glavne patolo\u0161ke spremembe na mre\u017enici:<\/strong><\/p>\n

– edem<\/p>\n

– krvavitve<\/p>\n

– eksudati<\/p>\n

– brazgotine<\/p>\n

88. na\u0161tej glavne bolezni \u017eil mre\u017enice:<\/strong><\/p>\n

– zapora centralne mre\u017eni\u010dne arterije – occlusio arteriae centralis retinae<\/p>\n

– zapora centralne mre\u017eni\u010dne vene – occlusio venae centralis retinae<\/p>\n

– diabeti\u010dna retinopatija – rethinopathia diabetica<\/p>\n

– hipertoni\u010dna retinopatija – fundus hypertonicus<\/p>\n

89. Spremembe na mre\u017enici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji:<\/strong><\/p>\n

– atrofija \u017eilnice okoli papile – conus myopicus<\/p>\n

– pojav krvavitve v makuli – Fuchsova lisa<\/p>\n

– cisti\u010dne degredacije na periferiji – raztrganina mre\u017enice in odstop<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

90. Znaki odstopa mre\u017enice:<\/strong><\/p>\n

– zg. znak – bliskanje (fosfeni), ki se javlja na dolo\u010denem mestu v vidnem polju<\/p>\n

– ko je odstop \u017ee prisoten – pred o\u010desom temna zavesa<\/p>\n

91. za katero obolenje mre\u017enice je zna\u010dilna no\u010dna slepota in cevasto vidno polje:<\/strong><\/p>\n

– pigmentna retinopatija – retinopathija pigmentosa<\/p>\n

92. Kateri je najpogostej\u0161i tumor o\u010desa pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo:<\/strong><\/p>\n

– retinoblastom<\/p>\n

– zaradi sivega refleksa skozi zenico – levkokarija, \u0161kiljenje prizadetega o\u010desa, dra\u017eenje zrkla, pove\u010dan o\u010desni pritisk, bole\u010dine<\/p>\n

93. Kaj je katarakta:<\/strong><\/p>\n

– vsaka motnjava v le\u010di<\/p>\n

94. Na\u0161tej vrste katarakt:<\/strong><\/p>\n

– prirojene<\/p>\n

– pridobljene:\u00a0 – cataracta senilis<\/p>\n

– cataracta praesenilis<\/p>\n

– cataracta traumatica<\/p>\n

– cataracta complicata<\/p>\n

95. Na\u0161tej glavne vzroke prirojene katarakte:<\/strong><\/p>\n

– dednost, embriopatije, bolezni v nose\u010dnosti – virusne infekcije(rde\u010dke, citomegalovirus), sifilis, toksoplazmoza, sladkorna bolezen, rentgensko obsevanje<\/p>\n

96. Vrste operacij katarakte:<\/strong><\/p>\n

– odstranitev skaljene le\u010de v celoti skupaj z ovojnico – inkapsularna odstranitev – redko<\/p>\n

– ekstrakapsularna odstranitev<\/p>\n

– fakoemulzifikacija<\/p>\n

97. Vzroki za spremembo lege le\u010de:<\/strong><\/p>\n

– po\u0161kodbe, motnje v razvoju<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

98. Na\u0161tej dele vidne poti:<\/strong><\/p>\n

– pali\u010dice in \u010depki – vidni \u017eivec – kri\u017eanje vidnih \u017eivcev – opti\u010dna pot – opti\u010dni snop – vidni center v okcipitalnem delu mo\u017eganske skorje<\/p>\n

99. Zakaj bolezni centralnega \u017eiv\u010dnega sistema pogosto prizadenejo vidni \u017eivec:<\/strong><\/p>\n

– ker vidni \u017eivec predstavlja skupaj z mre\u017enico podalj\u0161ek mo\u017eganov<\/p>\n

100. Kako imenujemo vnetje o\u010desnega \u017eivca in kaj so najpogostej\u0161i vzroki:<\/strong><\/p>\n

– neuritis nervi optici<\/p>\n

– zelo razli\u010dni vzroki, baketrijska in virusna vnetja, intoksikacije (alkohol, nikotin, metilni alkohol), multipla skleroza, vnetja v okolici zrkla<\/p>\n

