{"id":1268,"date":"2010-05-08T20:31:58","date_gmt":"2010-05-08T19:31:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1268"},"modified":"2010-12-09T11:24:47","modified_gmt":"2010-12-09T10:24:47","slug":"okulistika-zapiski-oftalmologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-zapiski-oftalmologija\/","title":{"rendered":"Okulistika zapiski"},"content":{"rendered":"

\"oko\"OCULUS<\/strong> \u2013 oko<\/p>\n

OPHTHALMOS<\/strong> \u2013 oko, vid<\/p>\n

OFTALMOLOGIJA ali OKULISTIKA<\/strong> je eno in isto, le da je eno gr\u0161ki, drugi pa latinski izraz. Je veja medicine, ki se ukvarja z odkrivanjem, diagnostiko in zdravljenjem bolezni o\u010di, obo\u010desnih struktur in vidne poti.<\/p>\n

OFTALMOLOG<\/strong> = OKULIST<\/strong>: zdravnik specialist<\/p>\n

OPTIK:<\/strong> obrtnik, poklicna \u0161ola<\/p>\n

OPTOMETRIST: <\/strong>redki, \u0161olani v tujini in so bolj za preventivne dejavnosti, niso pa za zdravljenje<\/p>\n

<\/p>\n

\"anatomija-ocesa-oko-oci\"<\/p>\n

Zunanji deli o\u010desa: <\/strong>veke, solzila<\/p>\n

Sprednji segment:<\/strong> zrklo ( ro\u017eenica, belo\u010dnica, spr. Prekat, \u0161arenica, zenica )<\/p>\n

Zadnji segment:<\/strong> steklovina, mre\u017enica \u2013 so deli, ki se ne vidijo<\/p>\n

Imamo: <\/strong>3 ovojnice, znotraj pa so \u0161e 3-je prostori<\/p>\n

3 ovojnice: <\/span><\/strong><\/p>\n

zunanja ali vezivna ali oporna<\/strong> – belo\u010dnica, ki gre spredaj v ro\u017eenico<\/p>\n

srednja ali \u017eilna<\/strong> – \u017eilnica ( \u0161arenica, ciliarnik ter \u0161ele nato v \u017eilnico )<\/p>\n

notranji ali \u017eiv\u010dni ali \u010dutni<\/strong> – mre\u017enica<\/p>\n

3-je prostori:<\/span> <\/strong><\/p>\n

– sprednji ( ro\u017eenica in \u0161arenica )<\/p>\n

– srednji ( \u0161arenica in steklovina )<\/p>\n

– zadnji ( steklovinski del )<\/p>\n

Organ vida je oko in le\u017ei v o\u010desni votlini \u2013 orbiti. Sestavljajo ga:<\/strong><\/p>\n

– zrklo<\/p>\n

– pomo\u017ene naprave o\u010desa: veke, o\u010desne mi\u0161ice ter solzni aparat<\/p>\n

Oko je kot zelo va\u017eno \u010dutilo dobro zavarovano v ko\u0161\u010deni o\u010desni votlini o\u010dnici. Plast ma\u0161\u010dobnega tkiva ga varuje pretresljajev in omogo\u010da, da mehko polzi, kadar se obra\u010da. V njegovi notranjosti so \u010dutnice, ki so ob\u010dutljive za svetlobo. Pomo\u017eni in varovalni deli o\u010desa pa so: veke s trepalnicami, solzila, obrvi in mi\u0161ice, ki obra\u010dajo zrklo.
\nZrklo je kroglaste oblike. Njegova stena ima tri lupine: zunanjo belo\u010dnico, pod njo je \u017eilnica; notranja pa je mre\u017enica.<\/p>\n

ZRKLO<\/strong><\/p>\n

Kroglaste oblike, zgrajeno je iz treh plasti:<\/p>\n

Zunanja plast:<\/strong> spredaj je prozorna, brez\u017eilna in bogato senzori\u010dno o\u017eiv\u010dena ro\u017eenica \u2013 cornea<\/em>, ki navzad prehaja\u00a0 v belo\u010dnico \u2013sclera.<\/em> Le ta je iz \u010dvrstega veziva in daje zrklu obliko.<\/p>\n

