{"id":1317,"date":"2010-04-14T14:44:15","date_gmt":"2010-04-14T13:44:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1317"},"modified":"2010-05-08T21:05:25","modified_gmt":"2010-05-08T20:05:25","slug":"okulistika-zapiski-oftalmologija-gradivo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-zapiski-oftalmologija-gradivo\/","title":{"rendered":"Okulistika zapiski"},"content":{"rendered":"

\"anatomija-o\u010desa\"<\/a><\/p>\n

OCULUS \u2013 oko<\/p>\n

OPHTHALMOS \u2013 oko, vid<\/p>\n

OFTALMOLOGIJA ali OKULISTIKA je eno in isto, le da je eno gr\u0161ki, drugi pa latinski izraz. Je veja medicine, ki se ukvarja z odkrivanjem, diagnostiko in zdravljenjem bolezni o\u010di, ob\u010desnih struktur in vidne poti.<\/p>\n

<\/p>\n

Zunanji deli o\u010desa:<\/strong> veke, solzila<\/p>\n

Sprednji segment: <\/strong>zrklo ( ro\u017eenica, belo\u010dnica, spr. Prekat, \u0161arenica, zenica )<\/p>\n

Zadnji segment: <\/strong>steklovina, mre\u017enica \u2013 so deli, ki se ne vidijo<\/p>\n

Imamo: 3 ovojnice, znotraj pa so \u0161e 3-je prostori<\/strong><\/p>\n

zunanja ali vezivna ali oporna – belo\u010dnica, ki gre spredaj v ro\u017eenico<\/p>\n

srednja ali \u017eilna – \u017eilnica ( \u0161arenica, ciliarnik ter \u0161ele nato v \u017eilnico )<\/p>\n

notranji ali \u017eiv\u010dni ali \u010dutni – mre\u017enica<\/p>\n

3-je prostori:<\/span> – sprednji ( ro\u017eenica in \u0161arenica )<\/p>\n

– srednji ( \u0161arenica in steklovina )<\/p>\n

– zadnji ( steklovinski del )<\/p>\n

Organ vida je oko in le\u017ei v o\u010desni votlini \u2013 orbiti.<\/strong><\/p>\n

Sestavljajo ga:<\/strong> zrklo, pomo\u017ene naprave o\u010desa: veke, o\u010desne mi\u0161ice ter solzni aparat<\/p>\n

Oko je kot zelo va\u017eno \u010dutilo dobro zavarovano v ko\u0161\u010deni o\u010desni votlini o\u010dnici. Plast ma\u0161\u010dobnega tkiva ga varuje pretresljajev in omogo\u010da, da mehko polzi, kadar se obra\u010da. V njegovi notranjosti so \u010dutnice, ki so ob\u010dutljive za svetlobo.<\/p>\n

Pomo\u017eni in varovalni deli o\u010desa pa so: veke s trepalnicami, solzila, obrvi in mi\u0161ice, ki obra\u010dajo zrklo.<\/p>\n

Zrklo je kroglaste oblike. Njegova stena ima tri lupine: zunanjo belo\u010dnico, pod njo je \u017eilnica; notranja pa je mre\u017enica.<\/p>\n

\"zrklo-oftalmologija-okulistika-gradivo\"<\/a><\/p>\n

ZRKLO<\/strong><\/p>\n

Kroglaste oblike, zgrajeno je iz treh plasti:<\/p>\n

Zunanja plast:<\/strong> spredaj je prozorna, brez\u017eilna in bogato senzori\u010dno o\u017eiv\u010dena ro\u017eenica \u2013 cornea, ki navzad prehaja\u00a0 v belo\u010dnico \u2013sclera. Le ta je iz \u010dvrstega veziva in daje zrklu obliko.<\/p>\n

Srednja plast:<\/strong> zadaj je \u017eilnica – choroidea, ki sega do sprednje tretjine zrkla; spredaj je \u017earkovnik ( ciliarnik ), ki le\u017ei med \u017eilnico in \u0161arenico. Zgrajen je iz grebenov, ki filtrirajo prekatno teko\u010dino in pa iz ciliarne mi\u0161ice, ki slu\u017ei akomodaciji. Mi\u0161ico o\u017eiv\u010duje parasimpati\u010dno nitje III. mo\u017eganskega \u017eivca. Poleg \u017earkovnika je spredaj tudi \u0161arenica \u2013 iris, ki ima obliko kolobarja in deluje kot zaslonka. V sredini ima odprtino, zenico \u2013 pupilla. V \u0161arenici sta dve mi\u0161ici m. sphincter pupillae, ki o\u017ei zenico in jo o\u017eiv\u010duje parasimpaticus in m. dilatator pupillae, ki zenico \u0161iri in je pod vplivom simpaticusa.<\/p>\n

