{"id":1283,"date":"2010-04-12T17:42:07","date_gmt":"2010-04-12T16:42:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1283"},"modified":"2010-05-08T20:30:57","modified_gmt":"2010-05-08T19:30:57","slug":"okulistika-oko-oftalmologija-vid-oci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-oko-oftalmologija-vid-oci\/","title":{"rendered":"Okulistika &#8211; oko &#8211; osnove"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1284 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/oko-oci-vid-okulistika.thumbnail.jpg\" alt=\"oko-oci-vid-okulistika\" width=\"336\" height=\"224\" \/><\/p>\n<p><strong>Ok\u00f3<\/strong> je organ vida, ki zaznava svetlobo. Pri razli\u010dnih vrstah organizmov najdemo razli\u010dne vrste na svetlobo ob\u010dutljivih organov.<\/p>\n<p>Najenostavnej\u0161e o\u010di zaznavajo le razliko med svetlim in temnim, bolje razvite pa lahko razlikujejo tudi med oblikami in barvami.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Vidna polja nekaterih dobro razvitih o\u010di, npr. pri \u010dloveku, se med seboj v veliki meri prekrivajo in s tem omogo\u010dajo bolj\u0161e zaznavanje globine (binokularni vid).<\/p>\n<p>Pri zajcih in kameleonih pa so name\u0161\u010dene tako, da je prekrivanje kar se da majhno.<\/p>\n<h2>Osnovne zna\u010dilnosti<\/h2>\n<p>Oko je fotoreceptor, ki zaznava svetlobo. <strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Fotoreceptorji so:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pali\u010dnice &#8211; zaznavajo      svetlo\/temno in so bolj ob\u010dutlijve<\/li>\n<li>\u010depnice &#8211; zaznavajo barve<\/li>\n<\/ul>\n<p>Da delujejo fotoreceptorji, je za to nujno potreben retinal, ki je aldehid vitamina A. Ta se zravna ko nanj pade svetloba, s tem pa spro\u017ei kaskado kemijskih reakcij, ki na koncu privede do signala v obliki akcijskega potenciala.<\/p>\n<p>Po tem se takoj nazaj spet zvije. Retinal je del beljakovine opsin, ki ob zvitju retinala posreduje informacijo o dra\u017eljaju dalje.<\/p>\n<p><strong>V o\u010desu sesalcev je pet vrst opsina:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>rodopsin &#8211; pali\u010dnice      (svetlo\/temno)<\/li>\n<li>\u0161tirje opsini v \u010depnicah      (barve)\n<ul>\n<li>ob\u010dutljiv na       dolgovalovno svetlobo (rde\u010da)<\/li>\n<li>ob\u010dutljiv na svetlobo       srednjih valovnih dol\u017ein (zelena)<\/li>\n<li>ob\u010dutljiv na       kratkovalovno svetlobo (modra)<\/li>\n<li>ob\u010dutljiv na       kratkovalovno svetlobo (vijoli\u010dna\/ultravijoli\u010dna)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>Lateralna inhibicija oja\u010da razlike med svetlim in temnim ter izbolj\u0161a lo\u010dljivost. Inhibicijski nevroni so \u017eiv\u010dne celice, ki zavirajo sosednje celice. Ko na eno \u010dutilno celico pade veliko svetlobe, ta preko inhibicijskih povezav zavre sosednjo.<\/p>\n<p>Tako lahko natan\u010dno razberemo razlike, kot na primer pri branju. Brez lateralne inhibicije ne bi bili sposobni brati ali dovolj razlo\u010dno videti nekaterih stvari.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a title=\"anatomija-oci-oko-anatomija\" href=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/anatomija-oci-oko-anatomija.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1285 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/anatomija-oci-oko-anatomija.png\" alt=\"anatomija-oci-oko-anatomija\" width=\"332\" height=\"264\" \/><\/a><\/p>\n<h3>Tri plasti<\/h3>\n<p>Sesalsko oko lahko razdelimo v tri glavne plasti ali <em>ovojnice<\/em>, katerih ime izra\u017ea njihovo glavno vlogo: vezivna plast, \u017eilna plast in \u017eiv\u010dna plast.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Vezivna plast<\/strong>, imenovana      tudi <em>tunica fibrosa oculi<\/em>, je zunanja plas zrkla in jo gradita ro\u017eenica in belo\u010dnica.      Belo\u010dnica daje o\u010desu belo barvo. Sestoji iz \u010dvrstega vezivnega tkiva, izpolnjenega      s kolagenom,      in \u0161\u010diti notranjo vsebino zrkla ter ohranja njegovo obliko.