{"id":1327,"date":"2010-04-14T19:33:33","date_gmt":"2010-04-14T18:33:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1327"},"modified":"2010-05-08T20:29:37","modified_gmt":"2010-05-08T19:29:37","slug":"okulistika-zapiski-in-gradivo-1-del-oftalmologija-oci-oko-vid","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-zapiski-in-gradivo-1-del-oftalmologija-oci-oko-vid\/","title":{"rendered":"Okulistika zapiski in gradivo 1.del"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><strong>ANOMALIJE RO\u017dENI\u010cNE UKRIVLJENOSTI<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1328 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/keratokonus.jpg\" alt=\"\" width=\"371\" height=\"278\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong><strong>KERATOKONUS<\/strong> \u2013 nepravilno ukrivljena ro\u017eenica v obliki konusa; napredujo\u010de oblike se ne da\u00a0 popraviti z o\u010dali, najprej poisku\u0161ajo z no\u0161enjem tr\u0161ih kontaktnih le\u010d, ki ro\u017eenico dr\u017ei v pravilni legi oz. obliki.<\/p>\n<p>\u010ce le\u010dk ne prena\u0161ajo, ali pa se stanje slab\u0161a, je re\u0161itev le OP.Na\u010deloma gre bolj za degenerativno bolezen. Redkej\u0161a oblika je KERATOGLOBUS \u2013 ro\u017eenica je v obliki globusa.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Pojavijo se razpoke v endotelu, vid postaja megli\u010dast, neprosojen, zato se dodatno poslab\u0161a. Lahko pride do perforacije in prekatna vodka se razlije.<\/p>\n<p>Th.: poltrde kontaktne le\u010de (na za\u0107etku), keratoplastika.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>BELO\u010cNICA &#8211; SCLERA<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1330 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/belo\u010dnica-sclera.jpg\" alt=\"\" width=\"371\" height=\"288\" \/><\/p>\n<p>Je iz \u010dvrstega veziva. Sestavljena je iz sve\u017enjev kolagenskih vlaken, ki se prepletajo z elasti\u010dnimi vlakni. Razporeditev kolagenskih in elasti\u010dnih vlaken daje zrklu obliko, ki se vzdr\u017euje z znotrajo\u010desnim tlakom prekatne vodke in steklovino. Na belo\u010dnico so pripete kite zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic.<\/p>\n<p><strong>EPISKLERITIS:<\/strong> je vnetje tkiva med veznico in belo\u010dnico (raz\u0161irjene globlje \u017eile, bole\u010de na dotik, delno reagira na kortikosteroide)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 episcleritis simplex &#8211; pri mladih ljudeh, blage bole\u010dine v o\u010deh, solzenje, ble\u0161\u010davost, enostransko ali obojestransko, omejeno ali difuzno vnetje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nodulama oblika &#8211; episklera je vneta, z raz\u0161irjenimi \u017eilami in gr\u010dasto dvignjena<\/p>\n<p>Th: kortikosteroidne kapljice, indometacin lokaino, antirevmatiki peroralno<\/p>\n<p><strong>SKLERITIS:<\/strong> vnetje belo\u010dnice, je globje in zajame \u017ee celo sclero. Oboje se pojavlja z rde\u010dim o\u010desom. Pri skleritisu je lahko \u0161e okvarjen vid.<\/p>\n<p><strong>ZNAKI: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u010dne bole\u010dine v globini, poslab\u0161an vid, oko se solzi, moti svetloba<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprednji skleritis &#8211; lividno, lahko dvignjeno mesto na belo\u010dnici<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nekrotizirajo\u010da oblika &#8211; stanj\u0161anje sklere in stafiloma sklere, komplikacija revmatoidnega artritisa in putike<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posteriozni skleritis &#8211; pogosto se pojavlja pri revmatoidnem artritisu ali vaskulitisu, zdravimo osnovno bolezen (antireumatiki, kortikosteroidi), \u010de je po vnetju obse\u017eno stanj\u0161anje belo\u010dnice, je potreben op. poseg.