101. Kaj je to sprednja ishemi\u010dna optikoneuropatija? Na\u0161tej vzroke zanjo:<\/strong><\/p>\n

– nastane zaradi motnje v prekrvavitvi glave vidnega \u017eivca, kar povzro\u010da njegovo atrofijo in tudi popolno slepoto<\/p>\n

– vzroki neznani ali zaradi vnetja temporalne arterije<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

102. Zakaj nastane zastojna papila:<\/strong><\/p>\n

– zaradi povi\u0161anega intrakranialnega pritiska<\/p>\n

103. Opi\u0161i glavne razlike med vnetjem vidnega \u017eivca in zastojno papilo:<\/strong><\/p>\n

– pri papilitisu je manj\u0161i edem papile in velika prizadetost vidne ostrine, pri zastojni papili pa je v za\u010detku mo\u010dan edem in zelo malo ali ni\u010d zmanj\u0161ana vidna ostrina<\/p>\n

104. Kaj je okvara v vidni poti pri bitemporalni hemianopsiji:<\/strong><\/p>\n

– okvara v centralnem delu hiazme, ki povzro\u010di izpade v zuanji polovici vidnega polja na obeh o\u010deh<\/p>\n

105. Kaj je okvara v vidni poti pri homonimni hemianopsiji:<\/strong><\/p>\n

– okvara opti\u010dne poti ali snopa na nasprotni strani – pri okvari desnega traktusa nastanejo izpadi v levi polovici vidnega polja<\/p>\n

106. Opi\u0161ite zeni\u010dne reakcije na svetlobo:<\/strong><\/p>\n

– indirektna in direktna<\/p>\n

– slepo oko ne reagira na svetlobo – amavroti\u010dna pupila – direktna<\/p>\n

– pri osvetlitvi normalno vidnega zdravega o\u010desa pa se zenica slepega zo\u017ea – indirektna ali konsenzualna reakcija na svetlobo<\/p>\n

107. Kateri mo\u017eganski \u017eivci oskrbujejo zunanje o\u010dsne mi\u0161ice in kaj se zgodi pri njihovi<\/strong> okvari:<\/p>\n

– III. mo\u017eganski \u017eivec – n. oculomotorius – motnja v dviganju in spu\u0161\u010danju zrkla, gibanju noter in zunanji rotaciji<\/p>\n

– IV. mo\u017eganski \u017eivec – n. trochlearis – oko se ne premika navzdol in navznoter<\/p>\n

– VI. mo\u017eganski \u017eivec – n. abducens – oko se ne more obra\u010dati navzven<\/p>\n

– VII mo\u017eganski \u017eivec – n. facialis – oko se ne zapre – lagoftalmus<\/p>\n

108. Kaj je nistagmus:<\/strong><\/p>\n

– je nehoteno gibanje zrkla v dolo\u010denem ritmu<\/p>\n

– prirojeno ali pridobljeno<\/p>\n

109. Kaj je glavkom:<\/strong><\/p>\n

– je bolezen, pri kateri je o\u010desni pritisk previsok za normalno delovanje glave vidnega \u017eivca, to je papile<\/p>\n

110. Kako merimo o\u010desni pritisk in kak\u0161ne so normlane vrednosti:<\/strong><\/p>\n

– s tonometrijo – \u00a011-21 mmHg, povpre\u010dje 16 mmHg<\/p>\n

111. Kaj je perimetrija:<\/strong><\/p>\n

– pomeni dolo\u010ditev vidnega polja z aparatom – perimetrom<\/p>\n

112. Kako izgleda glavkomsko spremenjena papila:<\/strong><\/p>\n

– zaradi povi\u0161anega o\u010desnega pritiska se okvari vidni \u017eivec, kar se vidi kot raz\u0161iritev ekskavacije<\/p>\n

– \u010de ne zdravimo, propadanje \u017eiv\u010dnih vlaken napreduje do popolne glavkomske atrofije glave vidnega \u017eivca in dokon\u010dne slepote<\/p>\n