Notranja plast:<\/strong> Mre\u017enica \u2013 retina ima opti\u010dni del z receptorji za svetlobo zajema 2\/3 zrkla. Za ciliarnikom je ciliarni del mre\u017enice za \u0161arenico pa \u0161areni\u010dni del, oba dela pa nimata \u010dutilne vloge. V mre\u017enici sta dve vrsti receptorjev \u2013 pali\u010dnice in \u010depnice. Najve\u010d \u010depnic je v rumeni pegi \u2013 macula na zadnjem delu zrkla, kjer je tudi mesto najostrej\u0161ega vida. Pali\u010dnic je ve\u010d kot \u010depnic, vse \u010dutnice so v stiku z bipolarnimi celicami te pa z ganglijskimi celicami. Aksoni ganglijskih celic sestavljajo vidni \u017eivec \u2013 nervus opticus. Mesto izstopa vidnega \u017eivca imenujemo slepa pega – papilla n. optici, kjer ni receptorjev za svetlobo. Skozi papilo vidnega \u017eivca vstopajo in izstopajo tudi\u00a0 \u017eile.<\/p>\n

Sistem, ki omogo\u010da pravilen dostop svetlobe do mre\u017enice, je dioptri\u010dni aparat zrkla:<\/strong> Ro\u017eenica, o\u010desna le\u010da, prekatna teko\u010dina in steklovina.<\/p>\n

O\u010desna le\u010da \u2013 lens ima trdo jedro in mehko skorjo. Odeva jo kapsula na katero je pritrjen ciliarnik z vezivnimi nitmi. Le\u010da je bikonveksna in elasti\u010dna, pod vplivom delovanja ciliarne mi\u0161ice pa lahko spremeni svojo debelino. Ko se ciliarna mi\u0161ica skr\u010di se le\u010da zaobli, ko pa se mi\u0161ica sprosti se le\u010da sprosti.<\/p>\n

Med zadaj\u0161njo stranjo ro\u017eenice in sprednjo stranjo le\u010de ter \u0161arenice je sprednji o\u010desni prekat. Med zadaj\u0161njo stranjo \u0161arenice, le\u010do in steklovino pa je zadaj\u0161nji o\u010desni prekat. V prekatih je o\u010desna teko\u010dina, ki se izlo\u010da iz \u017eil ciliarnika ter se resorbira v venske sinuse med belo\u010dnico in \u0161arenico. Steklovina je sestavljena iz vlaken in teko\u010dine ter izpolnjuje notranjost zrkla.<\/p>\n

<\/p>\n

VEKE IN SOLZNI APARAT <\/strong><\/p>\n

Poleg zrkla so v orbiti strukture, ki so potrebne za za\u0161\u010dito o\u010desa: Veke in solzni aparat. Veki \u2013 palpebra superior in inferior imata na robu trepalnice in \u017eleze lojnice.<\/p>\n

Solzni aparat \u2013 apparatus lacrimalis sestavljajo solzna \u017eleza in solzna izvodila. Solzna \u017eleza \u2013 glandula lacrimalis le\u017ei v zgornjem stranskem kotu orbite. V medialnem o\u010desnem kotu se za\u010dno solzna izvodila, ki vodijo v solzno vre\u010dico \u2013 saccus lacrimalis, od tam pa vodi solzovod \u2013 ductus nazolacrimalis navzdol in se odpira v nosno odprtino pod spodnjo nosno \u0161koljko.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

\"vidni-zivec-nervus-opticus\"<\/a>II. VIDNI \u017dIVEC \u2013 N. OPTICUS<\/strong><\/p>\n

Nevriti gangljiskih celic mre\u017enice sestavljajo senzori\u010dni vidni \u017eivec, ki zapu\u0161\u010da zrklo na slepi pegi. \u017divec zapu\u0161\u010da o\u010desno votlino skozi opti\u010dni kanal. Pred hipofizo se nitje obeh \u017eivcev delno kri\u017ea \u2013 kri\u017eanje vidnih \u017eivcev \u2013 chiasma opticum. Nitje iz nosne polovice mre\u017enice prestopi na drugo stran, nitje iz sen\u010dne polovice pa ostane na isti strani. Od kri\u017eanja dalje se vidno nitje imenuje vidna proga \u2013 tractus opticus in se kon\u010duje v talamusu. Od talamusa poteka opti\u010dna radiacija, ki se kon\u010duje v kortikalnem centru za vid v zatilnem re\u017enju.<\/p>\n

III. OKULOMOTORNI \u017dIVEC, IV. TROHLEARNI \u017dIVEC in VI. ABDUCENTNI \u017dIVEC<\/strong> \u2013 so motori\u010dni in o\u017eiv\u010dujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice.<\/p>\n

Vsi vstopajo v orbito skozi zgornjo \u0161pranjo o\u010desne votline.<\/p>\n

N. oculomotorius o\u017eiv\u010duje m. levator palpebrae, mm. Rectus superior, inferior in medialis ter m. obliquus inferior. Ima tudi parasimpati\u010dno vegetativno nitje za notranje o\u010desne mi\u0161ice: m. sphincter pupillae, ki o\u017ei zenico in m. ciliaris, ki slu\u017ei akomodaciji le\u010de.<\/p>\n