<\/p>\n<p><strong>PRIROJENA OKVARA:<\/strong> modra belo\u010dnica<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>LE\u010cA &#8211; LENS<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong> <\/strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1329 centered aligncenter\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/oko-le\u010da.jpg\" alt=\"\" width=\"369\" height=\"326\" \/><\/p>\n<p>Prepu\u0161\u010da in lomi svetlobne \u017earke, nima \u017eil niti \u017eivcev!<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>AKOMODACIJA = prilagoditev,<\/strong> sposobnost o\u010desa izostrit vid na razli\u010dne razdalje!<\/p>\n<ul>\n<li>to po\u010dnejo ciliarne mi\u0161ice<\/li>\n<li>pomembna je tudi elasti\u010dnost o\u010desne le\u010de (pri      vi\u0161ji starosti akomodacija ni mo\u017ena, ker      o\u010desna le\u010da zgubi pro\u017enost)<\/li>\n<li>pri akomodaciji o\u010desna le\u010da spremeni      obliko in glede na to ima ve\u010djo ali manj\u0161o dioptrijsko      vrednost (pri gledanju bli\u017enjih predmetov je dioptrijska vrednost le\u010de ve\u010dja kot pri gledanju oddaljenih predmetov)<\/li>\n<li>pri <strong>gledanju na daljavo<\/strong> je o\u010desna      le\u010da v svojem naravnem polo\u017eaju in takrat akomodacija      ni potrebna. Takrat so tudi o\u010di najmanj utrujene.<\/li>\n<li>pri <strong>gledanju na blizu<\/strong> pa o\u010desna      le\u010da s pomo\u010djo s pomo\u010djo ciliarnih mi\u0161ic prilagodi svojo obliko (akomodacija) glede na razdaljo predmetov katere gledamo.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Presbyopia<\/strong> \u2013 starostna slabovidnost je normalen fiziolo\u0161ki pojav pri katerem se akomodacijska \u0161irina z leti zmanj\u0161a (o\u010desna le\u010da zgubi pro\u017enost). Punctum remotum se oddalji od o\u010desa. Starej\u0161i ne vidijo ostro na razdalji 6 cm.<\/p>\n<p><strong>SIVA MRENA: KATARAKTA<\/strong> pomeni slap-bela voda podobno kot bela le\u010da. Gre za skalitev le\u010de.<\/p>\n<p>Lahko je prirojena ali pridobljena.<\/p>\n<p><strong>Klasifikacija oz. vzroki za nastanek:<\/strong><\/p>\n<p>Primarna: Kongenitalna, Senilna, Travmatska<\/p>\n<p><strong>\u2022 Sekundarna (complicata):<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; diabetes mellitus, steroidna, kroni\u010dni uveitis, glavkom, retinopatija pigmentosa, Downov sindrom, rubella<\/p>\n<p><strong>Oblika:<\/strong><\/p>\n<p>\u2022 Nuklearna (skali se predvsem jedro)<\/p>\n<p>\u2022 Kortikalna (skali se predvsem skorja, obi\u010dajno na zadnjem polu)<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>Etiologija:<\/strong>Ni povsem pojasnjena. Mo\u017eni predisponirajo\u010di faktorji so UV radiacija, dednost, metabolno neravnovesje in hipoksija. 95% oseb nad 65 let ima skalitve v le\u010dah.<\/p>\n<p><strong>Simptomi:<\/strong><\/p>\n<p>Drugi vid. Nenadoma pacient ponovno vidi brati- inducirana miopija. Meglen vid, rumenkast odtenek (urokrom)<\/p>\n<p>Distorzija-zaradi nehomogenih skalitev, mo\u017ena monokularna diplopija<\/p>\n<p><strong>Znaki: <\/strong><\/p>\n<p>\u2022 Siv ali temen odsev pri presvetlitvi. Levkokorija-bela zenica. <strong>Zdravljenje:<\/strong> kirur\u0161ko<\/p>\n<p><strong>SPREMEMBE V LEGI LE\u010cE:<\/strong><\/p>\n<p>SUBLUKSACIJA:  le\u010da delno izstopi iz normalne pozicije. LUKSACIJA: le\u010da popolnoma izstopi. Vsa stanja zahtevajo krg. zdravljenje!!!