{"id":1337,"date":"2010-04-14T20:09:27","date_gmt":"2010-04-14T19:09:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1337"},"modified":"2010-05-08T20:29:22","modified_gmt":"2010-05-08T19:29:22","slug":"okulistika-zapiski-in-gradivo-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-zapiski-in-gradivo-2-del\/","title":{"rendered":"Okulistika zapiski in gradivo 2.del"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><strong>TUMORJI MRE\u017dNICE<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1338 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/retinoblastom.jpg\" alt=\"\" width=\"413\" height=\"304\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong>Najpogostej\u0161a oblika raka v 80 % je tumor uvee. Navadno nastane po 60. letu starosti.<br \/>\nAsimptomati\u010den tumor se odkrije po naklju\u010dju pri rednih pregledih, do\u010dim simptomati\u010den povzro\u010di upad vida, ter napake vidnega polja zaradi odstopa mre\u017enice. Ve\u010dina ljudi vidi velike krogle svetlobe, ki se pojavljajo dva do trikrat dnevno.<\/p>\n<p><!--more--><br \/>\nZnaki tumorja (melanoma) \u017eilnice so dvignjena tvorba ovalne oblike, ki se nahaja pod mre\u017enico.Barva tumorja je rjava, vendar se lahko na povr\u0161ini pojavi oran\u017eni pigment. \u010ce tumor preve\u010d zraste, po\u010di Bruchova membrana in tumor dobi obliko gobe. Pri tem so prisotni: krvavenje, sekundarni glavkom, siva mrena&#8230;.<br \/>\nNajpogostej\u0161i tumor mre\u017enice je retinoblastoma, ki pa se z razliko od prej\u0161njega pojavi v zgodnjem otro\u0161tvu, pri starej\u0161ih ljudjeh pa je na drugem mestu za tumorjem \u017eilnice. Nastane iz transformacije primitivnih celic mre\u017enice. Tumor je lahko deden in se pojavi v 40% in se v 85% pojavi na obeh o\u010desih.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>SISTEMSKE BOLEZNI IN PRIZADETOST O\u010cI<\/strong><\/p>\n<p>diabetes<\/p>\n<p>bolezni srca in o\u017eilja<\/p>\n<p>krvne bolezni<\/p>\n<p>bolezni \u0161\u010ditnice<\/p>\n<p>bolezni vezivnega tkiva, revmatolo\u0161ka obolenja<\/p>\n<p>sistemska granulomatozna obolenja<\/p>\n<p>sistemske infekcije<\/p>\n<p>sistemska maligna obolenja \u2013 parabneoplasti\u010dni sindrom; odraz avtoimunega odgovora<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>DIABETI\u010cNA RETINOPATIJA<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1339 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/diabeticna-retinopatija.jpg\" alt=\"\" width=\"368\" height=\"250\" \/><\/p>\n<p>Zve\u010dana koli\u010dina glukoze v krvi je razpoznavni znak <strong>sladkorne bolezni<\/strong>, pa tudi tisti odlo\u010dujo\u010di dejavnik, ki povzro\u010da vse trajne okvare. Kroni\u010dni zapleti se ka\u017eejo predvsem na <strong>o\u010deh<\/strong> pa tudi na ledvicah, nogah ter sr\u010dno\u017eilnem sistemu do sprememb na o\u010desnem ozadju.<\/p>\n<p>Gre za okvare kapilar (glej sliko) v o\u010desni mre\u017enici (retini), ki se najprej mestoma raz\u0161irijo (mikroanevrizme), kasneje pa tudi po\u010dijo in povzro\u010dajo pik\u010daste in lisaste krvavitve na mre\u017enici.\u00a0 Sledijo ishemije, okluzije, pu\u0161\u010danje\u00a0 &#8211; vse to vodi v eksudat in edeme.Telo sku\u0161a okrnjeni pretok krvi &#8220;popraviti&#8221; z nastajanjem novih krvnih \u017eilic ( neovaskularizacija ), ki pa so zelo krhke in rade krvavijo.<\/p>\n<p>Pri najte\u017eji obliki &#8211; diabeti\u010dni proliferativni retinopatiji &#8211; te nove \u017eilice vra\u0161\u010dajo tudi v steklovino, pogosto zakrvavijo in v kon\u010dni fazi bolezni povzro\u010dajo slepoto. Diabeti\u010dna retinopatija se zna\u010dilno pojavlja po dolo\u010denem \u010dasu trajanja sladkorne bolezni &#8211; v prvih petih letih je redka, po 25. letih pa jo najdemo pri vseh sladkornih bolnikih. \u017dal pravega zdravila za diabeti\u010dno retinopatijo ni, razra\u0161\u010danje novih \u017eilic in krvavitve pa lahko krotimo z uporabo t.i. laserske fotokoagulacije mre\u017enice. Za napredovalo obliko( tudi anti VERF zdravilo ).