113. Na\u0161tej vrste glavkoma in katera metoda je odlo\u010dilna za njihovo diagnozo:<\/strong><\/p>\n

– glavkom odprtega zakotja<\/p>\n

– glavkom zaprtega zakotja<\/p>\n

– kombinirane oblike<\/p>\n

– prirojen glavkom<\/p>\n

– sekundarni glavkom<\/p>\n

– odlo\u010dilna za diagnozo vrste je gonioskopija, ki jo opravimo z goniole\u010do<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

114. Na\u0161tej zna\u010dilnosti glavkoma odprtega zakotja:<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

– najpogostej\u0161a oblika<\/p>\n

– zaradi kroni\u010dnega poteka, v\/b pozno opazi, \u0161ele v napredovani fazi (ve\u010d let)<\/p>\n

– o\u010desni pritisk pove\u010dan, a ne toliko, da bi povzro\u010dal bole\u010dine<\/p>\n

– zato v tem \u010dasu mo\u010dno okvari glavo vidnega \u017eivca ali papilo kar povzro\u010da te\u017eje razpade ali skotome v vidnem polju<\/p>\n

– \u010de se ne zdravi pravo\u010dasno – popolna slepota<\/p>\n

115. Na\u0161tej zna\u010dilnosti glavkoma zaprtega zakotja:<\/strong><\/p>\n

– redkeje – nastane zaradi delne ali popolne zapore odtoka prekatne vodice v zakotju s \u0161arenico<\/p>\n

– pogosteje pri starej\u0161ih \u017eenskah ter pri daljnovidnosti<\/p>\n

– mo\u010dan porast o\u010desnega pritiska do 70 mmHg ali ve\u010d – akutni glavkomski napad – mo\u010dne bole\u010dine, bruhanje, prizadetost vida, rde\u010de oko, skaljena ro\u017eenica, zaokro\u017eena zenica, ki ne reagira na svetlobo<\/p>\n

116. Zakaj nastane prirojeni glavkom, kak\u0161ne so njegove lastnosti in kako ga zdravimo:<\/strong><\/p>\n

– motnja v razvoju zakotja – prosotni so ostanki embrionalnega tkiva, kar prepre\u010duje odtok prekatne vodice<\/p>\n

– najredkej\u0161a oblika<\/p>\n

– pravi prisoten \u017ee pri rojstvu (40%)<\/p>\n

– infantilni – do 3. leta (55%)<\/p>\n

– juvenilni – med 3. in 16. letom (5%)<\/p>\n

– pri infantilnem in pravem se belo\u010dnica lahko pove\u010da, stanj\u0161a in postane modrikasta – pove\u010da se tudi ro\u017eenica – buphthalmus ali volovsko oko<\/p>\n

– th – vedno kiru\u0161ko, zahteva dolgotrajno spremljanje otroka<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

117. Zdravljenje glavkoma odprtega zakotja:<\/strong><\/p>\n

– redni kontrolni pregledi<\/p>\n

– za\u010detno lokalno z zdravili – gtt za zmanj\u0161anje tvorbe prekatne vodice ali pove\u010danje njenega odtoka – betablokatorji, zaviralci encima karboanhidraze, prostaglandinski derivati<\/p>\n

– kirur\u0161ki ali laserski poseg – fistulo v podro\u010dju zakotja – trabekulektomija, goniotrepanacija<\/p>\n

118.\u00a0 Zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja:<\/strong><\/p>\n

– \u010dim hitrej\u0161e, da prepre\u010dimo oslepitev<\/p>\n

– pri akutnem napadu – sistemsko zdravljenje z zdravili za zmanj\u0161anje tvorjenja prekatne vodice in hiperosmotska sredstva – manitol, glicerol<\/p>\n