<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>NEVROOFTALMOLOGIJA<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1331 centered aligncenter\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/neuro-nevro-oftalmologija.jpg\" alt=\"\" width=\"371\" height=\"278\" \/><\/p>\n<p>Vidni \u017eivec, kri\u017eanje vidnih \u017eivcev, opti\u010dna pot \u2013 tractus opticus, opti\u010dni snop \u2013 radiatio optica.<\/p>\n<p><strong>VIDNI \u017dIVEC:<\/strong> <strong>pojavijo se lahko 3 spremembe:<\/strong><\/p>\n<p><strong>a. V<\/strong><strong>netje<\/strong> ( neuritis n. optici, ki je obi\u010dajno v sklopu skleroze multiplex )<\/p>\n<p><strong>b. S<\/strong><strong>prednja ishemi\u010dna optikoneuropatija<\/strong> \u2013 temporalni artertis. Lahko zaradi vnetja \u017eil pride do zapore ciliark \u2013 v tem primeru se dajo kortikosteroidi in je to urgenca \u2013 potrebno je prepre\u010diti, da ne gre \u0161e na drugo oko. Pogosto pri starej\u0161ih nad 65 let in obolenjih kot je npr. ateroskleroza.<\/p>\n<p><strong>Simptomi: <\/strong>Pogosto enostransko poslab\u0161anje vida, z glavobolom v \u010delu in temenu. V\u010dasih imajo bolniki bole\u010dine pri \u017eve\u010denju in bole\u010dine v mi\u0161icah in sklepih.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki:<\/strong> Bole\u010d pritisk na temporalno arterijo, dovodna okvara zenice, edem vidnega \u017eivca. Pri 65 % bolnikov se spremembe hitro pojavijo tudi na drugem o\u010desu.<\/p>\n<p><strong>Prva pomo\u010d<\/strong> &#8211; Napotitev in zdravljenje k oftalmologu.<\/p>\n<p>Strokovna oskrba in zdravljenje.<strong> <\/strong>Pri sumu na temporalni arteritis bolnik prejme visoke sistemske odmerke kortikosteroidov. Na ta na\u010din prepre\u010dimo poslab\u0161anje in izgubo vida na drugem o\u010desu. Vid prizadetega o\u010desa se najve\u010dkrat ne izbolj\u0161a.<\/p>\n<p><strong>c. Zastojna papila \u2013 edem papile<\/strong><strong> \u2013<\/strong> je obi\u010dajno obojestranski in pomeni povi\u0161an intrakranialni tlak. Pogost vzrok so tumorji, bolniki s kardiovaskularnimi obolenji ter hipertoniki. Pride do izpada v vidnem polju.<\/p>\n<p><strong>NEARTERITI\u010cNA ISHEMI\u010cNA OPTI\u010cNA NEVROPATIJA<\/strong><\/p>\n<p>Je posledica motenj v prekrvitvi vidnega \u017eivca. Pogostej\u0161a je pri osebah, starih nad 45 let, ki so najve\u010dkrat zdrave.<\/p>\n<p><strong>Simptomi<\/strong>: Nenadno, nebole\u010de poslab\u0161anje vida na enem o\u010desu, ponavadi zjutraj, brez prehodnih zameglitev vida.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Poslab\u0161anje vida (zmerno do hudo), izpad po polovici vidnega polja. Pri pregledu z oftalmoskopom je viden edem papile vidnega \u017eivca (zabrisane meje) s krvavitvami na papili ali okrog nje.<\/p>\n<p><strong>Strokovna oskrba in zdravljenje<\/strong> &#8211; Ni zdravljenja, pomembno je izklju\u010diti temporalni arteritis.<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> OKVARA VIDNE POTI \u2013<\/strong> lahko pride do okvar na poti delnega kri\u017eanja poti v hiazmi.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>ZENICA \u2013 PUPILLA<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1332 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/zenica-pupilla.