<\/p>\n<p><strong>Obstajata 2 obliki diabeti\u010dne retinopatije:<\/strong> Neproliferativna je bla\u017eja oblika, kjer pacienti \u0161e nimajo te\u017eav ali pa po\u010dasi izgubljajo vid. Na o\u010desnem ozadju\u00a0ob pregledu zasledimo manj\u0161e krvavitve in otekline. Napredovala\u00a0varianta bolezni\u00a0pa je proliferativna oblika, pri kateri\u00a0se zaradi zmanj\u0161ane preskrbe mre\u017enice s kisikom razrastejo nove \u017eile. Te so bolj ranljive in pogosto zakrvavijo. Pacienti to opazijo kot nenadno poslab\u0161anje vida.<br \/>\n\u0160e najve\u010d lahko storimo s strogim uravnavanjem <strong>krvnega sladkorja<\/strong>, ki pomaga upo\u010dasniti razvoj retinopatije, energi\u010dno moramo zdraviti tudi morebitni zvi\u0161an krvni tlak in holesterol, pomembni pa so tudi redni pregledi o\u010desnega ozadja pri zdravniku specialistu oftalmologu (enkrat na leto).<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>Nevarni dejavniki: <\/strong><br \/>\n<strong>Starost<\/strong> : Tako mlade kot tudi starej\u0161e sladkorne bolnike ogro\u017ea diabeti\u010dna nevropatija. Diabeti\u010dna retinopatija se pojavlja pogosteje pri tistih, ki imajo sladkorno bolezen \u017ee nekaj let, vendar jim je niso ugotovili dovolj zgodaj.<br \/>\n<strong>Trajanje bolezni:<\/strong> Kolikor dalj ima oseba sladkorno bolezen, toliko ve\u010dja je verjetnost za retinopatijo. Mo\u017eno je, da se osebi, ki so ji ugotovili sladkorno bolezen pred njenim 30. letom, razvije diabeti\u010dna retinopatija v 15 letih od diagnoze. Pri pribli\u017eno 75 % oseb, ki so jim odkrili sladkorno bolezen po 30. letu, se razvije diabeti\u010dna retinopatija v 15 letih od postavljene diagnoze.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kontrola glukoze v krvi<\/strong>: Zni\u017eana vrednost glukoze v krvi je eden izmed glavnih vzrokov za nastanek diabeti\u010dne nevropatije. \u010ce imate sladkorno bolezen, lahko mo\u010dno zmanj\u0161ate nevarnost za izgubo vida z natan\u010dnim merjenjem in kontroliranjem ravni glukoze v krvi. Tako je mogo\u010de upo\u010dasniti za\u010detek in napredovanje retinopatije in zmanj\u0161ati potrebo po operaciji, torej s kontroliranjem ravni glukoze v krvi, seveda ob zdravi dieti in ob prejemanju inzulina in drugih zdravil.<\/p>\n<p><strong>Kajenje<\/strong>: \u010ce boste prenehali kaditi, lahko zmanj\u0161ate nevarnost za razvoj diabeti\u010dne retinopatije.<\/p>\n<p><strong>Alkohol<\/strong>: Alkohol in sladkorna bolezen sta nevarni kombinaciji zaradi \u0161tevilnih vzrokov, tudi zaradi pove\u010dane nevarnosti za diabeti\u010dno retinopatijo.<\/p>\n<p><strong>Hipertenzija<\/strong>: Visok krvni tlak pove\u010da nevarnost za bolezen o\u010di, pa tudi za bolezen srca, kap in bolezen ledvic. Morda je treba spremeniti dieto in navade pri vadbi ali prejemanje zdravil, da bi ohranili primeren krvni tlak.<\/p>\n<p><strong>Nose\u010dnost:<\/strong>Znanstveniki \u0161e niso prepri\u010dani, \u010de nose\u010dnost pove\u010da nevarnost za razvoj oziroma pospe\u0161i diabeti\u010dno retinopatijo. Nose\u010de \u017eenske s sladkorno boleznijo naj bi med nose\u010dnostjo nujno obiskale tudi zdravnika za o\u010di.<\/p>\n<p><strong>Bolezen ledvic<\/strong>: Bolezen ledvic je nevaren zaplet sladkorne bolezni. Kolikor prej se ugotovi, toliko bolje. Posamezniki s sladkorno boleznijo morajo izvajati teste urina redno tudi zaradi odkrivanja zgodnjih znakov bolezeni ledvic.<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE: U\u010dinkovitega zdravila za zdravljenje diabeti\u010dne retinopatije<\/strong> <strong>ni,<\/strong> zelo pomembno je redno spremljanje pacienta s sladkorno boleznijo s strani okulista z rednimi obdobnimi pregledi o\u010desnega ozadja, ki naj bi jih opravljali vsaj enkrat letno. V nekaterih primerih, ko gre za krvavitve v mre\u017enici se odlo\u010dimo za lasersko fotokoagulacijo, ki stanja sicer ne popravi a prehodno zaustavi napredovanje sprememb.