N. trochlearis o\u017eiv\u010duje m. obliquus superior.<\/p>\n

N. abducens pa o\u017eiv\u010duje m. rectus lateralis, ki zrklo odmika.<\/p>\n

V. TRIVEJNI \u017dIVEC \u2013 N. TRIGEMINUS<\/strong> je me\u0161ani. Ima mo\u010dnej\u0161i senzori\u010dni del, ki o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza, o\u010desno veznico, nosno in ustno sluznico ter \u0161ibkej\u0161i motori\u010dni del s katerim o\u017eiv\u010duje \u017eve\u010dne mi\u0161ice.<\/p>\n

Senzori\u010dni del se \u017ee v lobanji razveji na tri veje:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 O\u010desni \u017eivec n. ophthalmicus za ko\u017eo obraza nad o\u010desno re\u017eo ter o\u010desno veznico, belo\u010dnico, ro\u017eenico, \u017eilnico in \u0161arenico.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 N. maxillaris<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 N. mandibularis<\/p>\n

PREGLED PACIENTA<\/strong><\/p>\n

ANAMNEZA <\/strong>( sedanja, socialna, prej\u0161nje bolezni, operacije, splo\u0161no stanje, zdravila, alergije )<\/p>\n

SEDANJA ANAMNEZA:<\/strong><\/p>\n

simptomi in znaki<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje vida ( meglen, ukrivljena slika, motnja v zazanavanju barv,\u2026)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bliskanje, fotofobija, solzenje, rde\u010dina, izcedek, bole\u010dina<\/p>\n

trajanje te\u017eav, dinamika ( kako so se razvijale, se stopnjujejo\u2026)<\/p>\n

zanima nas tudi, \u010de so bile take te\u017eave \u017ee kdaj prisotne<\/p>\n

PREJ\u0160NJE O\u010cESNE BOLEZNI, OPERACIJE NA O\u010cEH<\/strong> \u2013 zanima nas ponoven zagon, napredovanje \u017ee ugotovljenje o\u010desne bolezni<\/p>\n

PREJ\u0160NJE BOLEZNI, SPLO\u0160NO ZDR. STANJE<\/strong><\/p>\n

druge bolezni ( diabetes, visok RR, revmatska obolenja )<\/p>\n

po\u0161kodbe ( ne samo na o\u010deh, udarec v glavo, prsni ko\u0161 )<\/p>\n

operacije<\/p>\n

otro\u0161ke bolezni<\/p>\n

ZDRAVILA<\/strong> \u2013 preko jemanja dolo\u010dene th. sklepamo na bolezni, ki jih ima ter na toksi\u010dne in stranske u\u010dinke zdravil.<\/p>\n

SOCIALNA ANAMNEZA:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poklic ( varilci, kovinarji, strugarji\u2026)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezdrave navade<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potovanja v eksoti\u010dne kraje ( neobi\u010dajne infekcije )<\/p>\n

OSNOVNI KLINI\u010cNI PREGLED<\/strong><\/p>\n

1. VIDNA OSTRINA<\/p>\n

2. PREGLED<\/p>\n

3. O\u010cESNI PRITISK<\/p>\n

4. GIBLJIVOST ZRKEL – bulbomotorika<\/p>\n

VIDNA OSTRINA<\/strong><\/p>\n

A\/ na daljavo<\/h3>\n

Centralno vidno ostrino na daljavo (najmanj\u0161i predmet, ki ga preiskovanec spozna) dolo\u010damo po Snellen-ovi metodi, pri kateri uporabljamo razli\u010dne tabele z optotipi (\u010drke, \u0161tevilke) na razdalji 6m.<\/p>\n

\"vidna-ostrina\"<\/a><\/p>\n

Po Snellenovi metodi izrazimo vidno ostrino z ulomkom: V = d\/D<\/strong><\/p>\n

kjer pomeni \u201cd\u201d razdaljo, iz katere preiskovanec vrstico (optotip) bere, \u201cD\u201d pa razdaljo na kateri bere vrstico oseba z dobrim vidom.<\/p>\n

Pri pregledu dolo\u010dimo vidno ostrino najprej za desno oko; pri tem je drugo oko pokrito z zaslonko, roko preiskovanca ali preiskovalca. Vidno ostrino zapi\u0161emo v decimalnem zapisu (npr. 1,0 ali 0,8 kar pomeni 100% ali 80%) in dopi\u0161emo cc (cum correctione), \u010de je bila vidna ostrina dolo\u010dena s korekcijo (z o\u010dali, le\u010dami) in sc (sine correctione), \u010de je bila dolo\u010dena brez korekcije. Vedno se najprej dolo\u010da brez korekcije.<\/p>\n

Slab\u0161a vidna ostrina je lahko posledica refrakcijske anomalije (npr. astigmatizem, kratkovidnost). Pri takih preiskovancih lahko vidno ostrino izbolj\u0161amo za 1-2 vrstici, \u010de mu pred testirano oko postavimo zaslonko z majhno odprtino (do 2,4 mm), ki prepusti v oko le centralne svetlobne \u017earke in izklju\u010di lomljenje \u017earkov s strani ro\u017eenice in le\u010de. Ta na\u010din imenujemo stenopei\u010dno dolo\u010danje vidne ostrine.<\/p>\n