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>\u017dilna plast<\/strong>, imenovana tudi      <em>tunica vasculosa oculi<\/em>, je srednja o\u017eiljena plast zrkla. Obsega \u0161arenico,      ciliarnik in \u017eilnico. \u017dilnica vsebuje krvne \u017eile, ki oskrbujejo celice      mre\u017enice s potrebnim kisikom in odna\u0161ajo odpadne produkte celi\u010dnega dihanja. Notranjemu delu zrkla daje      temno barvo, ki prepre\u010duje mote\u010de odseve v o\u010desu.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<li><strong>\u017div\u010dna plast<\/strong>, imenovana      tudi <em>tunica nervosa oculi<\/em>, je \u010dutilo in jo gradi mre\u017enica. Mre\u017enica vsebuje na svetlobo ob\u010dutljive \u010depke in pali\u010dnice ter pridru\u017eene nevrone.      Za \u010dim bolj\u0161i vid in absorpcijo svetlobe je mre\u017enica razmeroma gladka      (vendar ukrivljena) plast. Na dveh mestih je zgrajena druga\u010de. Rumena pega, vdolbina v      mre\u017enici nasproti le\u010de, vsebuje \u0161tevilne \u010depke. Pri \u010dloveku omogo\u010da barvni vid in veliko ostrino      vida, npr. za branje. Izstopi\u0161\u010de vidnega \u017eivca,      v\u010dasih imenovano anatomska slepa pega, je mesto na mre\u017enici,      kjer opti\u010dni \u017eivec prehaja skozi mre\u017enico in se povezuje z \u017eiv\u010dnimi      celicami na njeni notranji strani. Tu ni nobenih na svetlobo ob\u010dutljivih      celic.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1286 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/svetloba-oko-anatomija.jpg\" alt=\"svetloba-oko-anatomija\" width=\"300\" height=\"221\" \/><\/p>\n<h3>Sprednji in zadaj\u0161nji segment<\/h3>\n<p>Sesalsko oko lahko razdelimo tudi v dva segmenta: sprednji segment in zadaj\u0161nji segment.<\/p>\n<h4>Sprednji segment<\/h4>\n<p>Sprednji segment pomeni sprednjo tretjino o\u010desa, ki vklju\u010duje strukture pred steklovino: ro\u017eenica, \u0161arenica, ciliarnik in le\u010da. V sprednjem segmentu sta dva s teko\u010dino napolnjena prostora: sprednji o\u010desni prekat in zadaj\u0161nji o\u010desni prekat. Sprednji prekat je prostor med zadaj\u0161njo povr\u0161ino ro\u017eenice (tj. ro\u017eeni\u010dni endotelij) in \u0161arenico, zadaj\u0161nji prekat pa le\u017ei med \u0161arenico in sprednjo stranjo steklovine.<\/p>\n<p>Ro\u017eenica in le\u010da usmerjata svetlobne \u017earke v \u017eari\u0161\u010de na mre\u017enici. Le\u010da, ki le\u017ei za \u0161arenico, je bikonveksen, pro\u017een disk, ki usmerja svetlobo skozi steklovino na mre\u017enico.<\/p>\n<p>S suspenzornimi ligamenti je pritrjena na ciliarnik. Pri gledanju na dale\u010d je ciliarna mi\u0161ica spro\u0161\u010dena, tako da so vlakna, ki jo povezujejo z le\u010do, napeta in se le\u010da splo\u0161\u010di. Kadar se ciliarna mi\u0161ica skr\u010di, se napetost vlaken zmanj\u0161a (ponazoritev: trikotnik, pri katerem je razdalja med vrhom in osnovnico kraj\u0161a od razdalje med vrhom in ostalima dvema ogli\u0161\u010dema), zato se le\u010da vrne v bolj izbo\u010deno in okroglo obliko. Pri \u010dloveku se s staranjem tovrstna pro\u017enost zmanj\u0161a, zato se oko ni ve\u010d sposobno osredoto\u010diti na bli\u017enje predmete; temu pravimo prezbiopija ali starostna daljnovidnost.<\/p>\n<p><strong>Iz oblike ro\u017eenice in le\u010de ter iz dol\u017eine zrkla izvirajo tudi druge refrakcijske napake o\u010desa:<\/strong> miopija (kratkovidnost), hiperopija (daljnovidnost) in astigmatizem. \u0160arenica, ki le\u017ei med le\u010do in prekatno vodico, je pigmentiran obro\u010d vezivno\u017eilnega tkiva in mi\u0161i\u010dnih vlaken. Svetloba vstopi v oko skozi sredi\u0161\u010de \u0161arenice, imenovano zenica.<\/p>\n<p>Velikost zenice dejavno prilagajata kro\u017ena in radialna mi\u0161i\u010dnina in s tem ohranjata razmeroma konstantno raven svetlobe, ki vstopa v oko. Preve\u010d svetlobe bi po\u0161kodovalo mre\u017enico; premalo bi ne omogo\u010dalo jasnega vida.