<\/p>\n<p><strong>HIPERTONI\u010cNA RETINOPATIJA<\/strong> \u2013 nastane zaradi povi\u0161anega tlaka, pojavijo se krvavitve, eksudati in edem papile.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>BOLEZNI \u0160\u010cITNICE<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1340 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/basedowa-bolezen.jpg\" alt=\"\" width=\"338\" height=\"270\" \/><\/strong><\/p>\n<p>Toksi\u010dna difuzna gol\u0161a<\/strong> ali <strong>Basedowova bolezen<\/strong> verjetno nastane zaradi protiteles, ki spodbudijo \u0161\u010ditnico k pospe\u0161eni tvorbi hormonov. Bolniki imajo vse znake hipertiroidizma, poleg tega pa \u0161e zelo izrazito pove\u010dano \u0161\u010ditnico (gol\u0161a), izbuljeni zrkli in v nekaterih primerih zadebeljeno ko\u017eo goleni.<\/p>\n<p>Spremembe na o\u010deh se lahko pojavijo vrsto let pred nastopom hipertiroidizma ali \u0161ele ob pojavu vseh drugih znakov, neprijetno ob vsem pa je, da kljub zdravljenju izbuljenost pogosto ne izgine. O\u010di bolnika s hipertiroidizmom so pordele, solzave in z nabreklimi vekami, pove\u010dana je ob\u010dutljivost za svetlobo.<br \/>\nZdravljenje poteka s kortikosteroidnimi mazili in drugimi kremami, ki ubla\u017eijo srbenje. Ponavadi te\u017eave same po sebi minejo v nekaj mesecih.<\/p>\n<p><strong>Bazedovka je avtoimunska bolezen \u0161\u010ditnice, ki klini\u010dno zna\u010dilno poteka s hipertirozo, difuzno pove\u010dano \u0161\u010ditnico in o\u010desno prizadetostjo (endokrino oftalmopatijo).<\/strong> Verjetno so\u00a0 protitelesa vpletena tudi v nastanek ne\u0161\u010ditni\u010dnih manifestacij bazedovke, kot sta endokrina oftalmopatija in tiroidna dermopatija.<\/p>\n<p>Bazedovko v\u010dasih prepoznamo \u017ee s klini\u010dnim pregledom ali pa ob njem nanjo vsaj posumimo. Bolniki imajo zna\u010dilne simptome in znake hipertiroze, pove\u010dano \u0161\u010ditnico ali gol\u0161o, v pribli\u017eno 50 % pa so prisotni tudi simptomi in znaki endokrine oftalmopatije.<\/p>\n<p>Simptomi trajajo obi\u010dajno nekaj tednov ali mesecev, kar ustreza hitremu nastanku hipertiroze.<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilne te\u017eave bolnikov so:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>utrujenost,<\/li>\n<li>razdra\u017eljivost,<\/li>\n<li>tresenje in znojenje,<\/li>\n<li>razbijanje srca ali poslab\u0161anje prej prisotne      bolezni srca,<\/li>\n<li>huj\u0161anje ob normalnem ali pove\u010danem apetitu,<\/li>\n<li>pospe\u0161ena prebava,<\/li>\n<li>motnje menstruacijskega ciklusa.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Endokrina oftamopatija <\/strong>nastane zaradi vnetja za zrkli in se zna\u010dilno pojavlja pri bolnikih z bazedovko. V blagi obliki povzro\u010di ob\u010dutek peska v o\u010deh, solzenje, ti\u0161\u010danje in otekanje okrog o\u010di ter eksoftalmus z retrakcijo trepalnic. Pri huj\u0161ih oblikah ima bolnik bole\u010dine za zrkli in dvojne slike, zaradi kompresije vidnega \u017eivca pa mu grozi celo slepota . Endokrina oftalmopatija povzro\u010da eksoftalmus z retrakcijo trepalnic in periorbitalne edeme, kar lahko za vedno spremeni videz bolnika.<\/p>\n<p>Pri napredovalih oblikah je zaradi fibroze o\u010desnih mi\u0161ic motiliteta zrkel motena ali je zrklo celo fiksirano v dolo\u010denem polo\u017eaju, posledica \u010desar so dvojne slike. Zaradi kompresije vidnega \u017eivca bolniku grozi slepota. Le z zgodnjim prepoznavanjem in zdravljenjem endokrine oftalmopatije lahko omilimo ali celo prepre\u010dimo posledice bolezni, ki bolnika do\u017eivljenjsko zaznamujejo.