– lokalno – gtt za zo\u017eitev zenice – miotik<\/p>\n

– nato operacija – laser – iridotomija<\/p>\n

119. Katere o\u010desne bolezni ali stanja najve\u010dkrat povzro\u010dajo sekundarni glavkom:<\/strong><\/p>\n

– vnetje \u0161arenice ali ciliarnika<\/p>\n

– po zapori mre\u017eni\u010dnih \u017eil<\/p>\n

– napredovana diabeti\u010dna o\u010desna bolezen<\/p>\n

– po po\u0161kodbi<\/p>\n

– po premiku le\u010de ne glede na vzrok<\/p>\n

– po operacijah<\/p>\n

– pri tumurju<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

120. Primerjaj \u010dlove\u0161ko oko s fotoaparatom:<\/strong><\/p>\n

– zenica je zaslonka, skozi katero vstopa svetloba v oko in ki s svojo \u0161irino avtomatsko uravnava koli\u010dino vpadne svetlobe<\/p>\n

– hkrati opti\u010dni sitem o\u010desa deluje kot mo\u010dna zbiralna le\u010da, ki omogo\u010da, da nastane slika predmeta, ki jo gledamo na mre\u017enici v makuli<\/p>\n

– film v fotoaparatu je kot mre\u017enica v o\u010desu<\/p>\n

121. Kaj sestavlja opti\u010dni sistem o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– ro\u017eenica<\/p>\n

– le\u010da<\/p>\n

– prekatna vodica<\/p>\n

– steklovina<\/p>\n

122. Kaj je to 1 dioptrija:<\/strong><\/p>\n

– le\u010da z gori\u0161\u010dno razdaljo 1m ima mo\u010d lomljenja 1\/1 ali 1 dioptrijo<\/p>\n

123. Kaj je refrakcija:<\/strong><\/p>\n

– odnos, ki nastane med dol\u017eino zrkla in mo\u010djo njegovega lomljenja brez sodelovanja akomodacije<\/p>\n

124. Na\u0161tej refrakcijske anomalije:<\/strong><\/p>\n

– ametropija – kratkovidnost ali myopia<\/p>\n

– daljnovidnost ali hypermetropija<\/p>\n

– astigmatizem<\/p>\n

125. Kako dolo\u010damo centralno vidno ostrino:<\/strong><\/p>\n

– s tablicami za dolo\u010danje vidne ostrine – optotipi<\/p>\n

126. Kako popravimo refrakcijsko anomalijo:<\/strong><\/p>\n

– s korekcijskimi stekli – o\u010dala, kontaktne le\u010de<\/p>\n

– z operacijo – refraktivna kirurgija<\/p>\n

127. Zakaj nastane starostna daljnovidnost:<\/strong><\/p>\n

– pri 65. letih in ve\u010d, ko ni ve\u010d akomodacije, je bli\u017einska to\u010dka v neskon\u010dnosti<\/p>\n

128. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da obe o\u010desi delujeta kot en organ:<\/strong><\/p>\n

– pogoji za monokularno gledanje<\/p>\n

– pogoji za binokularno gledanje<\/p>\n

129. Katere mi\u0161ice obra\u010dajo zrklo in v katero smer:<\/strong><\/p>\n

– 4 preme mi\u0161ice – m. rectus superior (zgornja), inferior (spodnja), medialis (notranja), lateralis (zunanja)<\/p>\n

– 2 po\u0161evni mi\u0161ici – m. obliquus superior (zgornja), inferior (spodnja)<\/p>\n

130. Katere polo\u017eaje zrkla pozna\u0161:<\/strong><\/p>\n

– priamrni – naravnost v daljavo<\/p>\n

– sekundarni – horizontalni in vertikalni (desno, levo, gor, dol)<\/p>\n

– terciarni – po\u0161evni (desno gor, desno dol, levo gor, levo dol)<\/p>\n

131. Kateri mo\u017eganski \u017eivci o\u017eiv\u010dujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice:<\/strong><\/p>\n

– n. oculomotorius (III.) – zgornja, notranja, spodnja, spodnja po\u0161evna, mi\u0161ica za dvig veke<\/p>\n

