{"id":1309,"date":"2010-04-12T20:06:23","date_gmt":"2010-04-12T19:06:23","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1309"},"modified":"2010-05-08T20:30:14","modified_gmt":"2010-05-08T19:30:14","slug":"daljnovidnost-kratkovidnost-in-skiljenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/daljnovidnost-kratkovidnost-in-skiljenje\/","title":{"rendered":"Daljnovidnost, kratkovidnost in \u0161kiljenje"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1310 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/daljnovidnost.jpg\" alt=\"daljnovidnost\" width=\"230\" height=\"190\" \/>DALJNOVIDNOST<\/strong><\/p>\n<p><strong>Daljnov\u00eddnost<\/strong> ali <strong>hipermetrop\u00edja<\/strong> (latinsko <em>hyperopia<\/em>) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.<\/p>\n<p>Slednjo je namre\u010d po vzdol\u017eni (vodoravni) osi prekratko in posledica tega je, da se slika, ki jo oko vidi, izostri za mre\u017enico.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Prizadeto oko ne more fokusirati (izostriti) slike bli\u017enjih predmetov, v redkih primerih pa oko ni sposobno izostriti slike na kakr\u0161nikoli razdalji.<\/p>\n<p>Te\u017eavo odpravimo z bikonveksno oz. zbiralno (tudi <em>plus<\/em>) le\u010do.<\/p>\n<p><strong>KRATKOVIDNOST<\/strong><\/p>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1311 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/kratkovidnost-miopia.jpg\" alt=\"kratkovidnost-miopia\" width=\"223\" height=\"166\" \/><\/strong><strong>Kratkov\u00eddnost<\/strong> ali <strong>miop\u00edja<\/strong> (starogr\u0161ko \u03bc\u03c5\u03c9\u03c0\u03af\u03b1: mu\u014dpia &#8211; <em>kratkovidnost<\/em>) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.<\/p>\n<p>Po vzdol\u017eni (vodoravni) osi je zrklo predolgo (o\u010desna le\u010da je predebela), zato se slika, ki jo vidi oko, izostri pred mre\u017enico.<\/p>\n<p>Prizadeto oko normalno vidi sliko bli\u017enjih predmetov, zato pa ne more izostriti slike oddaljenih predmetov.<\/p>\n<p>Te\u017eavo se odpravlja z divergentno oz. razpr\u0161ilno (tudi minus) le\u010do. Dioptrija o\u010dal, ki jih nosijo, je negativna.<\/p>\n<p><strong>GLAVKOM<\/strong><\/p>\n<p><strong>Glavkom<\/strong>, imenovan tudi <strong>zelena mrena<\/strong>, je o\u010desna bolezen, ki prizadene o\u010desni \u017eivec.<\/p>\n<p>Kadar o\u010desna teko\u010dina ne odteka iz o\u010desa in se v njem zadr\u017euje ali pa je o\u010desne teko\u010dine preve\u010d, se pove\u010da o\u010desni tlak, kar posledi\u010dno povzro\u010di postopno poslab\u0161anje vida.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1312 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/glavkom-glaucoma.jpg\" alt=\"glavkom-glaucoma\" width=\"343\" height=\"298\" \/><\/p>\n<p><strong>TIPI GLAVKOMA<\/strong><\/p>\n<p><strong>akutni glavkom<\/strong> &#8211; o\u010desni tlak raste zelo hitro, spremlja ga huda bole\u010dina v o\u010deh, pojavita se rde\u010dina in solzenje, vid se zelo hitro slab\u0161a in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takoj\u0161en pregled o\u010desnega zdravnika, ker naglo povi\u0161anje o\u010desnega tlaka zelo hitro povzro\u010di resno okvaro vida;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>kroni\u010dni glavkom<\/strong> &#8211;      poteka po\u010dasi in ga ne spremlja bole\u010dina, simptomi pa se pojavijo po      mo\u010dnem poslab\u0161anju vida;<\/li>\n<li><strong>sekundarni glavkom<\/strong> &#8211;      nastane kot posledica po\u0161kodbe, vnetja, tumorja ali sladkorne bolezni.