{"id":1303,"date":"2010-04-12T19:51:21","date_gmt":"2010-04-12T18:51:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1303"},"modified":"2010-05-08T20:30:30","modified_gmt":"2010-05-08T19:30:30","slug":"razsirjene-zenice-zozene-zenice-zenici-oblike-zenic-mioza-midriaza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/razsirjene-zenice-zozene-zenice-zenici-oblike-zenic-mioza-midriaza\/","title":{"rendered":"Midriaza in Mioza"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1304 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/razsirjena-zenica-midriaza.gif\" alt=\"razsirjena-zenica-midriaza\" width=\"400\" height=\"228\" \/><\/p>\n<p><strong>Midriaza<\/strong> je nenormalna raz\u0161irjenost zenice, ki nastopi zaradi okvare \u017eivca, po\u0161kodbe ali zdravil.<\/p>\n<p><strong>Normalno se zenica ob osvetlitvi zo\u017ea, v temi pa raz\u0161iri.<\/strong><\/p>\n<p>To prilagajanje raz\u0161irjenosti zenice \u0161\u010diti mre\u017enico pred po\u0161kodbo zaradi premo\u010dne svetlobe ter omogo\u010da bolj\u0161i vid v temi.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Pri midriazi pa ostane zenica pretirano raz\u0161irjena tudi pri mo\u010dni osvetljenosti. Midriazo umetno spro\u017eimo tudi med preiskavami o\u010desa.<\/p>\n<p><strong>Nasproten pojav, zo\u017eitev zenice, imenujemo mioza.<\/strong><\/p>\n<p>Raz\u0161irjenost zenice uravnavata dve mi\u0161ici: mi\u0161ica o\u017eilka zenice in mi\u0161ica \u0161irilka zenice.<\/p>\n<p>Prvo o\u017eiv\u010duje parasimpati\u010dno \u017eiv\u010devje, drugo pa simpati\u010dno \u017eiv\u010devje. Simpati\u010dna stimulacija adrenergi\u010dnih receptorjev \u03b11 povzro\u010di kr\u010denje mi\u0161ice \u0161irilke in posledi\u010dno raz\u0161iritev zenice. Parasimpati\u010dna stimulacija povzro\u010di kr\u010denje mi\u0161ice o\u017eilke, kar povzro\u010di zo\u017eitev zenice.<\/p>\n<p>Natan\u010den mehanizem midriaze je odvisen od dejavnika, ki jo povzro\u010di. Obi\u010dajno pride do zaviranja stimulacije parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010devja v o\u010desu ali pa do zve\u010dane dejavnosti simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n<h2>Vzroki<\/h2>\n<h3>Fiziolo\u0161ki<\/h3>\n<p>Spro\u0161\u010danje hormona oksitocina povzro\u010di blago do zmerno \u0161irjenje zenice. Mo\u010dna spolna vzburjenost pogosto povzro\u010di mo\u010dno midriazo; v posameznih primerih so poro\u010dali o zeni\u010dni blokadi, ki je nastopila med orgazmom pri bolnikih s predispozicijo za o\u010desne motnje.<\/p>\n<h3>Patofiziolo\u0161ki<\/h3>\n<p>Parasimpati\u010dno \u017eiv\u010devje, ki povzro\u010da o\u017eenje zenice, o\u017eiv\u010duje oko preko tretjega mo\u017eganskega \u017eivca. Po\u0161kodba tega \u017eivca se pogosto ka\u017ee v pretirani raz\u0161irjenosti zenice, saj pri tem simpati\u010dno \u017eiv\u010devje, ki \u0161iri zenice, ni prizadeto, prizadeto pa je parasimpati\u010dno o\u017eiv\u010denje, ki tako ne more nasprotovati simpati\u010dnim u\u010dinkom.<\/p>\n<p>Za\u010dasno midriazo povzro\u010dajo tudi \u0161tevilne motnje osrednjega \u017eiv\u010devja, na primer bo\u017ejast ali mo\u017eganska kap.<\/p>\n<h3>Po\u0161kodbe<\/h3>\n<p>Odzivanje zenice.<\/p>\n<p>\u010ce pride do po\u0161kodbe glave ali o\u010desa, se lahko po\u0161kodujejo mi\u0161ica o\u017eilka zenice in\/ali \u017eivci, ki to mi\u0161ico o\u017eiv\u010dujejo. S tem se zmanj\u0161a ali popolnoma izni\u010di odzivnost zenice na osvetlitev.