B\/ na bli\u017eino<\/h3>\n

Z dolo\u010danjem vidne ostrine na bli\u017eino ugotovimo sposobnost preiskovanca, da vidi jasno na bralni razdalji. Pri preiskavi uporabljamo Jaegerjeve tablice, na katerih so teksti razli\u010dnih velikosti ozna\u010deni s \u0161tevilkami. Pri preiskavi zapi\u0161emo, katero \u0161tevilko je preiskovanec lahko bral na razdalji 40 cm (npr, bere Jaeger \u0161t. 3 na razdalji 40 cm).<\/p>\n

Pri testiranju vida na bli\u017eino ima preiskovanec, \u010de jih potrebuje, o\u010dala za bli\u017eino.<\/p>\n

PREGLED<\/strong><\/p>\n

Vedno pregledamo vse dele: zunanje, sprednje in zadnje<\/p>\n

Vsaka medicinska sesta bi morala znati \u00bbevertirati\u00ab veke \u2013 je pomembno pri NMP<\/p>\n

\"biomikroskop\"<\/p>\n

Za osnovni pregled uporabljamo:<\/strong><\/p>\n

– biomikroskop ali \u0161pranjsko svetilko, ki je pove\u010dava in osvetlitev; za zadnji del uporabimo \u0161e le\u010dke<\/p>\n

– direktni oftalmoskop<\/p>\n

– indirektni oftalmoskop<\/p>\n

Razpiranje o\u010desne re\u017ee: <\/strong>Uporabimo Desmarrove kljukice ali blefarostate, da bolnik ne zapre o\u010desa s stiskanjem vek.<\/p>\n

Presvetlitev: <\/strong>Prozornost opti\u010dnih medijev: ro\u017eenice, prekatne vodke, le\u010de in steklovine, opazujemo s tehniko presvetlitve.<\/p>\n

Uporabljamo dva na\u010dina:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 direktni z oftalmoskopom in indirektni oftalmoskop ( za ve\u010dji del o\u010desnega ozadja )<\/p>\n

S prebrizganjem solzevodov ugotavljamo prehodnost solznih proti in apliciramo zdravila pri vnetjih in po opravljenih operativnih posegih. V oko vkapamo anestetik , z dilatatorjem raz\u0161irimo solzno luknjico. Nato uvedemo kanilo v solzni kanal do solzne kosti in vbrizgamo teko\u010dino v solzevod. \u010ce so solzne poti prehodne bolnik za\u010duti teko\u010dino v grlu, ali pa mu prite\u010de skozi nos.<\/p>\n

Schirmer-jev test<\/strong> <\/strong>Kadar \u017eelimo ugotoviti koli\u010dino izlo\u010denih solz, opravimo Schirmerjev test. V spodnja forniksa, v zunanji 1\/3 vstavimo poseben filtrirni papir\u010dek, katerega 5 mm sega v forniks, preostali del pa preko spodnje trepalnice. Bolniku naro\u010dimo naj mirno gleda navzdol. Po petih minutah odmerimo v milimetrih koli\u010dino navla\u017eitve. 10 \u2013 15 mm je \u0161e normalno. \u010ce se o\u010di preve\u010d solzijo, se prebrizga solzevod.<\/p>\n

<\/p>\n

Barvanje s fluoresceinom<\/strong><\/p>\n

Ocenjevanje o\u010desne povr\u0161ine<\/strong><\/p>\n

Fluorescein je vitalno barvilo, s katerim ocenjujemo spremembe na povr\u0161ini ro\u017eenice in veznice. Fluoresceinski test naredimo pred dolo\u010danjem ob\u010dutljivosti ro\u017eenice na dotik in pred merjenjem o\u010desnega tlaka.<\/p>\n

V ta namen uporabimo papirnate fluoresecinske trakove, ki jih po predhodnem omo\u010denju s kapljico fiziolo\u0161ke raztopine vstavimo za nekaj sekund v spodnjo prehodno gubo veznice.<\/p>\n

Fluorescein je barvilo, ki ostane izven celice in ne obarva mukusa. Ker pa obarva solzni film, lepo prika\u017ee defekte ro\u017eeni\u010dnega epitelija in veznice, ki so pod \u0161pranjsko svetilko v kobalt modrem filtru videti kot mesta z ve\u010djim kopi\u010denjem rumenega barvila.<\/p>\n

Dolo\u010danje stabilnosti solznega filma (BUT \u2013 Breakup Time)<\/strong><\/p>\n

Preiskovanec ve\u010dkrat zapre in odpre o\u010di, da se fluoresceinsko barvilo \u010dim bolje razporedi v solznem filmu. Nato preiskovancu naro\u010dimo, da ne me\u017eika in dr\u017ei o\u010di odprte. S \u0161pranjsko svetilko v kobalt-modrem filtru opazujemo obarvanost solznega filma z barvilom. \u010cez \u010das se pojavijo na o\u010desni povr\u0161ini temne lise \u2013 to so mesta, kjer ni solznega filma obarvanega s fluoresceinom.<\/p>\n