– n. trochlearis (IV.) – zgornja po\u0161evna mi\u0161ica<\/p>\n

– n. abducens (VI.) – zunanja mi\u0161ica<\/p>\n

132. Kaj je ortophoria, heterophoria, heterotropia:<\/strong><\/p>\n

– ortophoria – ko je polo\u017eaj o\u010di paralelen<\/p>\n

– heterophoria – latentno \u0161kiljenje<\/p>\n

– heterotropia – manifestno \u0161kiljenje<\/p>\n

133. Na\u0161tej glavne elemente binokularnega vida:<\/strong><\/p>\n

– simultana percepcija<\/p>\n

– refleks fuzije<\/p>\n

– stereopska slika<\/p>\n

134. Kako se organizem brani dvojnih slik zaradi \u0161kiljenja v otro\u0161tvu:<\/strong><\/p>\n

– z nevtralizacijo in anomalno retinalno korespondenco<\/p>\n

135. Kaj je zna\u010dilno za paraliti\u010dno \u0161kiljenje odraslih:<\/strong><\/p>\n

– nastane zaradi paralize zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic<\/p>\n

– diplopia (dvojne slike)<\/p>\n

136. Kaj je slabovidnost ali amblyopia:<\/strong><\/p>\n

– pomeni zmanj\u0161ano ostrino vida, ki je ne moremo popraviti s korekcijskimi stekli in ki ni posledica organske okvare<\/p>\n

– predstavlja senzorno motnjo<\/p>\n

137. Kako zdravimo slabovidnost zaradi \u0161kiljenja:<\/strong><\/p>\n

– dolo\u010dimo refrakcijsko motnjo – o\u010dala redno<\/p>\n

– \u010de ni izbolj\u0161anja – na zdravem o\u010desu pokrivanje – okluzija<\/p>\n

– ni\u010d bolje – vaje, pleoptika s pomo\u010djo aparatov<\/p>\n

– ko je ostrina vida primerna in imamo centralno fiksacijo – popraviti polo\u017eaj zrkla z opercijo na o\u010desnih mi\u0161icah<\/p>\n

138. Kaj je diabeti\u010dna retinopatija:<\/strong><\/p>\n

– spremembe na mre\u017enici pri sladkornih bolnikih<\/p>\n

– mikroangiopatija – ki prizadene retinalne prekapilare, arteriole, kapilare in venule<\/p>\n

– zna\u010dilnosti – mikrovaskularna okluzija in prepu\u0161\u010danje<\/p>\n

139. Na\u0161tej vrste diabeti\u010dne retinopatije:<\/strong><\/p>\n

– neproliferativna diabeti\u010dna retinopatija<\/p>\n

– proliferativna diabeti\u010dna retinopatija<\/p>\n

– diabeti\u010dna makulupatija<\/p>\n

– napredovala diabeti\u010dna o\u010desna bolezen<\/p>\n

140. Kontrole sladkornih bolnikov in zdravljenje sprememb na o\u010deh:<\/strong><\/p>\n

– \u010de ni sprememb na o\u010desnem ozadju – kontrole 1x letno<\/p>\n

– pri neproliferativni diabeti\u010dni retinopatiji ali makulopatiji – vsakih 6 mesecev ali pogosteje<\/p>\n

– pri proliferativni diabeti\u010dni retinopatiji – obse\u017ena panretinalna argon laserska fotokoagulacija v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu<\/p>\n

– pri napredovali diabeti\u010dni o\u010desni bolezni – vitrektomija<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

141. Spremembe na o\u010deh pri hipertireozi:<\/strong><\/p>\n

– retrakcija zgornje veke<\/p>\n

– infiltrativna orbitopatija – motnje v delovanju mi\u0161ice in dvojne slike<\/p>\n

– proliferacija orbitalne ma\u0161\u010dobe in vezivnega tkiva<\/p>\n

– ob\u010dutek peska, solzenje, znaki konjunktivitisa, edem veznice, egzoftslmus<\/p>\n

142. Glavne spremembe na o\u010deh pri revmatoidnem artritisu:<\/strong><\/p>\n

– keratoconjunctivitis sicca (suhe o\u010di)<\/p>\n

– keratitis<\/p>\n

– skleritis<\/p>\n

143. Katere so najpogostej\u0161e metastaze v o\u010deh:<\/strong><\/p>\n

– zaradi karcinoma dojke pri \u017eenskah, bronhiji pri mo\u0161kih – v \u017eilnico in o\u010dnico<\/p>\n