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>PO\u0160KODBE<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1341 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/poskodbe-o\u010desa.jpg\" alt=\"\" width=\"337\" height=\"282\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tope<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 probojne \u2013 penetratio ( brez ali s tujkom )<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kemi\u010dne \u2013 pertusio<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fizikalne \u2013 opeklina ( combustio ), UV \u017earki, varjenje<\/p>\n<p><strong>NUJNA STANJA V OFTALMOLOGIJI<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Lahko nastanejo zaradi travme ali netravme \u2013 bole\u010dina, rde\u010de oko, poslab\u0161anje vida<\/p>\n<p><strong>Razdelimo jih lahko na:<\/strong><\/p>\n<p>a)\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe (urgentne so kemi\u010dne ter odprte po\u0161kodbe zrkla)<\/p>\n<p>b)\u00a0\u00a0 akutna izguba vida<\/p>\n<p>c)\u00a0\u00a0\u00a0 akutni glavkomski napad<\/p>\n<p><strong>O\u010cESNE PO\u0160KODBE<\/strong><\/p>\n<p>Po statistiki 40% slepote na enem o\u010desu; najpogosteje so tope po\u0161kodbe.<\/p>\n<p><strong>IZID <\/strong>je odvisen od obsega po\u0161kodbe, pravilne in pravo\u010dasne oskrbe<\/p>\n<p><strong> POMEMBNO! Prepoznati resno po\u0161kodbo in napotiti k dr. ter pravilna in takoj\u0161nja PP pri kislinah in lugih!!!<\/strong><\/p>\n<p><strong>Vse to je nujno za ohranitev dobrega vida.<\/strong><\/p>\n<p>PREVENTIVA: uporaba za\u0161\u010ditnih sredstev \u2013 npr. o\u010dala za varjenje<\/p>\n<p><strong>Ocena o\u010desne po\u0161kodbe<\/strong><\/p>\n<p>V nekaterih primerih te\u017eko prepoznamo hudo o\u010desno po\u0161kodbo, \u0161e zlasti, \u010de je prisotna mo\u010dna oteklina vek kot npr. po topi po\u0161kodbi o\u010desa in bolnik zaradi nje ne more odpreti o\u010di. Prav tako lahko pri slabem sodelovanju bolnika spregledamo prisotnost tujka v zrklu.<\/p>\n<p>Pri manj\u0161i po\u0161kodbi veke in dobrem vidu je lahko prisotna ve\u010dja po\u0161kodba o\u010desa. Zato je pri o\u010desni po\u0161kodbi za postavitev pravilne diagnoze in ustreznega zdravljenja zelo pomembna natan\u010dna usmerjena anamneza in skrben pregled.<\/p>\n<p><strong>Anamneza<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pri vsaki o\u010desni po\u0161kodbi vpra\u0161amo po\u0161kodovanca:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ali je po\u0161kodovano eno ali obe o\u010desi?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako vidi na po\u0161kodovano oko?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ali je pred po\u0161kodbo dobro videl na to oko?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ali ima razen slab\u0161ega vida \u0161e kak\u0161ne druge te\u017eave z o\u010desom?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako dolgo ima te\u017eave?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ali je imel pred po\u0161kodbo kak\u0161no operacijo na tem o\u010desu?<\/p>\n<p><strong>Pregled pri zdravniku: Pri pregledu dolo\u010dimo:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vidno ostrino<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pregled zunanjih o\u010desnih delov (veki, orbita)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zeni\u010dne reakcije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gibljivost zrkla (bulbomotorika)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pregled sprednjih o\u010desnih delov (veznica, belo\u010dnica ali sklera, ro\u017eenica in le\u010da)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pregled o\u010desnega ozadja (oz. presvetlitev opti\u010dnih medijev)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 orientacijska dolo\u010ditev o\u010desnega tlaka (digitalno)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dolo\u010ditev perifernega vida.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Po\u0161kodbe s kislinami in lugi (kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa)<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1342 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/kemi\u010dne-po\u0161kodbe-o\u010desa.jpg\" alt=\"\" width=\"277\" height=\"227\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong>Najpogosteje pride do po\u0161kodb s kislinami in lugi na delovnem mestu, v 1\/3 primerov pa doma. Dvakrat pogosteje se na delovnem mestu po\u0161kodujejo mo\u0161ki, najve\u010dkrat pri delu s cementom in malto, redkeje v industriji s topili.