Dolo\u010dimo \u010das, ko je preiskovanec zadnjikrat trepnil in med pojavom prve temne lise. Normalno je \u010das dalj\u0161i od 10 sekund, vrednosti manj\u0161e od 10 sekund pa nakazujejo nestabilen solzni film. Test je patolo\u0161ki pri bolnikih s suhimi o\u010dmi, pa tudi pri preiskovancih s spremenjenim izlo\u010danjem mucina in lipidov v solzni film.<\/p>\n

Eksoftalmografija<\/strong><\/p>\n

Je merjenje izbo\u010denosti (protruzije) posameznega zrkla glede na orbitalne kosti. Protruzijo lahko opazujemo, \u010de se postavimo za preiskovanca, ki sedi, mu dvignemo zgornji veki in primerjamo izbo\u010denost posameznega zrkla, ko preiskovanec gleda navzdol.<\/p>\n

O\u010desne obveze<\/strong><\/p>\n

Z o\u010desno obvezo za\u0161\u010ditimo oko in omogo\u010dimo bolj\u0161i terapevtski u\u010dinek zdravil na oko. Uporabljamo jo pri obolenjih ro\u017eenice, po manj\u0161ih operativnih posegih, pri po\u0161kodbah in po o\u010desnih operacijah. Pred o\u010desno obvezo moramo v oko vstaviti o\u010desno mazilo. Oko mora biti pod obvezo zaprto.<\/p>\n

Kadar bolnik zaradi obolenja obraznega \u017eivca, obolenj orbite ali po\u0161kodb trepalnic ne more zapreti o\u010desa, je potrebno uporabiti vla\u017eno komoro, da prepre\u010dimo izsu\u0161itev ro\u017eenice.<\/p>\n

Vla\u017ena komora<\/strong><\/p>\n

Vla\u017ena komora je plasti\u010dna prozorna skodelica. V oko vstavimo predpisana o\u010desna zdravila, vla\u017eno komoro navla\u017eimo z 0,9 % sol. NaCl in jo pritrdimo z mikroporom ali levkoplastom, da se tesno prilega po vsem svojem obodu.<\/p>\n

O\u010desna proteza<\/strong><\/p>\n

Po odstranitvi zrkla ali pri mo\u010dno deformiranem o\u010desu vstavimo o\u010desno protezo, ki je ortopedski pripomo\u010dek in slu\u017ei kot kozmeti\u010dni nadomestek. Izdelana je iz stekla, porcelana ali akrilatov. Vstavimo jo lahko 6. do 8 tednov po operativnem posegu.<\/p>\n

ZA PREGLED UPORABLJAMO:<\/strong><\/p>\n

MIDRIATIK: za \u0161irjenje zenic.<\/strong> Lo\u010dimo jih na kratko delujo\u010de \u2013 Mydriacyl, Homatropin, Phenylephrin ter na dolgo delujo\u010de \u2013 Scopolamin, Atropin<\/p>\n

MIOTIK: za o\u017eenje zenic<\/strong> \u2013 Pilocarpin<\/p>\n

ANESTETIK: za omrtvi\u010denje o\u010desne povr\u0161ine pri pregledu<\/strong> \u2013 Novesin, Alcaine<\/p>\n

O\u010cESNI PRITISK<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

\"glavkom-glavkomski-napad\"<\/strong><\/p>\n

<\/strong>Da se ga oceniti s palpacijo! Pri akutnem glavkomskem napadu, ko se iznenada mo\u010dno pove\u010da o\u010desni pritisk, oko postane na otip bolj trdo. Da lahko ocenimo, primerjamo oba o\u010desa skupaj ( ponavadi je enostranski ), ali pa z na\u0161im, \u010de je pritisk pove\u010dan v obeh o\u010desih.<\/p>\n

Meritev se izvaja z:<\/strong><\/p>\n

Aplanacijskim tonometerom \u2013 z njim dolo\u010dimo silo, ki je potrebna za splo\u0161\u010ditev ro\u017eenice.<\/p>\n

Indentacijski tonometer – dolo\u010damo o\u010desni tlak z merjenjem vgreznjenja ro\u017eenic. Preiskovanec pri tem le\u017ei<\/p>\n

Pnevmotonometer \u2013 najbolj v uporabi, ko ti pihne zrak v o\u010di<\/p>\n

BULBOMOTORIKA<\/strong> OZ. GIBLJIVOST ZRKEL – Je gibljivost zrkel v vse smeri \u2013 teh smeri je 9<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

DODATNE PREISKAVE:<\/strong><\/p>\n

PERIMETRIJA<\/strong> \u2013 preiskava vidnega polja; Patolo\u0161ko vidno polje spremlja bolezni mre\u017enice, vidnega \u017eivca ali vidne poti. Pacient pove, kdaj zagleda lu\u010dko iz periferije.<\/p>\n