– zaradi limfoma<\/p>\n

144. Pomen anamneze pri o\u010desni po\u0161kodbi:<\/strong><\/p>\n

– da ugotovimo vzrok in na\u010din po\u0161kodbe, da lahko nudimo pravo pomo\u010d<\/p>\n

145. katere za\u0161\u010ditne ukrepe pozna\u0161:<\/strong><\/p>\n

– za\u0161\u010ditna o\u010dala. \u0161\u010ditniki, maske, varnostni pasovi<\/p>\n

146. Pri katerem delu je ob po\u0161kodbi potrebno pomisliti na morebitni kovinski tujek v o\u010desu:<\/strong><\/p>\n

– pri po\u0161kodbi, ki nastane pri udarjanju z \u017eelezom po \u017eelezu (kovanje, stru\u017eenje, \u2026)<\/p>\n

147. Delitev o\u010desnih po\u0161kodb po lokaciji:<\/strong><\/p>\n

– okolica o\u010desa, zunanji o\u010desni deli, sprednji in zadnji deli o\u010di, o\u010dnica, kombinirane po\u0161kodbe<\/p>\n

148. Vzroki in na\u010dini nastanka po\u0161kodb:<\/strong><\/p>\n

– tope – udarnina (contusio)<\/p>\n

– prebojne (penetratio) – z ali brez tujka<\/p>\n

– kemi\u010dne – perustija (perustio)<\/p>\n

– fizikalne – opeklina (combustio), z \u017earki (npr. pri varjenju – ophthalmia photoelectrica), ob udarcu strele, z UV sevanjem, z iozinirajo\u010dimi \u017earki<\/p>\n

149. Ro\u017eeni\u010dna erozija:<\/strong><\/p>\n

– odrgnina ro\u017eenice oz. njenega epitela<\/p>\n

– po\u0161kodba se poka\u017ee, \u010de jo pobarvamo s flouresceinom<\/p>\n

– hude bole\u010dina, mo\u010dno izra\u017een obrambni trias<\/p>\n

– razli\u010dni vzroki<\/p>\n

– th – antibioti\u010dno mazilo ve\u010dkrat na dan, mirovanje z zaprtimi o\u010dmi, analgetiki<\/p>\n

– zaraste brez posledic<\/p>\n

150. Kaj pomeni diagnoza Corpus alienum corneae, napogostej\u0161i vzroki, za\u0161\u010dita in<\/strong> zdravljenje:<\/strong><\/p>\n

– ro\u017eeni\u010dni tujek prileti na tisti del ro\u017eenice, ki le\u017ei v obmo\u010dju o\u010desne \u0161pranje<\/p>\n

– drobni metalni tujki – bru\u0161enje, varjenje, vrtanje – se zapi\u010dijo ali \u017eare\u010di zape\u010dejo<\/p>\n

– \u017eelezni delci oksidirajo – okolica se rjavkasto pobarva<\/p>\n

– okoli tujka se nabere reaktivna infiltracija ro\u017eeni\u010dnega tkiva v obliki obro\u010dka<\/p>\n

– za\u0161\u010ditna o\u010dala<\/p>\n

– th – tujek \u010dimprej odstraniti skupaj z rjo in infiltracijskim obro\u010dkom<\/p>\n

151. Na\u0161tej tri glavne na\u010dine kontuzijske po\u0161kodbe – udarnine o\u010desa in njegove okolice glede<\/strong> na povr\u0161ino in jakost delovanja sile:<\/p>\n

– udarnina o\u010dnice z zlomom lobanjskih kosti<\/p>\n

– udarnina o\u010dnice brez zloma lobanjskih kosti<\/p>\n

– udarnina o\u010desa in o\u010dnice<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

152. Vzroki in posledice kontuzijske (tope) po\u0161kodbe o\u010dnice z zlomom lobanjskih kosti:<\/strong><\/p>\n

– prometne po\u0161kodbe, posledica mo\u010dnega udarca z razli\u010dnimi predmeti – \u017eaganje drv na cirkularki, sekanje polen, udarec s konjskim kopitom, \u2026<\/p>\n