<\/p>\n<p>Doma pride najve\u010dkrat do kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa s \u010distili in detergenti. Po\u0161kodbe s kislinami in lugi so nujno stanje v oftalmologiji in zahtevajo takoj\u0161nje zdravljenje.<\/p>\n<p><strong>Kisline povzro\u010dajo koagulacijo, baze pa so \u0161e bolj agresivne, ker gredo bolj v globino, saj raztaplajo ro\u017eenico.<\/strong><\/p>\n<p>\u010ceprav po\u0161kodbe z nekaterimi kemikalijami ne pu\u0161\u010dajo posledic, moramo vedno pomisliti, da obstaja nevarnost trajne izgube vida. Na za\u010detku te\u017eko ocenimo resnost po\u0161kodbe, saj je v\u010dasih tudi pri huj\u0161ih po\u0161kodbah ro\u017eenica sprva prozorna, s\u010dasoma pa lahko postane motna zaradi vra\u0161\u010danja \u017eil in bolnik oslepi.<\/p>\n<p><strong>RAZDELITEV KEMI\u010cNIH PO\u0160KODB:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0 <strong>lahke:<\/strong> rde\u010de oko, otekla in pordela veznica, manj\u0161i povrhnji defekti<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0 <strong>srednje:<\/strong> nekroti\u010dna, ishemi\u010dna mesta, ki so bleda zaradi neprekrvavljenosti zaradi po\u0161kodbe \u017eil. Ro\u017eenica je lahko rahlo motna, vendar skozi njo vidimo zenico in \u0161arenico; Pri obeh vrstah po\u0161kodbe se po\u0161kodovanec zaradi rezanja (skelenja) v o\u010desu solzi, mo\u010dno zapira oko in moti ga svetloba.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0 <strong>hude:<\/strong> veznica otekla, vendar bleda zaradi obse\u017ene po\u0161kodbe vezni\u010dnih \u017eil. Ro\u017eenica je pogosto motna, zato ne moremo videti \u0161arenice in zenice. Pri hudih kemi\u010dnih po\u0161kodbah je o\u010desna povr\u0161ina neob\u010dutljiva za dotik.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Prva pomo\u010d<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1343 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/prva-pomo\u010d-po\u0161kodbe-o\u010di.jpg\" alt=\"\" width=\"172\" height=\"197\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong>&#8211; Nujno je <strong>takoj\u0161nje vsaj 5-minutno spiranje o\u010desa\/o\u010di z vodo<\/strong> iz najbli\u017ejega vodovoda ali iz plastenke, kar je najla\u017eje.<\/p>\n<p>&#8211; <strong>Spiranje je tudi prvo zdravljenje kemi\u010dne po\u0161kodbe<\/strong>, saj lahko vsako odla\u0161anje poslab\u0161a kon\u010dni izid. Zaradi obrambne reakcije (mo\u010dno stiskanje o\u010di) si po\u0161kodovanec te\u017eko sam spira oko. O\u010desno povr\u0161ino si spira z manj\u0161im curkom vode. Na ta na\u010din mehani\u010dno odstrani tudi morebitne tujke.<\/p>\n<p>&#8211; \u010ce je v bli\u017eini druga oseba, la\u017eje in bolj temeljito spere oko, \u010de po\u0161kodovani le\u017ei.<\/p>\n<p>S prsti mu razpre veki in spira o\u010desno povr\u0161ino najmanj 10 minut z manj\u0161im curkom vode iz vodovodne cevi ali plastenke, ki jo dr\u017ei pribli\u017eno navpi\u010dno nad o\u010desom. Med spiranjem po\u0161kodovancu naro\u010di, da pogleda v razli\u010dne smeri, da bolje odstrani \u0161kodljivo snov z o\u010desne povr\u0161ine.<\/p>\n<p>&#8211; Spiranje je potrebno nadaljevati tudi med prevozom do urgentne ambulante splo\u0161nega zdravnika (lahke kemi\u010dne po\u0161kodbe) ali k oftalmologu v primeru srednje hude ali hude kemi\u010dne po\u0161kodbe.<\/p>\n<p><strong>Strokovna oskrba in zdravljenje<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; oko se anestezira s gtt, nato pregleda in odstrani morebitne delce. (ko\u0161\u010dke malte ipd.) s spodnje prehodne gube veznice (spodnji forniks). Za pregled veznice, ki pokriva notranjo stran zgornje veke, moramo zgornjo veko obrniti (evertirati). Pri tem po\u0161kodovanec pogleda navzdol.