Srednja plast:<\/strong> zadaj je \u017eilnica – choroidea, <\/em>ki sega do sprednje tretjine zrkla; <\/em>spredaj je \u017earkovnik ( ciliarnik ), <\/em>ki le\u017ei med \u017eilnico in \u0161arenico. Zgrajen je iz grebenov, ki filtrirajo prekatno teko\u010dino in pa iz ciliarne mi\u0161ice, ki slu\u017ei akomodaciji. Mi\u0161ico o\u017eiv\u010dujeo parasimpati\u010dno nitje III. mo\u017eganskega \u017eivca. Poleg \u017earkovnika je spredaj tudi \u0161arenica \u2013 iris,<\/em> ki ima obliko kolobarja in deluje kot zaslonka. V sredini ima odprtino, zenico \u2013 pupilla<\/em>. V \u0161arenici sta dve mi\u0161ici m. sphincter pupillae, ki o\u017ei zenico in jo o\u017eiv\u010duje parasimpaticus in m. dilatator pupillae, ki zenico \u0161iri in je pod vplivom simpaticusa.<\/p>\n

Notranja plast:<\/strong> Mre\u017enica \u2013 retina<\/em> ima opti\u010dni del<\/em> z receptorji za svetlobo zajema 2\/3 zrkla. Za ciliarnikom je ciliarni del<\/em> mre\u017enice za \u0161arenico pa \u0161areni\u010dni del,<\/em> oba dela pa nimata \u010dutilne vloge. V mre\u017enici sta dve vrsti receptorjev \u2013 pali\u010dnice in \u010depnice<\/em>. Najve\u010d \u010depnic je v rumeni pegi \u2013 macula na zadnjem delu zrkla, kjer je tudi mesto najostrej\u0161ega vida. Pali\u010dnic je ve\u010d kot \u010depnic, vse \u010dutnice so v stiku z bipolarnimi celicami te pa z ganglijskimi celicami. Aksoni ganglijskih celic sestavljajo vidni \u017eivec \u2013 nervus opticus<\/em>. Mesto izstopa vidnega \u017eivca imenujemo slepa pega – papilla n. optici, kjer ni receptorjev za svetlobo. Skozi papilo vidnega \u017eivca vstopajo in izstopajo tudi\u00a0 \u017eile.<\/p>\n

Sistem, ki omogo\u010da pravilen dostop svetlobe do mre\u017enice, je dioptri\u010dni aparat zrkla: Ro\u017eenica, o\u010desna le\u010da, prekatna teko\u010dina in steklovina.<\/p>\n

O\u010desna le\u010da \u2013 lens<\/em> ima trdo jedro in mehko skorjo. Odeva jo kapsula na katero je pritrjen ciliarnik z vezivnimi nitmi. Le\u010da je bikonveksna in elasti\u010dna, pod vplivom delovanja ciliarne mi\u0161ice pa lahko spremeni svojo debelino. Ko se ciliarna mi\u0161ica skr\u010di se le\u010da zaobli, ko pa se mi\u0161ica sprosti se le\u010da sprosti.<\/p>\n

Med zadaj\u0161njo stranjo ro\u017eenice in sprednjo stranjo le\u010de ter \u0161arenici je sprednji o\u010desni prekat. Med zadaj\u0161njo stranjo \u0161arenice, le\u010do in steklovino pa je zadaj\u0161nji o\u010desni prekat. V prekatih je o\u010desna teko\u010dina<\/em>, ki se izlo\u010da iz \u017eil ciliarnika ter se resorbira v venske sinuse med belo\u010dnico in \u0161arenico. Steklovina je sestavljena iz vlaken in teko\u010dine ter izpolnjuje notranjost zrkla.<\/p>\n

VEKE IN SOLZNI APARAT <\/strong><\/p>\n

Poleg zrkla so v orbiti strukture, ki so potrebne za za\u0161\u010dito o\u010desa: Veke in solzni aparat. Veki \u2013 palpebra superior in inferior imata na robu trepalnice in \u017eleze lojnice.<\/p>\n

Solzni aparat \u2013 apparatus lacrimalis sestavljajo solzna \u017eleza in solzna izvodila. Solzna \u017eleza \u2013 glandula lacrimalis le\u017ei v zgornjem stranskem kotu orbite. V medialnem o\u010desnem kotu se za\u010dno solzna izvodila, ki vodijo v solzno vre\u010dico \u2013 saccus lacrimalis, od tam pa vodi solzovod \u2013 ductus nazolacrimalis navzdol in se odpira v nosno odprtino pod spodnjo nosno \u0161koljko.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