REFRAKTOMETRIJA:<\/strong> preiskava pri kateri z refraktometrom izmerimo refrakcijske napake o\u010desa ter tako dolo\u010dimo stopnjo kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma. Je le orientacijska preiskava in pomaga pri predpisu o\u010dal, kontaktnih le\u010d ter tudi pri na\u010drtovanju refraktivne operacije.<\/p>\n

KERATOMETRIJA<\/strong> \u2013 merjenje izkrivljenosti ro\u017eenice<\/p>\n

Topografija ro\u017eenice –\u00a0 gre za preiskavo s katero analiziramo obliko povr\u0161inske ukrivljenosti ro\u017eenice. Pomaga nam pri predpisu kontaktnih le\u010d, z njo lahko ugotovimo bolezensko izbo\u010denje ro\u017eenice keratokonus, klju\u010dna je tudi pri na\u010drtovanju laserske refraktivne operacije.<\/p>\n

PREISKAVE VIDNEGA POLJA ZA BARVE<\/strong> \u2013 uporabljajo se ISHIARA tablice<\/p>\n

UZ<\/strong> preiskave o\u010desa in o\u010dnice<\/p>\n

ANGIOGRAFIJA:\u00a0 FA in ICGA<\/strong><\/p>\n

FA: fluorescinska angiografija \u2013 uporablja se barvilo in poka\u017ee spremembe v mre\u017enici in tik pod njo<\/p>\n

ISCT: Indocyanine green angiography \u2013 za ugotavljanje sprememb \u017eilja \u017eilnice<\/p>\n

OCT \u2013 OPTI\u010cNA KOHEREN\u010cNA TOMOGRAFIJA<\/strong>:\u00a0 za bolezni mre\u017enice ter opazovanje sprememb ro\u017eenice ter vidnega \u017eivca; prika\u017ee pre\u010dne prereze, ki so skoraj enaki histolo\u0161kemu pregledu oz. preiskavi<\/p>\n

ELEKTROFIZIOLO\u0160KE PREISKAVE: so bolj za funkcijo<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ERG za funkcijo mre\u017enie<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EOG retinalni pigmentni epitel<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VEP za vidne poti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EMG za funkcijo mi\u0161ic<\/p>\n

O\u010cNICA \u2013 ORBITA ( O\u010cESNA VOTLINA )<\/strong><\/p>\n

Je kostna odprtina, struktura, katere naloga je, da varuje oko.<\/p>\n

Bolezni in okvare:<\/strong> spremembe polo\u017eaja o\u010desa v o\u010dnici<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ENOFTALMOS \u2013 oko je vdrto v orbito<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EKSOFTLAMOS \u2013 oko je bolj izbo\u010deno<\/p>\n

Tumorji<\/strong> ( benigni in maligni )<\/p>\n

Vnetja:<\/strong><\/p>\n

– celulitis orbite: zajame tkiva v orbiti, oko ni prizadeto, je pa lahko \u017eivljensko nevarno, zlasti za otroke<\/p>\n

Je vnetje tkiva v orbiti zaradi oku\u017ebe, ki nastane po po\u0161kodbi vek z ostrim predmetom ali se raz\u0161iri v orbito iz obnosnih votlin ali nosnega dela \u017erela (zlasti pri otrocih). Pomembno je prepoznati vnetje orbite, ki zajame le sprednje dele veke, in periorbitalnega tkiva (preseptalni celulitis) od vnetja globljih tkiv orbite (orbitalni celulitis). Pri prvem zrklo ni prizadeto, vidna ostrina pa je dobra. Pri pregledu vidimo oteklino in rde\u010dino vek, gibljivost zrkla je ohranjena. Orbitalni celulitis je nujno stanje in lahko povzro\u010di mo\u010dno poslab\u0161anje vida.<\/p>\n

– endokrina oftalmopatija: o\u010di so izbuljene, ker gre za vnetje orbitalnega ma\u0161\u010devja in vezivnega tkiva, lahko pa pride celo do vnetja mi\u0161i\u010dnega tkiva. \u010ce so prizadete zun. mi\u0161ice, pride do \u0161kiljenja ter do kompresije vidnega \u017eivca in je ogro\u017een vid. Zato je nujna TH. ne le protivnetna, temve\u010d je potrebno tudi sodelovanje s kirurgi, da se naredi dekompresija.<\/p>\n

VEKA – PALPEBRA<\/strong><\/p>\n

\u0160\u010diti oko, potrebna je za vzdr\u017eevanje vla\u017enosti o\u010desa. <\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

NEPRAVILEN POLO\u017dAJ<\/strong><\/p>\n

a)\u00a0 PTOZA: pove\u0161enost veke, lahko oslabi mi\u0161ica lahko gre za strukturne spremembe, pareze \u017eivca ali po\u0161kodbe<\/p>\n

b) EKTROPIJ: veka je obrnjena navzven, pogosteje je pri starej\u0161ih<\/p>\n

c) ENTROPIJ: je stanje pri katerem se rob spodnje veke obrne navznoter tako, da se trepalnice drgnejo \u2013 veznici in ro\u017eenici (navznoter obrnjene trepalnice). To povzro\u010di dra\u017eenje, ki ima za posledico konjunktivitis\u00a0 ali razjedo ro\u017eenice oz. ulcus.<\/p>\n