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"256\" \/><\/strong><\/p>\n<p>Opazujemo:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 direktno reakcijo, ko zenico osvetlimo in opazujemo kaj se z njo dogaja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 indirektno, opazujemo na drugi zenici, kjer mora biti enaka reakcija<\/p>\n<p><strong>ANIZOKORIJA:<\/strong> neenaki zenici, kar je lahko sicer tudi fiziolo\u0161ko, vendar morajo biti zeni\u010dne reakcije \u0161e vedno prave<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>NISTAGMUS: nehotno gibanje zrkla v dolo\u010denem ritmu<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>\u0160KILJENJE IN PREPRE\u010cEVANJE SLABOVIDNOSTI<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1333 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/skiljenje-strabism.gif\" alt=\"\" width=\"350\" height=\"227\" \/><\/p>\n<p><strong>\u0160kiljenje ali strabizem<\/strong> pomeni patolo\u0161ki odklon enega o\u010desa v razmerju do drugega. Opa\u017eamo \u0161kiljenje navznoter, navzven, navzgor ali navzdol, torzijsko \u0161kiljenje in kombinacije na\u0161tetega.<\/p>\n<p><strong>Vzrokov za \u0161kiljenje je ve\u010d:<\/strong> od genetskih dejavnikov, nekorigirane refrakcijske hibe, nezadostne fuzije in enostransko slab\u0161ega vida pri spremljajo\u010dem strabizmu do nevrogenih in miogenih dejavnikov pri nespremljajo\u010dem.<\/p>\n<p><strong>Glede na spreminjanje kota \u0161kiljenja v odvisnosti od smeri gledanja ali fiksirajo\u010dega o\u010desa lo\u010dimo:<\/strong><br \/>\n&#8211; Konkomitantno ali spremljajo\u010de \u0161kiljenje, kjer se kot v odvisnosti od smeri\u00a0 pogleda oziroma fiksirajo\u010dega o\u010desa ne spreminja. Pogosto pri otrocih<br \/>\n&#8211; Nekomitantno ali nespremljajo\u010de \u0161kiljenje, kjer se \u0161kilni kot spreminja v odvisnosti od smeri pogleda ali o\u010desa, ki v danem trenutku fiksira. Ve\u010dina takih strabizmov je paraliti\u010dnih ali restriktivnih, povezanih tudi z nevrolo\u0161ko boleznijo ali boleznijo orbite. Pogosteje pri odraslih.<\/p>\n<p><strong>AMBLYOPIA<\/strong> \u2013 slabovidnost, ki je lahko posledica motenega razvoja. Zaradi \u0161kiljenja otroci obi\u010dajno eno sliko izklopijo in se zato tam vid ne razvija tako kot bi se moral.<\/p>\n<p><strong> ZDRAVLJENJE slabovidnosti zaradi \u0161kiljenja:<\/strong> predpis o\u010dal, okluzija \u2013 prekrivanje o\u010desa, ki je bolj\u0161i, vaje s pomo\u010djo aparatov \u2013 pleoptika, operacija<\/p>\n<p><strong>PARALITI\u010cNO \u0160KILJENJE je ponavadi pri odraslih in je posledica <\/strong>paralize zunanjih mi\u0161ic, dvojne slike \u2013 dyplopia<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE<\/strong> &#8211; pogledne vaje, pokrivanje odklonjenega o\u010desa, o\u010dala s prizmatskimi stekli, operacija<\/p>\n<p><strong>GLAVKOM \u2013 zelena mrena<\/strong><\/p>\n<p>Za oko je previsok tlak \u2013 je ve\u010d vzrokov, vendar jim je skupen povi\u0161an o\u010desni tlak in zato pride do okvare o\u010desnega \u017eivca in izpadov v vidnem polju.<\/p>\n<p>Normalen tlak: 11-21mmHg<\/p>\n<p>Incidenca:<strong> <\/strong>velika nad 40 leti , problem javnega zdravstva<\/p>\n<p>Fiziolo\u0161ki mehanizmi glavkoma:<strong> <\/strong>razmerje produkcije\u00a0 &#8211;\u00a0 odtoka prekatne vodke. Ve\u010dinoma je problem v odtoku prekatne vodke, redkeje v pove\u010dani produkciji.<\/p>\n<p>Prekatna vodka nastaja v ciliarniku, odteka pa v podro\u010dje zakotja, kjer gre skozi trabekule v kri. \u010ce je odtok te vodice moten se pove\u010da tlak v o\u010desu; po sestavi podobna plazmi, le da ima bistveno manj beljakovin.