<\/p>\n<p>&#8211; Delce odstranimo z otro\u0161kimi vatiranimi pali\u010dicami ali s pinceto. Nadaljujemo z 10-minutnim spiranjem. \u0160ele po dodatnem temeljitem spiranju po\u0161kodovanca natan\u010dneje pregledamo. Po mo\u017enosti s fluoresceinskim barvilom ocenimo po\u0161kodbo povr\u0161ine ro\u017eenice, ki se na mestih brez epitela obarva rumeno. Pri ve\u010djih po\u0161kodbah ro\u017eeni\u010dne povr\u0161ine s prostim o\u010desom vidimo kopi\u010denje barvila, pri manj\u0161ih po\u0161kodbah pa so le-te vidne pod mikroskopom (specialisti\u010dni pregled). Po\u0161kodovancu damo antibioti\u010dne kapljice, pokrijemo oko z zlo\u017eencem in ga po\u0161ljemo k oftalmologu.<\/p>\n<p><strong>Raztrganina zrkla<\/strong><\/p>\n<p>Raztrganina zrkla je odprta po\u0161kodba o\u010desa, pri kateri je o\u010desna stena (ro\u017eenica ali belo\u010dnica) prekinjena v vseh plasteh.<\/p>\n<p><strong>Raztrganino zrkla najve\u010dkrat povzro\u010di udarec s topim predmetom (30 %)<\/strong>, redkeje po\u0161kodba z ostrim predmetom (18 % po registru po\u0161kodb v ZDA).<\/p>\n<p>Topi predmeti, ki najpogosteje povzro\u010dijo raztrganino zrkla, so kamni, udarci s pestjo, udarci s kosom lesa pri \u017eaganju, teni\u0161ke \u017eoge.<\/p>\n<p><strong>Na odprto po\u0161kodbo zrkla pomislimo v naslednjih primerih:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolnik pove, da je dobil mo\u010dan udarec v oko (s kamnom, pestjo ipd.), ali ga je udaril oz. mu je priletel v oko oster predmet. Take po\u0161kodbe nastanejo pogosto zaradi dela brez za\u0161\u010ditnih o\u010dal pri tol\u010denju (udarjanje) s kladivom ali kamnom po drugi kovini ali kamnu.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri pregledu je o\u010desna veznica mo\u010dno otekla + krvavitev<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prosevanje \u017eilnice ali uveje skozi veznico;\u00a0 se ka\u017ee kot modrikasto obarvanje veznice. Nastane zaradi prekinjene stene belo\u010dnice.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zenica je nepravilno oblikovana in razpotegnjena v eno stran- ma\u010dje oko Nastane zaradi raztrganine zrkla, pri kateri se \u017eilnica ukle\u0161\u010di v rano.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prisotnost krvi v sprednjem prekatu (hifema) ali v steklovini (hematovitreus).<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnja v le\u010di, ki nastane zaradi vstopa tujka v oko ali zaradi odprte po\u0161kodbe zrkla z ostrim predmetom.<\/p>\n<p><strong>Prva pomo\u010d<\/strong><\/p>\n<p>Pri odprti po\u0161kodbi zrkla ali pri sumu na tako po\u0161kodbo oko pokrijemo s sterilnim zlo\u017eencem in pri tem pazimo, da z njim ne pritisnemo na oko. Po\u0161kodovanca takoj napotimo k oftalmologu. Pacient naj ne stiska preve\u010d o\u010di, ker lahko iztisne celo vsebino o\u010desa.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Krvavitev v sprednji prekat (hifema) <\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1344 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/04\/hifema.jpg\" alt=\"\" width=\"347\" height=\"245\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong>Nastane zaradi udarca s topim predmetom. Krvavitev opazimo, \u010de z lu\u010dko posvetimo v oko.<\/p>\n<p><strong>Prva pomo\u010d<\/strong><\/p>\n<p>S po\u0161kodovancem ravnamo kot pri odprti po\u0161kodbi zrkla. Oko pokrijemo z zlo\u017eencem in ga takoj po\u0161ljemo k oftalmologu. \u010ce le-ta izklju\u010di odprto po\u0161kodbo zrkla, je potreben po\u010ditek, oko za\u0161\u010ditimo s posebnim \u0161\u010ditkom in damo v oko zdravila (cikloplegik atropin in kortikosteroidne kapljice). Najpogostej\u0161i zapleti so: ponovna krvavitev v sprednji prekat (zlasti prvih 5 dni po po\u0161kodbi) in pozneje visok o\u010desni tlak, ki okvari vidni \u017eivec (glavkom). Pri mo\u010dnem udarcu lahko hifemo spremlja krvavitev v steklovino, premaknjena ali subluksirana le\u010da in po\u0161kodba mre\u017enice.