II. VIDNI \u017dIVEC \u2013 N. OPTICUS<\/strong><\/p>\n

Nevriti gangljiskih celic mre\u017enice sestavljajo senzori\u010dni vidni \u017eivec, ki zapu\u0161\u010da zrklo na slepi pegi. \u017divec zapu\u0161\u010da o\u010desno votlino skozi opti\u010dni kanal.<\/em> Pred hipofizo se nitje obeh \u017eivcev delno kri\u017ea \u2013 kri\u017eanje vidnih \u017eivcev \u2013 chiasma opticum. <\/em>Nitje iz nosne polovice mre\u017enice prestopi na drugo stran, nitje iz sen\u010dne polovice pa ostane na isti strani. Od kri\u017eanje dalje se vidno nitje imenuje vidna proga \u2013 tractus opticus<\/em> in se kon\u010duje v talamusu<\/em>. Od talamusa poteka opti\u010dna radiacija, ki se kon\u010duje v kortikalnem centru za vid v zatilnem re\u017enju.<\/p>\n

III. OKULOMOTORNI \u017dIVEC, IV. TROHLEARNI \u017dIVEC in VI. ABDUCENTNI \u017dIVEC<\/strong> \u2013 so motori\u010dni in o\u017eiv\u010dujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice. Vsi vstopajo v orbito skozi zgornjo \u0161pranjo o\u010desne votline.<\/p>\n

N. oculomotorius<\/em> o\u017eiv\u010duje m. levator palpebrae, mm. Rectus superior, inferior in medialis ter m. obliquus inferior. Ima tudi parasimpati\u010dno vegetativno nitje za notranje o\u010desne mi\u0161ice: m. sphincter pupillae, ki o\u017ei zenico in m. ciliaris, ki slu\u017ei akomodaciji le\u010de.<\/p>\n

N. trochlearis<\/em> o\u017eiv\u010duje m. obliquus superior.<\/p>\n

N. abducens<\/em> pa o\u017eiv\u010duje m. rectus lateralis, ki zrklo odmika.<\/p>\n

<\/p>\n

V. TRIVEJNI \u017dIVEC \u2013 N. TRIGEMINUS<\/strong> je me\u0161ani. Ima mo\u010dnej\u0161i senzori\u010dni del, ki o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza, o\u010desno veznico, nosno in ustno sluznico ter \u0161ibkej\u0161i motori\u010dni del s katerim o\u017eiv\u010duje \u017eve\u010dne mi\u0161ice. Senzori\u010dni del se \u017ee v lobanji razveji na tri veje:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 O\u010desni \u017eivec n. ophthalmicus<\/em> za ko\u017eo obraza nad o\u010desno re\u017eo ter o\u010desno veznico, belo\u010dnico, ro\u017eenico, \u017eilnico in \u0161arenico.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 N. maxillaris <\/em><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 N. mandibularis<\/em><\/p>\n

PREGLED PACIENTA<\/strong><\/p>\n

ANAMNEZA <\/strong>( sedanja, socialna, prej\u0161nje bolezni, operacije, splo\u0161no stanje, zdravila, alergije )<\/p>\n

SEDANJA ANAMNEZA:<\/strong><\/p>\n

simptomi in znaki<\/em><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje vida ( meglen, ukrivljena slika, motnja v zazanavanju barv,\u2026)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bliskanje, fotofobija, solzenje, rde\u010dina, izcedek, bole\u010dina<\/p>\n

trajanje te\u017eav, dinamika ( kako so se razvijale, se stopnjujejo\u2026)<\/p>\n

zanima nas tudi, \u010de so bile take te\u017eave \u017ee kdaj prisotne<\/em><\/p>\n

PREJ\u0160NJE O\u010cESNE BOLEZNI, OPERACIJE NA O\u010cEH<\/strong> \u2013 zanima nas ponoven zagon, napredovanje \u017ee ugotovljenje o\u010desne bolezni<\/p>\n

PREJ\u0160NJE BOLEZNI, SPLO\u0160NO ZDR. STANJE<\/strong><\/p>\n

druge bolezni ( diabetes, visok RR, revmatska obolenja )<\/p>\n

po\u0161kodbe ( ne samo na o\u010deh, udarec v glavo, prsni ko\u0161 )<\/p>\n

operacije<\/p>\n

otro\u0161ke bolezni<\/p>\n

ZDRAVILA<\/strong> \u2013 preko jemanja dolo\u010dene th sklepamo na bolezni, ki jih ima ter na toksi\u010dne in stranske u\u010dinke zdravi<\/p>\n

SOCIALNA ANAMNEZA:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poklic ( varilci, kovinarji, strugarji\u2026)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezdrave navade<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potovanja v eksoti\u010dne kraje ( neobi\u010dajne infekcije )<\/p>\n