<\/p>\n<p>&#8211; glavkomi odprtega zakotja (prim., sekundarni)<\/p>\n<p>&#8211; glavkomi zaprtega zakotja ((prim., sekundarni)<\/p>\n<p><strong>Sekundarni glavkom<\/strong><strong> <\/strong><strong><br \/>\n<\/strong>Je posledica oku\u017ebe, vnetja, tumorja, OP, stranskih u\u010dinkov zdravil ali druge o\u010desne okvare, ki prepre\u010di odtekanje prekatne vode. Tlak v o\u010desu lahko pove\u010dajo tudi nekatera zdravila (kortikosteroidi).<\/p>\n<p><strong>PREISKAVE: <\/strong>Tonometrija, gonioskopija \u2013 pregleda se zakotje, perimetrija<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE: odvisno od vrste glavkoma<\/strong><\/p>\n<p>Th: lokalno gtt za zni\u017eanje o\u010desnega tlaka, th per os in i.v. Krg.: laser ali klasi\u010dna OP<\/p>\n<p><strong>AKUTNI GLAVKOMSKI NAPAD \u2013 je nenadno zvi\u0161anje o\u010desnega tlaka<\/strong><\/p>\n<p><strong>Znaki:<\/strong> mo\u010dna bole\u010dina v predelu o\u010desa, glavobol, bruhanje, poslab\u0161anje vida, meglen vid, mavri\u010dni krogi okoli virov svetlobe, rde\u010de oko, na otip trdo, \u0161ir\u0161a zenica, ki ne reagira na svetlobo<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Rde\u010de oko, motna ro\u017eenica (pri dlje \u010dasa trajajo\u010dem napadu), poslab\u0161anje vida, plitev sprednji prekat, \u0161ir\u0161a zenica na prizadeti strani, ki se ne odziva na osvetlitev, visok o\u010desni tlak (najve\u010dkrat ve\u010d kot 50 mmHg).<\/p>\n<p><strong>PP: <\/strong>takoj k okulistu!!!<\/p>\n<p><strong>\u017dILNICA \u2013UVEA &#8211; funkcija je prekrvavitev:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spredaj je \u0161arenica<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 srednji: ciliarnik, za tvorbo prekatne vodke in akomodacijo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zadnji del: \u017eilnica v pravem pomenu besede chorioidea<\/p>\n<p><strong>VNETJA \u2013<\/strong> so uveitisi, PANUVEITIS: domnevno avtoimunski, UVEITIS ANTERIOR<strong>:<\/strong> prizadane iris, iridocyclitis:\u00a0 idiopatski, pri ankilozantnem spondilitisu, pri Reiter sindromu, pri JRA (juvenilni revmatoidni artritis)<\/p>\n<p><strong>Vnetje \u0161arenice (iritis)<\/strong> &#8211; Iritis lahko spremlja nekatere sistemske bolezni ali oku\u017ebe. Lahko zaradi toxoplasmoze, ki jo prena\u0161ajo ma\u010dki.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1334 aligncenter\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/iris-sarenica.jpg\" alt=\"\" width=\"328\" height=\"330\" \/><\/p>\n<p><strong>Simptomi<\/strong>: Fotofobija (moti svetloba), bole\u010dina v o\u010desu, poslab\u0161anje vida, rde\u010de oko in ozka zenica. Ob robu ro\u017eenice rde\u010dina, lahko celo gnoj z nivojem.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Rde\u010dina o\u010desa predvsem kro\u017eno okrog ro\u017eenice, zenica je pogosto o\u017eja na prizadeti strani. Vnetje potrdimo s pregledom pod mikroskopom (\u0161pranjska svetilka).<\/p>\n<p><strong>Strokovna oskrba in zdravljenje<\/strong> &#8211; Oftalmolog predpi\u0161e kortikosteroidne kapljice in cikloplegik (atropin).<\/p>\n<p><strong>MRE\u017dNICA \u2013 RETINA \u2013 <\/strong>je notranji ovoj zrkla, na katerem lo\u010dimo vidni del in slepi del. Slednji pokriva ciliarnik in \u0161arenico.<\/p>\n<p>Mre\u017enico sestavljajo \u017eiv\u010dne in oporne celice; na\u0161tete celice in njihovi izrastki so razporejeni v 10 skladov.<\/p>\n<p><strong>Normalno o\u010desno ozadje:<\/strong> papila, rumena pega \u2013 makula, \u017eile<\/p>\n<p><strong>GLAVNE BOLEZENSKE SPREMEMBE:<\/strong> edem, krvavitve, eksudati, brazgotine, neovaskularizacije \u2013 novonastale \u017eile.