<\/p>\n<p><strong>Raztrganine vek <\/strong><\/p>\n<p>Najve\u010dkrat so posledica po\u0161kodbe z ostrim predmetom, lahko pa nastanejo tudi pri po\u0161kodbi s topim predmetom. V zadnjem \u010dasu so pogostej\u0161e po prometnih nezgodah. Raztrganino veke lahko spremlja odprta po\u0161kodba zrkla. K oftalmologu so napoteni po\u0161kodovanci z eno od naslednjih po\u0161kodb veke:<\/p>\n<p><strong>Prva pomo\u010d: <\/strong>Vsako raztrganino veke z ve\u010djo izgubo tkiva naj oskrbi oftalmolog (zaradi prekrivanja po\u0161kodbe z re\u017enjem )<strong> <\/strong>Mi lahko odstranimo tujke in sterilno pokrijemo<\/p>\n<p><strong>Strokovna oskrba in zdravljenje <\/strong><\/p>\n<p>Povrhnje po\u0161kodbe veke lahko oskrbi zdravnik, ki nudi nujno pomo\u010d. Pri oskrbi je potrebno prepre\u010diti skr\u010denje (zabrazgotinjenje) veke, ki povzro\u010di slabo funkcijo veke in moti izgled. Povrhnje tujke lahko odstranimo s spiranjem (kovinski tujki, \u010de jih ne odstranimo, povzro\u010dijo obarvanje). Po\u0161kodovanec prejme za\u0161\u010dito proti tetanusu.<\/p>\n<p><strong>Odrgnine ro\u017eenice (erozije) in tujki<\/strong><\/p>\n<p>Erozija ro\u017eenice je posledica po\u0161kodbe (npr. z vejo, s prstom, rastlinskimi deli ipd.) ali pa nastane zaradi tujka, ki po\u0161koduje o\u010desno povr\u0161ino. Tujki so lahko na o\u010desni povr\u0161ini (veznici, ro\u017eenici), v\u010dasih pa so skriti na zgornji tarzalni veznici. Bolnik to\u017ei o rezanju, skelenju in ob\u010dutku tujka v o\u010desu.<\/p>\n<p>Oko ga boli, se solzi, moti ga svetloba, zato oko zapira. Odrgnine ro\u017eenice lahko nastanejo tudi po nekaj urah zaradi izpostavljenosti UV \u017earkom (varjenje, turna smuka brez za\u0161\u010ditnih o\u010dal). Bolnik ima enake te\u017eave z mo\u010dnej\u0161o bole\u010dino, ki se najve\u010dkrat za\u010dne zve\u010der.<\/p>\n<p><strong>Prva pomo\u010d<\/strong><\/p>\n<p>Pri izpostavljenosti UV \u017earkom se manj\u0161e odrgnine ro\u017eenice v 24 urah zacelijo brez posledic in te\u017eave minejo. Bole\u010dine zmanj\u0161amo s protibole\u010dinskimi tabletami in po\u010ditkom z zaprtimi o\u010dmi v temnem prostoru. \u010ce so te\u017eave prisotne naslednji dan, je priporo\u010dljiv obisk pri oftalmologu.<\/p>\n<p>Pri erozijah ro\u017eenice, ki nastanejo pri nosilcih kontaktnih le\u010d, kapamo antibioti\u010dne kapljice, u\u010dinkovite proti po Gramu negativnim bakterijam. O\u010desa ne pokrijemo, ker je pri prekritju ve\u010dja nevarnost, da se vnetje razvije in nastane ro\u017eeni\u010dna razjeda (ulkus). Vse erozije, ki nastanejo po no\u0161enju kontaktnih le\u010d, mora v 24 urah pogledati oftalmolog.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>NENADNA IZGUBA VIDA<\/strong><\/p>\n<p><strong>1. zapora centralne arterije mre\u017enice<\/strong><\/p>\n<p><strong>2. zapora centralne vene mre\u017enice<\/strong><\/p>\n<p><strong>3. krvavitev v steklovino<\/strong><\/p>\n<p><strong>4. sprednja ishemi\u010dna nevropatija<\/strong><\/p>\n<p><strong>5. nearteri\u010dna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija<\/strong><\/p>\n<p><strong>6.. odstop mre\u017enice \u2013 uspeh odvisen od \u010dasa, ko je pri\u0161lo do odstopa<\/strong><\/p>\n<p><strong>1. Zapora centralne arterije mre\u017enice:<\/strong> vzrok je embolija; pride do nenadnega nebole\u010dega in mo\u010dnega poslab\u0161anja vida ter patolo\u0161ke zeni\u010dne reakcije. Znotraj 6-ih ur so \u0161e kanditati za trombolizo \u2013 pomemben je torej \u010cAS<\/p>\n<p><strong>2. Zapora centralne vene mre\u017enice<\/strong> so na drugem mestu med vzroki slabega vida (takoj za diabeti\u010dno retinopatijo).<\/p>\n<p>Pogostost venske zapore je med 2\u20138 na 1000 oseb. Za nastanek venske zapore so bolj ogro\u017eeni starej\u0161i nad 50. letom starosti, osebe z arterijsko hipertenzijo, sladkorni bolniki in bolniki z glavkomom.<\/p>\n<p><strong>Simptomi:<\/strong> Nenadno, nebole\u010de poslab\u0161anje vida.