OSNOVNI KLINI\u010cNI PREGLED<\/strong><\/p>\n

1. VIDNA OSTRINA<\/p>\n

2. PREGLED<\/p>\n

3. O\u010cESNI PRITISK<\/p>\n

4. GIBLJIVOST ZRKEL – bulbomotorika<\/p>\n

1. VIDNA OSTRINA<\/strong><\/p>\n

A\/ na daljavo<\/h3>\n

Centralno vidno ostrino na daljavo (najmanj\u0161i predmet, ki ga preiskovanec spozna)<\/p>\n

dolo\u010damo po Snellen-ovi metodi, pri kateri uporabljamo razli\u010dne tabele z optotipi<\/em><\/p>\n

(\u010drke, \u0161tevilke) na razdalji 6m.<\/em><\/p>\n

Po Snellenovi metodi izrazimo vidno ostrino z ulomkom:<\/em><\/strong><\/p>\n

V = d\/D<\/p>\n

kjer pomeni \u201cd\u201d razdaljo, iz katere preiskovanec vrstico (optotip) bere, \u201cD\u201d pa razdaljo na kateri bere vrstico oseba z dobrim vidom.<\/p>\n

Pri pregledu dolo\u010dimo vidno ostrino najprej za desno oko; pri tem je drugo oko<\/p>\n

pokrito z zaslonko, roko preiskovanca ali preiskovalca. Vidno ostrino zapi\u0161emo v<\/p>\n

decimalnem zapisu (npr. 1,0 ali 0,8 kar pomeni 100% ali 80%) in dopi\u0161emo cc (cum correctione), <\/em>\u010de je bila vidna ostrina dolo\u010dena s korekcijo (z o\u010dali, le\u010dami) in sc (sine correctione), <\/em>\u010de je bila dolo\u010dena brez korekcije. <\/em>Vedno se najprej dolo\u010da brez korekcije<\/p>\n

Slab\u0161a vidna ostrina je lahko posledica refrakcijske anomalije (npr. astigmatizem,<\/p>\n

kratkovidnost). Pri takih preiskovancih lahko vidno ostrino izbolj\u0161amo za 1-2 vrstici, \u010de mu pred testirano oko postavimo zaslonko z majhno odprtino (do 2,4 mm), ki prepusti v oko le centralne svetlobne \u017earke in izklju\u010di lomljenje \u017earkov s strani ro\u017eenice in le\u010de. Ta na\u010din imenujemo stenopei\u010dno dolo\u010danje vidne ostrine.<\/em><\/p>\n

B\/ na bli\u017eino<\/h3>\n

Z dolo\u010danjem vidne ostrine na bli\u017eino ugotovimo sposobnost preiskovanca, da vidi<\/p>\n

jasno na bralni razdalji. Pri preiskavi uporabljamo Jaegerjeve tablice, na katerih so teksti razli\u010dnih velikosti ozna\u010deni s \u0161tevilkami. Pri preiskavi zapi\u0161emo, katero \u0161tevilko je preiskovanec lahko bral na razdalji 40 cm (npr, bere Jaeger \u0161t. 3 na razdalji 40 cm).<\/p>\n

Pri testiranju vida na bli\u017eino ima preiskovanec, \u010de jih potrebuje, o\u010dala za bli\u017eino.<\/p>\n

2. PREGLED<\/strong><\/p>\n

Vedno pregledamo vse dele: zunanje, sprednje in zadnje<\/p>\n

Vsaka medicinska sesta bi morala znati \u00bbevertirati\u00ab veke \u2013 je pomembno pri NMP<\/p>\n

Za osnovni pregled uporabljamo :<\/p>\n

biomikroskop ali \u0161pranjsko svetilko, ki je pove\u010dava in osvetlitev; za zadnji del uporabimo \u0161e le\u010dke<\/p>\n

direktni oftalmoskop<\/p>\n

indirektni oftalmoskop<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

OCULUS \u2013 oko OPHTHALMOS \u2013 oko, vid OFTALMOLOGIJA ali OKULISTIKA je eno in isto, le da je eno gr\u0161ki, drugi pa latinski izraz. Je veja medicine, ki se ukvarja z odkrivanjem, diagnostiko in zdravljenjem bolezni o\u010di, obo\u010desnih struktur in vidne poti. OFTALMOLOG = OKULIST: zdravnik specialist OPTIK: obrtnik, poklicna \u0161ola OPTOMETRIST: redki, \u0161olani v tujini … Preberi ve\u010d o Okulistika zapiski<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1492,3679,1489,1496],"class_list":["post-1268","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-gradivo-okulistika","tag-3-letnik-okulistika","tag-okulistika","tag-zapiski-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1268","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1268"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1268\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1268"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1268"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}