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>SKUPINE Z VE\u010cJIM TVEGANJEM<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ljudje po 40 letu z dioptrijo<\/li>\n<li>sladkorni bolniki<\/li>\n<li>glavkom v dru\u017eini<\/li>\n<\/ul>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>SIMPTOMI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>solzne, bole\u010de o\u010di<\/li>\n<li>zamegljen pogled<\/li>\n<li>ob\u010dasni glavoboli<\/li>\n<li>pordele o\u010di<\/li>\n<li>raz\u0161irjene zenice<\/li>\n<li>videnje sija okrog lu\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>DIAGNOZA<\/strong><\/p>\n<p>Pregled glavkoma se obi\u010dajno izvaja kot del standardnega pregleda o\u010di in jih izvajajo oftalmologi. Testiranje za glavkom mora vklju\u010devati meritve o\u010desnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki o\u010di,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega \u017eivca, da se ugotovi morebitne vidne po\u0161kodbe.<\/p>\n<ul>\n<li>o\u010desni tlak &#8211; je v meji normale      \u010de je med 10-22 mmHg<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>vidni \u017eivec &#8211; se pregleda tako      da se osvetli notranjost o\u010desa, zdravnik pa \u010dez zenico pregleda obliko in barvo      vidnega \u017eivca<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>vidno polje &#8211; se pregleda da bi      se postavila diagnoza, nato pa je potrebna      kontrola enkrat do dvakrat letno da se ugotovi \u010de je pri\u0161lo do poslab\u0161anja<\/li>\n<\/ul>\n<p>Cilji sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanj\u0161ati \u0161kodo, ki jo povzro\u010di njegovo ustvarjanje in bolj\u0161e ohranjanje vidnega polja, kot tudi dose\u010di popolno kakovost \u017eivljenja bolnikov z minimalnimi stranskimi u\u010dinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnosti\u010dno tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika.<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n<p>Klju\u010dno za zdravljenje je zni\u017eanje o\u010desnega tlaka. Za zmanj\u0161anje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z brinzolamidom kot tudi kapljice s travopostom , ki pove\u010dujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi laserski in kirur\u0161ki posegi, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>\u0160KILJENJE<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1315 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/skiljenje-strabism.jpg\" alt=\"skiljenje-strabism\" width=\"338\" height=\"253\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong><strong>\u0160kiljenje<\/strong>, tudi <strong>strabizem<\/strong>, je nesposobnost, da bi o\u010desi skladno osredoto\u010dili na isto to\u010dko.<\/p>\n<p>\u0160kiljenje je navadno prirojeno, \u010deprav ga je pri dojen\u010dku te\u017eko ugotoviti.<\/p>\n<p>\u010ce je eno ali obe o\u010desi obrnjeni proti nosu, govorimo o <em>konvergentnem strabizmu<\/em> ali <em>\u0161kilastem o\u010desu<\/em>.<\/p>\n<p>\u010ce pa se eno ali obe o\u010desi obra\u010data proti sencem, govorimo o <em>divergentnem strabizmu<\/em>.<\/p>\n<p>\u0160kiljenje mora zdraviti okulist \u017ee zgodaj, ko je otrok \u0161e majhen in preden se vid o\u010desa, ki je manj v rabi poslab\u0161a.<\/p>\n<p>O\u010dala, prekrivanje normalnega o\u010desa, o\u010desne vaje, posebne kapljice za o\u010di in kirur\u0161ki poseg, ki vrne ravnote\u017eje o\u010desnih mi\u0161ic, pri tem pogosto pomagajo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>DALJNOVIDNOST Daljnov\u00eddnost ali hipermetrop\u00edja (latinsko hyperopia) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla. Slednjo je namre\u010d po vzdol\u017eni (vodoravni) osi prekratko in posledica tega je, da se slika, ki jo oko vidi, izostri za mre\u017enico.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1517,1519,1520,1489,3679,1518],"class_list":["post-1309","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-3-letnik-oftalmologija","tag-daljnovidnost","tag-kratkovidnost","tag-okulistika","tag-3-letnik-okulistika","tag-skiljenje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1309","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1309"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1309\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1309"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1309"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1309"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}