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>BOLEZNI MRE\u017dNICE:<\/strong><\/p>\n<p>1. bolezni \u017eil\u00a0 so odraz sistemskega obolenja<\/p>\n<p>2. spremembe pri visoki kratkovidnosti ( &gt; 6 diopt )<\/p>\n<p>3. odstop mre\u017enice<\/p>\n<p>4. starostna degeneracija rumene pege<\/p>\n<p>5. dedne distrofije mre\u017enice<\/p>\n<p>6. tumorji<\/p>\n<p>7. bolezni vitreoretinalnega stika<\/p>\n<p><strong>Najpogostej\u0161i vzroki za hitro, enostransko in nebole\u010do izgubo vida so spremembe na mre\u017enici ali vidnem \u017eivcu. Najpogostej\u0161i vzroki so:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; zapora centralne vene mre\u017enice,<br \/>\n&#8211; zapora centralne arterije mre\u017enice,<br \/>\n&#8211; odstop mre\u017enice,<br \/>\n&#8211; opti\u010dna nevropatija zaradi temporalnega arteritisa,<br \/>\n&#8211; nearteri\u010dna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija,<br \/>\n&#8211; krvavitev v steklovino.<\/p>\n<p><strong>Zapora centralne arterije mre\u017enice in opti\u010dna nevropatija zaradi temporalnega arteritisa sta nujni stanji v oftalmologiji.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017dILE: <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Zapora centralne vene mre\u017enice<\/strong><\/p>\n<p>Zapore mre\u017eni\u010dnih ven so med \u017eilnimi vzroki na drugem mestu med vzroki slabega vida (takoj za diabeti\u010dno retinopatijo). Pogostost venske zapore je med 2\u20138 na 1000 oseb. Za nastanek venske zapore so bolj ogro\u017eeni starej\u0161i nad 50. letom starosti, osebe z arterijsko hipertenzijo, sladkorni bolniki in bolniki z glavkomom.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Simptomi<\/strong>: Nenadno, nebole\u010de poslab\u0161anje vida.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Mo\u010dno poslab\u0161anje vida pogosto pod 10 %. Pri pregledu z oftalmoskopom so prisotne \u0161tevilne krvavitve po celotnem o\u010desnem ozadju, vene so \u0161iroke in zvijugane, meje papile vidnega \u017eivca (slepa pega) so zabrisane.<\/p>\n<p><strong>Zapora centralne arterije mre\u017enice<\/strong><\/p>\n<p>Je nujno stanje v oftalmologiji. Nastane zaradi zama\u0161itve \u017eile s strdkom, ki se odtrga z arterijske \u017eilne stene (arterija karotis interna), s sr\u010dnih zaklopk ali stene pri motnjah sr\u010dnega ritma.<\/p>\n<p><strong>Simptomi<\/strong>: Nenadna, nebole\u010da izguba vida; pred tem v\u010dasih ob\u010dasne zameglitve vida, ki so trajale 10\u201320 minut.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Mo\u010dno nenadno poslab\u0161anje vida (npr. samo zaznavanje giba pred o\u010desom), aferentni zeni\u010dni defekt na tem o\u010desu. Pri pregledu z oftalmoskopom so retinalne arteriole zelo ozke, podro\u010dje mre\u017enice je svetlej\u0161e \u2013 sivkaste barve. V predelu foveje je rde\u010da lisa.<\/p>\n<p><strong>SPREMEMBE PRI VISOKI KRATKOVIDNOSTI<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Vodijo v odstop mre\u017enice!!! Za svetlobo ob\u010dutljiva mre\u017enica je pritrjena na podlago, pri odstopu pa se del mre\u017enice odlu\u0161\u010di. Brez takoj\u0161njega zdravljenja lahko povzro\u010di delno ali popolno izgubo vida v prizadetem o\u010desu.<\/p>\n<p>Pogosteje se pojavlja pri osebah, starej\u0161ih od 50 let, opa\u017eamo pa tudi dru\u017einsko pojavljanje. Nagnjenost k odstopu mre\u017enice pove\u010duje tudi huda kratkovidnost.<\/p>\n<p><strong>ODSTOP MRE\u017dNICE<\/strong><br \/>\nOdstop mre\u017enice se obi\u010dajno za\u010dne z manj\u0161o raztrganino mre\u017enice, skozi katero izteka steklovina in pri tem lo\u010duje mre\u017enico od spodaj le\u017ee\u010dega tkiva.