2. VNETJA<\/strong><\/p>\n

a) BLEFARITIS: je vnetje vek, ki je pogosto zdru\u017eeno s seboroi\u010dnim ekcemom lasi\u0161\u010da in obrvi. Najve\u010dkrat je vzrok infekcija, robovi vek so zadebeljeni. Potrebno je redno \u010di\u0161\u010denje vek ter dodajanje umetnih solz<\/p>\n

b) JE\u010cMEN\u010cEK \u2013 HORDEOL: je vnetje povrhnjih \u017elez: atb mazilo + gretje; \u00a0Kot vse dlake, rastejo tudi trepalnice iz me\u0161i\u010dkov, votlinic v ko\u017ei. Ti me\u0161i\u010dki se pogosto oku\u017eijo. Tako oku\u017ebo obi\u010dajno povzro\u010di stafilokokna bakterija. Ko se to zgodi, se na robu veke okoli korena trepalnice razvije rde\u010da, bole\u010da nabreklina, podobna turu. Bela pika gnoja se pojavi na oteklini, ki jo poznamo kot je\u010dmen (hordeolum). V nekaj dneh po\u010di, bole\u010dina poneha in trepalnica izpade.<\/p>\n

Je\u010dmen mine v pribli\u017eno sedmih dneh in veka se pozdravi. Vendar pa se je\u010dmeni pojavljajo v kratkih presledkih in se lahko celo zgodi, da se nam na vekah razvije isto\u010dasno ve\u010d je\u010dmenov. V obeh primerih je to verjetno zaradi bakterij, ki so povzro\u010dile prvi je\u010dmen in se nato raz\u0161irile in oku\u017eile tudi druge me\u0161i\u010dke. \u010ce se oku\u017eijo notranji kanali v veki, se pojavi notranji je\u010dmen (hordeolum internum), kateri lahko formira kapsulo (halacion). Zdravljenje le te oblike lahko traja ve\u010d mesecev in se pogosto kon\u010da z majhno operativno intervencijo v ambulanti.<\/p>\n

c) HALACIJ: sekret \u017eleze v vezivni kapsuli; dokler se ne vname, ne povzro\u010da te\u017eav, \u010de pa se pa precej boli; damo atb<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

3. TUMORJI<\/strong><\/p>\n

\u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ksantelazma\u2013 povi\u0161ani lipidi v krvi<\/p>\n

\u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Benigne retencijske ciste<\/p>\n

\u2013\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bazaliom \u2013 maligni tumor<\/p>\n

SOLZNI \u2013 LAKRIMALNI SISTEM<\/strong><\/p>\n

Solzila se sestojijo iz:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eleze solznice<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 solznih cevk ( kanal\u010dkov )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 solznih me\u0161i\u010dkov<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 solznonosni vod, po katerem se solze zlivajo v nosno votlino<\/p>\n

SOLZNICA: \u017eleza v solzni jamici znotraj o\u010desne votline, zgoraj in lateralno od zrkla<\/p>\n

SOLZE: glavna sestavina voda ter manj\u0161a koli\u010dina beljakovin. S premikanjem zgornje veke, se solze razlijejo po ro\u017eenici in belo\u010dnici, ju vla\u017eijo ter \u0161\u010ditijo pred izsu\u0161itvijo<\/p>\n

VEZNICA<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zrkla<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vek<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prehodne gube <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

RDE\u010cE OKO –<\/strong> vzrok zanj je lahko:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vnetje sprednjih delov<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konjuktivalno dra\u017eenje<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ciliarno dra\u017eenje<\/p>\n

\"konjuktivitis\"<\/p>\n

KONJUNKTIVITIS \u2013<\/strong> vnetje o\u010desne veznice, prozorne mrene, ki oblaga veke in zunanje oko do roba ro\u017eenice. Bolezen nastane zaradi oku\u017ebe ali alergije. Oku\u017eba ponavadi nastane zaradi oku\u017eenih prstov, brisa\u010d ali krp za umivanje obraza. Pri novorojen\u010dkih se lahko konjuktivitis pojavi do 3 dni po rojstvu zaradi oku\u017ebe v materinem porodnem kanal. Ta oku\u017eba je zelo resna in je znana kot ophthalmia neonatorum (o\u010desno vnetje novorojencev).<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

SIMPTOMI IN ZNAKI:<\/strong><\/p>\n

rde\u010de oko, otekla veznica<\/p>\n

izlo\u010dek: gnojen, voden, sluzav \u2013 lepljiv<\/p>\n

srbenje \u2013 pri alergijskem konjunktivitisu ( obi\u010dajno je razlog alergija na cvetni prah )<\/p>\n