<\/p>\n<h3>Zdravila in mamila<\/h3>\n<p>Antiholinergi\u010dne u\u010dinkovine, ki zavirajo muskarinske acetilholinske receptorje v osrednjem \u017eiv\u010devju (kot so na primer alkaloidi atropin, hioscin in skopolamin), povzro\u010dijo neodzivanje zenice, lahko pa povzro\u010dijo celo midriazo.<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>Tudi \u0161tevilni halucinogeni povzro\u010dijo midriazo, npr. LSD, psilocibin in meskalin. Omenjene psihedeli\u010dne spojine so agonisti na serotoninskih receptorjih 5-HT2A v mo\u017eganih. U\u010dinkovine, kot sta na primer ketamin ali fenciklidin, povzro\u010dijo midriazo preko zaviranja glutamatnih receptorjev NMDA. Natan\u010den mehanizem, kako ta mamila povzro\u010dijo \u0161irjenje zenice, ni poznan.<\/p>\n<p>Nasploh lahko vse u\u010dinkovine in mamila, ki pove\u010dujejo koncentracijo serotonina v \u017eiv\u010devju, povzro\u010dijo midriazo. V dovolj velikih koli\u010dinah povzro\u010dajo tudi psihedeli\u010dne u\u010dinke, vendar po navadi nastopi prej smrtno nevaren serotoninski sindrom. Tak\u0161ne spojine so na primer fenfluramin, kokain, \u0161tevilni antidepresivi, in sicer iz skupin selektivnih zaviralcev privzema serotonina, zaviralcev privzema serotonina in noradrenalina in zaviralcev MAO.<\/p>\n<p>Pri uravnavanju velikosti zenice je pomemben tudi \u017eiv\u010dni prena\u0161alec noradrenalin.<\/p>\n<p>Kokain mo\u010dno zavira privzem noradrenalina iz sinapse nazaj v presinapti\u010dni nevron, zato ostajajo ve\u010dje koli\u010dine \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca v sinapsi, kjer deluje na adrenergi\u010dne receptorje. \u010ce raztopino kokaina vkapamo v oko, pride do omenjenega delovanja in nastopi raz\u0161iritev zenice, vendar se obi\u010dajno ne uporablja v te namene. <strong>Vse spojine, ki mo\u010dno zavirajo privzem noradrenalina ali ki povzro\u010dijo njegovo spro\u0161\u010danje, se teoreti\u010dno zmo\u017ene povzro\u010diti midriazo.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Opiati, kot sta morfin in heroin, imajo nasproten u\u010dinek: povzro\u010dijo miozo. <\/strong>Pri odvisnikih pa lahko posledi\u010dno pri odtegnitvi opiatov nastopi midriaza.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>MIOZA<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1305 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/mioza-zozenje-zenice.jpg\" alt=\"mioza-zozenje-zenice\" width=\"400\" height=\"260\" \/><\/strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>Mioza je zo\u017eitev zenice. Razlogi za to so lahko razli\u010dni; pri pove\u010dani jakosti svetlobe je to normalen fiziolo\u0161ki pojav, lahko pa je posledica patolo\u0161kih procesov in okoli\u0161\u010din, na primer izpostavljenosti mikrovalovom, nekaterim zdravilom (zlasti opiatom) &#8230;<\/p>\n<p>Nasproten pojav, raz\u0161irjenje zenice, se imenuje midriaza.<\/p>\n<h2>Fiziologija pupilarnega refleksa<\/h2>\n<p>Zenice se pri osvetlitvi o\u010desa zo\u017eajo zaradi pupilarnega refleksa. Svetloba, ki vstopi v oko, vzdra\u017ei troje razli\u010dnih fotoreceptorjev na mre\u017enici: \u010depnice (ob\u010dutljive za barvo) in pali\u010dnice (ob\u010dutljive za svetlobo) ter nedavno odkrite fotosenzitivne ganglijske celice.