<\/p>\n<p>Vsi sestavni deli zrkla, skozi katere potuje svetloba, preden dose\u017ee mre\u017enico, so prozorni, da omogo\u010dajo \u010dim bolj neovirano pot svetlobe. Svetloba vstopi v oko iz zunanjega sredstva, kot sta zrak ali voda, preide skozi ro\u017eenico in v prekatno vodico. Svetloba se v glavnem lomi na ro\u017eenici, katere ukrivljenost je nespremenljiva. Prekatna vodica je bistra teko\u010dina, ki povezuje ro\u017eenico z le\u010do, ohranja konveksno obliko ro\u017eenice (potrebna za usmerjanje svetlobe na le\u010do) in oskrbuje ro\u017eeni\u010dni endotelij s hranili.<\/p>\n<h4>Zadaj\u0161nji segment<\/h4>\n<p>Diagram \u010dlove\u0161kega o\u010desa. Vsa o\u010desa niso enako zgrajena kot \u010dlove\u0161ko oko.<\/p>\n<p>Zadaj\u0161nji segment pomeni zadnji dve tretjini o\u010desa.<\/p>\n<p><strong>Obsega sprednjo hialoidno membrano in vse strukture za njo:<\/strong> steklovino, mre\u017enico, \u017eilnico in vidni \u017eivec.<\/p>\n<p>Na drugi strani le\u010de je steklovina, ki jo obdajajo le\u010da, ciliarnik, suspenzorni ligamenti in mre\u017enica. Omogo\u010da prehajanje svetlobe brez loma, ohranja obliko o\u010desa in dr\u017ei ne\u017eno le\u010do.<\/p>\n<p>Usmerjanje svetlobe z ene same to\u010dke oddaljenega predmeta in svetlobe s posamezne to\u010dke bli\u017enjega objekta na \u017eari\u0161\u010de<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1289 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/oko-anatomy.gif\" alt=\"oko-anatomy\" width=\"335\" height=\"211\" \/><\/p>\n<h3>Zunanji deli o\u010desa<\/h3>\n<p>Pri mnogih vrstah so zrkla vstavljena v del lobanje, ki ga imenujemo orbite oz. o\u010desne votline. S tem so za\u0161\u010ditena pred po\u0161kodbo.<\/p>\n<p>Obrvi pri ljudeh preusmerjajo teko\u010de snovi (kot je npr. de\u017eevnica ali znoj) stran od o\u010desa. Voda v o\u010desu bi lahko spremenila njegove lomne lastnosti in zameglila vid. Zaradi osmotske razlike med solzami in sladko vodo lahko spere tudi solze in za\u0161\u010ditno lipidno plast ter spremeni fiziologijo ro\u017eenice.<\/p>\n<p>Tako npr. pri plavanju v bazenih osmotski gradient potegne (hipotoni\u010dno) bazensko vodo v tkivo ro\u017eenice, povzro\u010di edem in tako za kratek \u010das zamegli vid plavalca. Stanje lahko popravimo tako, da oko speremo s hipertoni\u010dno slanico, ki odve\u010dno vodo osmotsko iz\u010drpa iz o\u010desa.<\/p>\n<p>Mnoge \u017eivali, tudi ljudje, imajo veke, s katerimi bri\u0161ejo o\u010di in prepre\u010dujejo dehidracijo. Na o\u010di razpr\u0161ijo solze, ki vsebujejo protibakterijske snovi. Nekatere vodne \u017eivali imajo v vsakem o\u010desu \u0161e drugo veko, ki lomi svetlobo in jim omogo\u010da jasen vid nad vodo in pod njo. Refleksno je tudi me\u017eikanje.<\/p>\n<p>Pri \u010dloveku in drugih \u017eivalih so sestavni del o\u010desa tudi trepalnice, ki prepre\u010dujejo drobnim delcem vstop v oko. Drobni delci so lahko bakterije, pa tudi navaden prah, in lahko razdra\u017eijo o\u010di, kar povzro\u010di solzenje in zameglitev vida.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ok\u00f3 je organ vida, ki zaznava svetlobo. Pri razli\u010dnih vrstah organizmov najdemo razli\u010dne vrste na svetlobo ob\u010dutljivih organov. Najenostavnej\u0161e o\u010di zaznavajo le razliko med svetlim in temnim, bolje razvite pa lahko razlikujejo tudi med oblikami in barvami.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1494,1490,1506,3679],"class_list":["post-1283","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-oci","tag-oftalmologija","tag-oko","tag-3-letnik-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1283","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1283"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1283\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1283"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1283"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1283"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}