– kost po\u010di, del vsebine o\u010dnice se v obliki hernie vkle\u0161\u010di v razpoko (blow out fractura)<\/p>\n

– najpogosteje po\u010di dno o\u010dnice – posledica – omejena gibljivost o\u010desa z dvojnimi slikami<\/p>\n

– po\u0161kodba o\u010desnega \u017eivca – podpludbe mehkih delov, omejena gibljivost o\u010desa<\/p>\n

– krvavitev v nos, vdor zraka pod ko\u017eo – emfizem<\/p>\n

– retrobulbarni hematom – zelo ogro\u017een vid – operacija<\/p>\n

153. Vzroki in posledice kontuzijske (tope) po\u0161kodbe o\u010dnice brez zloma lobanjskih kosti:<\/strong><\/p>\n

– podobni vzroki kot prej, le mo\u010d udarca je manj\u0161a – boksanje, \u017eoga, \u2026<\/p>\n

– podpludbe vek in raztrganine ko\u017ee<\/p>\n

154. Opi\u0161i na\u010din in posledice delovanja sile pri neposredni udarnini o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– ne\u0161teto vzrokov<\/p>\n

– najprej, ko se zrklo delno splo\u0161\u010di zaradi delovanja sile, je najmo\u010dnej\u0161e izpostavljen pritisku in vleku sprednji o\u010dni segment – \u010de oko pri tem ne po\u010di, nastane pri prenehanju delovanja sile u\u010dinek sesanja, ki deluje na zadnje dele o\u010di – lahko pride do trganja in pokanja enega ali ve\u010d delov notranjosti o\u010desa<\/p>\n

– krvavitev v sprednjem prekatu z nivojem, obse\u017enej\u0161a raztrganina na bazi \u0161arenice s splo\u0161\u010denostjo zenice<\/p>\n

155. Prva pomo\u010d pri bolniku, ki je utrpel topo po\u0161kodbo o\u010dnice in o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– obveza in analgetik<\/p>\n

156. Vrste in vzroki probojne po\u0161kodbe o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– neposredne ali posredne<\/p>\n

– odprte ali zatesnjene s tkivom iz notranjih delov o\u010desa<\/p>\n

– z tujkom v o\u010desu ali brez<\/p>\n

– vzroki – vreznina oz. vbodnina s \u0161karjami, del\u010dki stekla, ostri del\u010dki lesa ali plastike, igle, veje, orodje, trnki pri ribolovu, strelno in eksplozijsko oro\u017eje – pri vseh teh po\u0161kodbah lahko tujek ostane v o\u010desu ali pa ne<\/p>\n

157. Kateri zapleti nastanejo, \u010de ostane v o\u010desu kovinski tujek:<\/strong><\/p>\n

– zaradi postopnega rjavenja skaljene le\u010de, sprememba barve \u0161arenice in okvara mre\u017enice – sideroza zrkla<\/p>\n

158. Prva pomo\u010d pri bolniku s prebojno po\u0161kodbo o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– obveza in analgetik<\/p>\n

159. Kam spada politravmatiziran bolnik:<\/strong><\/p>\n

– na travmatolo\u0161ko urgenco<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

160. Kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa – perustija:<\/strong><\/p>\n

– z lugom, kislinami, \u010distili, apnom, lepili, malto, solzilcem, \u2026<\/p>\n

– najbolj nevarne, saj se lahko kon\u010dajos slepoto<\/p>\n

– te\u017ea odvisna od koncentracije in trajanja delovanja jedkovine<\/p>\n

– zelo pomembno takoj\u0161nje ukrepanje na kraju po\u0161kodbe v prvih minutah<\/p>\n

– prizadetost delimov tri stopnje<\/p>\n

– za prognozo je odlo\u010dilna stopnja ishemije venzi\u010dnih \u017eil, predvsem \u017eil na robu ro\u017eenice<\/p>\n

– pri najte\u017eji stopnji – ro\u017eenica povsem bela, neprozorna<\/p>\n

– srednje do te\u017eke perustije – zra\u0161\u010danje torzalne veznice z veznico zrkla (symblepharon) – skaljeno ro\u017eenico prera\u0161\u010dajo \u017eile<\/p>\n