TERAPIJA:<\/strong><\/p>\n

osnova je izpiranje o\u010di ali umetne solze<\/p>\n

virus \u2013 izpiranje<\/p>\n

bakterija \u2013 gtt\u00a0 ali atb mazilo<\/p>\n

alergija \u2013 sistemsko ali lokalno protialergijsko zdravljenje<\/p>\n

PTERIGIJ-<\/strong> degenerativna sprememba, ki nima veze z vnetjem; pojavlja se bolj pri ljudeh, ki so celo \u017eivljenje na prostem. Gre za prira\u0161\u010danje veznice na povr\u0161ino ro\u017eenice. Zdravljenje je le kirur\u0161ko<\/p>\n

HIPOSFAGMA= <\/strong>podvezni\u010dna krvavitev, ni tako dramati\u010dno, kot je videti; obi\u010dajno ni ni\u010d huj\u0161ega; th ni; lahko je povezano z akutnim dvigom tlaka v o\u010desu.<\/p>\n

Pogosto bolniki obi\u0161\u010dejo urgentno ambulanto zaradi rde\u010dega o\u010desa pri nespremenjenem vidu brez drugih simptomov. Spontana podvezni\u010dna krvavitev nastane, ker po\u010di \u017eila pod veznico, v\u010dasih pa je posledica ka\u0161lja ali napenjanja. Pri pregledu je prisotna krvavitev pod veznico, ki je pogosto omejena na spodnjo polovico (zaradi te\u017enosti), v\u010dasih je prisotna v celotnem obsegu. Zdravljenje ni potrebno. Krvavitev se vsrka v 7\u201314 dnevih.<\/p>\n

RO\u017dENICA \u2013 CORNEA<\/strong><\/p>\n

Je pomembna kot opti\u010dni medij z najve\u010djo lomno mo\u010djo ( 43 dioptrij ) in sodeluje pri nastanku slike. Nima \u017eilja, premer 10-13mm.<\/p>\n

Hrani se iz:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eilic ob robu<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 solznega filma<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekatne vodice<\/p>\n

Opti\u010dni sistem o\u010desa sestavljajo:<\/strong><\/p>\n

1. ro\u017eenica (43 dioptrij)<\/p>\n

2. prekatna vodica\u00a0 –\u00a0 glavna pri lomljenju \u017earkov<\/p>\n

3. le\u010da(20 dioptrij)<\/p>\n

4. steklovina<\/p>\n

Vnetja ro\u017eenice \u2013 keratitits;<\/strong> <\/strong>\u010de je globje je to ulcus oz. razjeda ro\u017eenice. Vzroki so infekcijski ali neinfekcijski.<\/p>\n

Ro\u017eenica je najpogosteje mehansko po\u0161kodovana zaradi tujka<\/span> ali opraskanine <\/span>(erozije) ro\u017eeni\u010dnega epitelja. Vnetja in razjede ro\u017eenice pa lahko povzro\u010dijo tako bakterije kot virusi.<\/p>\n

SIMPTOMI IN ZNAKI PRI VNETJU RO\u017dENICE:<\/strong><\/p>\n

rde\u010de in bole\u010de oko, ob\u010dutek tujka, fotofobija, poslab\u0161anje vida<\/p>\n

Herpes Zoster Oftalmicus:<\/strong> \u010de je prizadeta konica nosu, je obi\u010dajno velika verjetnost, da bo prizadeto tudi oko<\/p>\n

A \u2013 Herpes zoster z izpu\u0161\u010daji po polovici obraza in mo\u010dnimi oteklinami vek.<\/p>\n

B \u2013 Vnetje ro\u017eenice. Zaradi oku\u017ebe s herpes zoster virusom je motna.<\/p>\n

V prodromalni fazi imajo bolniki pogosto zvi\u0161ano telesno temperaturo in bole\u010dino po polovici glave. Izpu\u0161\u010daji se pojavijo do polovice obraza, \u010dela. Pri bolnikih z izpu\u0161\u010daji na nosu vnetje pogosto zajame oko in se ka\u017ee kot vnetje veznice, ro\u017eenice in\/ali \u0161arenice.<\/p>\n

Adenovirusni keratokonjunktivitis: pojavijo se onfiltrati v o\u010desu, motijo ostrino in lahko celo ostanejo. Je zelo nalezljivo. Prave th ni.<\/p>\n

Nikdar nobenemu ne svetujemo kakr\u0161nihkoli gtt ali mazil s kotikosteroidi \u2013 lahko svetujemo atb zadeve!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

OCULUS \u2013 oko OPHTHALMOS \u2013 oko, vid OFTALMOLOGIJA ali OKULISTIKA je eno in isto, le da je eno gr\u0161ki, drugi pa latinski izraz. Je veja medicine, ki se ukvarja z odkrivanjem, diagnostiko in zdravljenjem bolezni o\u010di, ob\u010desnih struktur in vidne poti.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1490,3679,1489,1496],"class_list":["post-1317","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-oftalmologija","tag-3-letnik-okulistika","tag-okulistika","tag-zapiski-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1317"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1317\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}