<\/p>\n<p>Slednje so odgovorne za posredovanje informacije o osvetljenosti okolice; odzovejo se po\u010dasneje od \u010depnic in pali\u010dnic. Signal, ki se spro\u017ei v ganglijskih celicah, ima tri vloge: akutno zaviranje hormona melatonina, vzdr\u017eevanje cirkadianega ritma in uravnavanje velikosti zenice.<\/p>\n<p>Svetlobni dra\u017eljaj se v fotoreceptorjih pretvori v elektri\u010dni impulz. \u017divci, ki sodelujejo pri \u0161irjenju\/o\u017eanju zenice, gredo v medmo\u017egane in pri tem obidejo lateralno genikulatno telo talamusa in primarno vidno skorjo. Iz pretektalnega jedra v medmo\u017eganih nevroni po\u0161iljajo svoje aksone v Edinger-Westphalovo jedro, katerega visceromotorni aksoni potekajo vzdol\u017e okulomotornih \u017eivcev.<\/p>\n<p>Visceromotorni aksoni (ki tvorijo del mo\u017eganskega \u017eivca III skupaj s somatomotornimi nevroni iz Edinger-Westphalovega jedra) delajo sinapse s ciliarnimi ganglijskimi nevroni, katerih parasimpati\u010dni aksoni o\u017eiv\u010dujejo konstriktorno mi\u0161ico \u0161arenice, ki povzro\u010di miozo.<\/p>\n<h2>Vzroki<\/h2>\n<h3>Starost<\/h3>\n<p>S starostjo nara\u0161\u010da tveganje za pojav patolo\u0161ke mioze.<\/p>\n<h3>Bolezni<\/h3>\n<ul>\n<li>Hornerjev sindrom (skupek      simptomov zaradi motenj simpati\u010dnega o\u017eiv\u010denja obraza)<\/li>\n<li>Pancoastov tumor (rak      plju\u010dnega vr\u0161i\u010dka (apeksa), ki povzro\u010di motnje navzgornjih simpati\u010dnih      \u017eiv\u010dnih poti, ki sicer povzro\u010dijo \u0161irjenje zenice)<\/li>\n<li>Krvavitev v pons (most) mo\u017eganskega debla<\/li>\n<li>Glavobol v rojih s ptozo (pove\u0161enimi vekami)<\/li>\n<li>Iridociklitis.<\/li>\n<\/ul>\n<h3>Zdravila<\/h3>\n<ul>\n<li>Opioidi, kot      so kodein, fentanil, morfin, heroin in metadon<\/li>\n<li>antipsihotiki, vklju\u010dno s haloperidolom, torazinom, olanzapinom, kvetipinom &#8230;<\/li>\n<li>holinergi\u010dne u\u010dinkovine za      zdravljenje alzheimerjeve bolezni \/karbahol, neostigmin, pilokarpin &#8230;)      in \u017eiv\u010dni plini<\/li>\n<li>nekatera zdravila proti      raku, npr derivati kampotecina<\/li>\n<li>mirtazapin (antidepresiv)<\/li>\n<li>trazodon<\/li>\n<li>nekateri zaviralci MAO<\/li>\n<li>organofosfati.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Midriaza je nenormalna raz\u0161irjenost zenice, ki nastopi zaradi okvare \u017eivca, po\u0161kodbe ali zdravil. Normalno se zenica ob osvetlitvi zo\u017ea, v temi pa raz\u0161iri. To prilagajanje raz\u0161irjenosti zenice \u0161\u010diti mre\u017enico pred po\u0161kodbo zaradi premo\u010dne svetlobe ter omogo\u010da bolj\u0161i vid v temi.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1515,1516,1490,3679,1489,1513,1512,1514],"class_list":["post-1303","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-midriaza","tag-mioza","tag-oftalmologija","tag-3-letnik-okulistika","tag-okulistika","tag-razsirjene-zenice","tag-zenice","tag-zozane-zenice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1303","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1303"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1303\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1303"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1303"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1303"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}