– prva pomo\u010d – takoj\u0161nje in obilno izpiranje s kakr\u0161nokoli neutralno teko\u010dino<\/p>\n

161. Fizikalne po\u0161kodbe o\u010desa:<\/strong><\/p>\n

– opekline – termi\u010dna koagulacija ro\u017eenice, veznice obi\u010dajno tudi ko\u017ee vek – obrambni trias – prognoza bolj\u0161a kot pri kemi\u010dnih po\u0161kodbah<\/p>\n

– zaradi sevanja<\/p>\n

162. Kaj je ophthalmia photoelectrica, kak\u0161no je zdravljenje:<\/strong><\/p>\n

– zaradi sevanja fizikalna po\u0161kodba – varjenje brez o\u010dal, vi\u0161insko smu\u010danje brez o\u010dal<\/p>\n

– zaradi intenzivnega UV sevanja – nekaj minut do okvare ro\u017eeni\u010dnega epitelija<\/p>\n

– po 6-8 urah mo\u010dan obrambni trias z mo\u010dnimi bole\u010dinami<\/p>\n

– v\/b ne more gledati<\/p>\n

– 2-3 dni – ne pu\u0161\u010da posledic<\/p>\n

– th – mirovanje v mraku, hladen obkladek, mazanje z antibioti\u010dnim mazilom ve\u010dkrat dnevno, analgetiki v tabletah<\/p>\n

163. Kak\u0161en naj bo razmak med posameznimi zdravili, ki jih dajemo lokalno:<\/strong><\/p>\n

– 10 minut<\/p>\n

164. Opi\u0161i, kako dajemo bolniku o\u010desne kapljice in mazilo:<\/strong><\/p>\n

– kapljice\u00a0 – le\u017ee, glava lahno nagnjena nazaj, pogled usmerjen navzgor in navzven<\/p>\n

– s prstom ne\u017eno potegnemo spodnjo veko navzdol in kapnemo 1 do 2 kapljici v nastalo vezni\u010dno vre\u010dko na notranji o\u010desni kot iz oddaljenosti nekaj cm<\/p>\n

– veko nato zadr\u017eimo \u0161e nekaj sekund, nato pa v\/b oko za nekaj sekund zapre<\/p>\n

– kapljice praviloma naj ne bi padle na ro\u017eenico,da ne izzovemo ro\u017eeni\u010dnega refleksa s stiskom vek<\/p>\n

– mazila – podobno – iz tubice iztisnemo 1cm mazila v vezni\u010dno vre\u010dko, oko zapri, oko lahko preko zaprtih vek ne\u017eno masira, da se mazilo raztopi<\/p>\n

165. Katere o\u010desne obveze pozna\u0161:<\/strong><\/p>\n

– enostavna obveza enega o\u010desa (monokulus), obeh o\u010des (binokulus)<\/p>\n

– kompresijska obveza<\/p>\n

– vla\u017ena komora<\/p>\n

166. Kako negujemo o\u010desno protezo:<\/strong><\/p>\n

– redno umivanje v mla\u010dni teko\u010di vodi, vsaj 1x dnevno<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

167. Razlo\u017ei pojma slepota in prakti\u010dna slepota:<\/strong><\/p>\n

– slepota – povsem slepa (amaurosis) oseba, ki ne dojema niti svetlobe<\/p>\n

– prakti\u010dna slepota – oseba, ki ima \u0161e neke ostanke vidax<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

71. Pri katerih boleznih je uspeh keratoplastike najbolj\u0161i, pri katerih najslab\u0161i: – najbolj\u0161i – pri keratokonusu – najslab\u0161i – pri mo\u010dno vaskularizirani ro\u017eenici npr. po te\u017eki perustiji 72. Refraktivna kirurgija: – novej\u0161a mikrokirur\u0161ka veja – najpogosteje korigacija astigmatizma in miopije<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1495,1494,1490,1493,1489,3679],"class_list":["post-1259","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-gradivo-za-okulistiko","tag-oci","tag-oftalmologija","tag-okulist","tag-okulistika","tag-3-letnik-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1259","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1259"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1259\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1259"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1259"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1259"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}