<\/p>\n<p>Kadar mre\u017enica odstopi, se odlu\u0161\u010di od zadnje stene in se pri tem prekine njena dobava krvi in hranil. Mre\u017enica zato degenerira in izgubi svojo funkcijo, \u010de ostane v taki legi. V primeru, da odstopi del mre\u017enice v rumeni pegi, bo posledica tega izpad v centralnem vidu. Odstop mre\u017enice se nana\u0161a na lo\u010ditev mre\u017enice od spodaj le\u017ee\u010dega pigmentnega epitelija, na katerega je tudi v normalnih pogojih \u0161ibko pritrjena.<\/p>\n<p><strong>Lo\u010dimo primarni odstop mre\u017enice<\/strong>, ki nastane zaradi primarne bolezni o\u010desa, npr. ciste na steklovini, ki povzro\u010di trakcijski odstop mre\u017enice, in <strong>sekundarni odstop mre\u017enice<\/strong>, ki nastane npr. zaradi subretinalne eksudacije, krvavitev, tumorjev ali parazitov.<\/p>\n<p>Odstop mre\u017enice zaradi raztrganin je najbolj pogosta oblika &#8211; pribli\u017eno 7 % odraslih ljudi ima raztrganine na mre\u017enici. Pogostost tega pojava nara\u0161\u010da s starostjo in ima vrh med 50. in 70. letom. To prikazuje pomen posteriornega odstopa vitreusa (lo\u010ditev steklovine od notranje plasti mre\u017enice, ki je tudi poveznana s starostjo) kot mo\u017enega vzroka za odstop mre\u017enice.<\/p>\n<p>Poznana je dru\u017einska nagnjenost in povezanost z kratkovidnostjo.<\/p>\n<p>Vsaka raztrganina na mre\u017enici \u0161e ne vodi v odstop mre\u017enice. Do tega pride samo, kadar se uteko\u010dinjeni del steklovine lo\u010di in humor vitreus prodre med raztrganino v mre\u017enici. Do odstopa pride kadar adhezijske sile ne morejo ve\u010d nasprotovati temu procesu.<\/p>\n<p><strong>ZNAKI ODSTOPA MRE\u017dNICE:<\/strong> pobliskavanje, motnjave: prah, nitke, senca v vidnem polju.<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE:<\/strong> \u010de je le raztrganina, potem se da re\u0161iti z laserjem, vendar je potrebno iti \u010dimprej k zdravniku, da ne napreduje. \u010ce pa je \u017ee odstop &#8211; OP.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>STAROSTNA DEGENERACIJA RUMENE PEGE<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1335 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/oko.jpg\" alt=\"\" width=\"415\" height=\"216\" \/><\/strong><\/p>\n<p>Vzrok:<\/strong> dedna predispozicija + vplivi okolja, pravi vzrok pa je neznan.<\/p>\n<p><strong>Pojavnost: v dveh oblikah:<\/strong><\/p>\n<p>Atrofi\u010dna &#8211; suha, brez eksudata; pojavijo se atrofi\u010dni areali, kjer mre\u017enica odmira. Za to obliko ni zdravljenja, vid se slab\u0161a postopoma; Suha oblika je pogostej\u0161a (ca. 80%), vendar je manj usodna. Prepoznamo jo po rumenih usedlinah (\u017elezah) na mre\u017enici.<\/p>\n<p>Vla\u017ena \u2013 eksudat; vzrok za to obliko je nastajanje novih \u017eilic v rumeni pegi iz katerih pogosto izteka teko\u010dina in\u00a0 se \u0161irijo proti mre\u017enici. Se zabrazgotinijo in okvarijo vid. To obliko lahko zdravimo, vid se slab\u0161a izredno hitro \u2013 lahko v enem tednu. Mokra oblika obolenja se ne pojavlja v tako velikem \u0161tevilu (ca. 20%), privede pa k te\u017eji prizadetosti vida.<br \/>\nPosledica: v centru se pojavi slika katera izgleda, kot bi bila prekrita s sivo plo\u0161\u010do, medtem ko je rob slike prepoznaven.<\/p>\n<p><strong>Zdravljenje ( mokre oblike )<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 laser \u2013 slab u\u010dinek, ker sicer uni\u010di nove \u017eilice, vendar se tam pojavijo brazgotine<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 anti VGF \u2013 VGF je rastni hormon, ki stimulira zara\u0161\u010danje novih \u017eilic. Daje se v obliki injekcij, vendar to \u0161e zdale\u010d ni optimalno zdravljenje.