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki: <\/strong>Mo\u010dno poslab\u0161anje vida pogosto pod 10 %. Pri pregledu z oftalmoskopom so prisotne \u0161tevilne krvavitve po celotnem o\u010desnem ozadju, vene so \u0161iroke in zvijugane, meje papile vidnega \u017eivca (slepa pega) so zabrisane.<\/p>\n<p><strong>Strokovna oskrba in zdravljenje<\/strong><\/p>\n<p>Pri neprekrvljenosti mre\u017enice (ishemi\u010dna oblika) lasersko zdravljenje, da prepre\u010dimo zaplete in nadaljnje slab\u0161anja vida (zvi\u0161anje o\u010desnega tlaka zaradi razra\u0161\u010danja novih \u017eil). Pojavljajo se nove mo\u017enosti zdravljenja, katerih koristi so bile prikazane na majhnem \u0161tevilu bolnikov.<\/p>\n<p><strong>3. Krvavitev v steklovino:<\/strong> vzroki so diabeti\u010dna retinopatija, raztrganina mre\u017enice, odstop mre\u017enice, po zapori centralne vene, starostne degeneracije makule:<\/p>\n<p>Je najpogostej\u0161i vzrok nenadnega poslab\u0161anja vida pri sladkornih bolnikih. Zaradi slabe prekrvljenosti mre\u017enice pri diabetikih se za\u010dnejo razra\u0161\u010dati nove \u017eile na mre\u017enici, v steklovini in na \u0161arenici. Te \u017eile imajo nepopolno (\u0161ibko) \u017eilno steno, ki rada po\u010di, zato pride do krvavitve v steklovino.<\/p>\n<p><strong>Simptomi<\/strong>: Nenadno, nebole\u010de mo\u010dno poslab\u0161anje vida.<\/p>\n<p><strong>4. Sprednja ishemi\u010dna nevropatija:<\/strong> Opti\u010dna nevropatija zaradi temporalnega arteritisa: znaki se pojavljajo \u017ee veliko prej, glavobol v \u010delu in temenu, bole\u010dine pri \u017eve\u010denju, lahko tudi bole\u010dine v mi\u0161icah in sklepih;\u00a0 zvi\u0161ani so vnetni parametri<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Bole\u010d pritisk na temporalno arterijo, dovodna okvara zenice, edem vidnega \u017eivca. Pri 65 % bolnikov se spremembe hitro pojavijo tudi na drugem o\u010desu.<\/p>\n<p><strong>Prva pomo\u010d:<\/strong> Napotitev in zdravljenje pri oftalmologu. Dobijo visoke odmerke kortikosteroidov \u2013 s tem prepre\u010dimo poslab\u0161anje in izgubo vida na drugem o\u010desu. Na prvotno prizadetem se vid obi\u010dajno ne izbolj\u0161a.<\/p>\n<p><strong>5. Nearteri\u010dna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija<\/strong><\/p>\n<p>Je posledica motenj v prekrvitvi vidnega \u017eivca. Pogostej\u0161a je pri osebah, starih nad 45 let, ki so najve\u010dkrat zdrave.<\/p>\n<p><strong>Simptomi<\/strong>: Nenadno, nebole\u010de poslab\u0161anje vida na enem o\u010desu, ponavadi zjutraj, brez prehodnih zameglitev vida.<\/p>\n<p><strong>Klini\u010dni znaki<\/strong>: Poslab\u0161anje vida (zmerno do hudo), izpad po polovici vidnega polja. Pri pregledu z oftalmoskopom je viden edem papile vidnega \u017eivca (zabrisane meje) s krvavitvami na papili ali okrog nje. \u010cimprej k oftalmologu<\/p>\n<p>Ni zdravljenja, pomembno je izklju\u010diti temporalni arteritis.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>TUMORJI MRE\u017dNICE Najpogostej\u0161a oblika raka v 80 % je tumor uvee. Navadno nastane po 60. letu starosti. Asimptomati\u010den tumor se odkrije po naklju\u010dju pri rednih pregledih, do\u010dim simptomati\u010den povzro\u010di upad vida, ter napake vidnega polja zaradi odstopa mre\u017enice. Ve\u010dina ljudi vidi velike krogle svetlobe, ki se pojavljajo dva do trikrat dnevno.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1517,1495,1490,3679,1523],"class_list":["post-1337","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-3-letnik-oftalmologija","tag-gradivo-za-okulistiko","tag-oftalmologija","tag-3-letnik-okulistika","tag-okulistika-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1337","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1337"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1337\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1337"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1337"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1337"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}