<\/p>\n<p>Starostno pogojena makularna degeneracija (<strong>degeneracija rumene pege<\/strong> v nadaljevanju <strong>DRP<\/strong>) je bolezen o\u010desa, katera vodi k izgubi vida v obmo\u010dju ostrosti vida. Pri tej degenerativni bolezni zaradi visoke starosti propada mre\u017enica in \u017eilnica v <strong>rumeni pegi<\/strong> &#8211; dragoceni to\u010dki na\u0161ega centralnega &#8211; najbolj\u0161ega vida na o\u010desni mre\u017enici, ki nam omogo\u010da gledanje najmanj\u0161ih podrobnosti. Postopoma izginja sredi\u0161\u010dni vid, medtem ko obrobje ostaja neprizadeto.<\/p>\n<p>Dieta s pravilno me\u0161anico beljakovin, ogljikovih hidratov, ma\u0161\u010dob, vitaminov in mineralov lahko proces upo\u010dasni. Operativno zdravljenje (razen mokre DRP) ni mogo\u010de, tudi &#8220;<strong>mo\u010dnej\u0161a<\/strong>&#8221; o\u010dala ne pomagajo.<\/p>\n<p><strong>V zahodnem svetu je DRP najpogostej\u0161i vzrok za najte\u017eje prizadetost vida pri ljudeh nad 50 let starosti. Pri staranju svetovne populacije ljudi predvidevamo, da bo do leta 2020 po vsem svetu obolelo za to boleznijo preko 7,5 milijona ljudi starih preko 65 let.<\/strong><\/p>\n<p>Tipi\u010dno: Pojav ukrivljene slike, kar je prvi znak!<\/p>\n<p>&#8220;Kamorkoli \u017eelim natan\u010dno pogledati, ne morem ni\u010desar prepoznati.&#8221;<\/p>\n<p><strong>Za\u010detek DRP se prepozna po:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>popa\u010dene ali zvite ravne \u010drte ali \u010drke<\/li>\n<li>manjkajo\u010de \u010drke ali osrednji izbris      slike<\/li>\n<li>oslabljena barvna inteziteta ali      zmanj\u0161anje kontrasta<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Razen na nara\u0161\u010danje starostne populacije ljudi, dosedanja spoznanja vzrokov obolenja nakazujejo, tudi na naslednje faktorje tveganja:<\/strong><\/p>\n<p>kajenje, barva ko\u017ee, DRP se pogosteje pojavlja pri ljudeh z belo ko\u017eo kot pri temnopoltih ljudeh, visoki krvni tlak, obolenja krvnega obtoka kot tudi\u00a0 ob\u010dutljivost ko\u017ee na sonce in UV svetlobo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ANOMALIJE RO\u017dENI\u010cNE UKRIVLJENOSTI KERATOKONUS \u2013 nepravilno ukrivljena ro\u017eenica v obliki konusa; napredujo\u010de oblike se ne da\u00a0 popraviti z o\u010dali, najprej poisku\u0161ajo z no\u0161enjem tr\u0161ih kontaktnih le\u010d, ki ro\u017eenico dr\u017ei v pravilni legi oz. obliki. \u010ce le\u010dk ne prena\u0161ajo, ali pa se stanje slab\u0161a, je re\u0161itev le OP.Na\u010deloma gre bolj za degenerativno bolezen. Redkej\u0161a oblika je &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-zapiski-in-gradivo-1-del-oftalmologija-oci-oko-vid\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Okulistika zapiski in gradivo 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1522,1490,3679,1521],"class_list":["post-1327","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-gradivo-oftalmologija","tag-oftalmologija","tag-3-letnik-okulistika","tag-okulistika-gradivo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1327","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1327"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1327\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1327"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1327"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1327"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}