{"id":1362,"date":"2010-05-02T17:28:54","date_gmt":"2010-05-02T16:28:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1362"},"modified":"2010-05-08T20:27:54","modified_gmt":"2010-05-08T19:27:54","slug":"parkinsonova-bolezen-bolezen-parkinson","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/parkinsonova-bolezen-bolezen-parkinson\/","title":{"rendered":"Parkinsonova bolezen"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1363 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/05\/parkinsonova-bolezen.jpg\" alt=\"\" width=\"175\" height=\"175\" \/>Parkinsonova bolezen<\/strong> je degenerativna bolezen <strong>bazalnih ganglijev<\/strong> v osrednjem \u017eiv\u010devju, ki nastane zaradi <strong>propada dopaminskih receptorjev<\/strong> in se ka\u017ee v <strong>upo\u010dasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mi\u0161i\u010dni rigidnosti in zna\u010dilnem ritmi\u010dnem tremorju<\/strong>.<\/p>\n<p>Pri mo\u010dno napredovani bolezni pride do popolne nezmo\u017enosti gibanja (akinezije).<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v \u010dustvovanju in zaznavanju.<\/strong><\/p>\n<p>Primarni simptomi so posledica zmanj\u0161ane stimulacije mo\u017eganske skorje iz bazalnih ganglijev. <strong>Vzrok je pomanjkanje \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca dopamina<\/strong>; njegova koncentracija je zni\u017eana zlasti v striatumu.<\/p>\n<p>Parkinsonova bolezen je kroni\u010dna in napredujo\u010da bolezen.<\/p>\n<p><strong>POGOSTNOST<\/strong><\/p>\n<p>V ve\u010dini primerov pravega vzroka bolezni ne poznamo. Redkeje pa lahko dolo\u010dimo vzrok, na primer genetsko mutacijo, po\u0161kodbo mo\u017eganov ali vpliv toksi\u010dnih snovi &#8211; tedaj govorimo o <strong>parkinsonizmu<\/strong>.<\/p>\n<p>Najpogosteje zbolijo ljudje po 60. letu starosti, mo\u0161ki pogosteje kot \u017eenske. Za Parkinsonovo boleznijo zboli \u017ee okoli 1,5-2\u00a0% ljudi, starej\u0161ih od 80 let, medtem ko je pri mlaj\u0161ih od 40 let bolezen zelo redka (v starostni skupini 40-44 let je prizadet povpre\u010dno en posameznik od 10.000).<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n<p><strong>Prvo zdravilo<\/strong>, ki se je uspe\u0161no uporabljalo pri bla\u017eenju simptomov Parkinsonove bolezni, je bil <strong>atropin<\/strong>. Atropin je alkaloid iz vol\u010dje \u010de\u0161nje, ki deluje kot antagonist na acetilholinskih receptorjih. Pri tej bolezni namre\u010d zaradi pomanjkanja dopamina prevlada u\u010dinek acetilholinskega sistema in z zaviranjem le-tega se zmanj\u0161ajo simptomi.<\/p>\n<p><strong>Najpogosteje se uporablja levodopa, ki je prekurzor dopamina<\/strong>. Samega dopamina ne moremo uporabiti, ker ne prehaja krvo-mo\u017eganske pregrade. Po prestopu krvno-mo\u017eganske pregrade se levodopa v osrednjem \u017eiv\u010devju z encimom dekarboksilazo pretvori v dopamin.<\/p>\n<p>Obi\u010dajno se v kombinaciji z levodopo daje \u0161e zaviralec dekarboksilaze (na primer karbidopa) &#8211; slednji prepre\u010duje pretvorbo levodope v dopamin izven osrednjega \u017eiv\u010devja, sam pa ne prehaja v osrednje \u017eiv\u010devje in tam zato ne moti biotransformavije levodope v dopamin.<\/p>\n<p>Poleg levodope se v terapiji uporabljajo tudi drugi agonisti dopamina, na primer bromokriptin.<\/p>\n<p>V zdravljenju se uporabljajo tudi zaviralci katehol-O-metiltransferaze, ki zavirajo razgradnjo dopamina.<\/p>\n<p><strong>Med nemedikamentne na\u010dine zdravljenja spada stimuliranje nevronov z implantiranimi elektrodami.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem \u017eiv\u010devju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se ka\u017ee v upo\u010dasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mi\u0161i\u010dni rigidnosti in zna\u010dilnem ritmi\u010dnem tremorju. Pri mo\u010dno napredovani bolezni pride do popolne nezmo\u017enosti gibanja (akinezije).<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[3670,1087,363,362],"class_list":["post-1362","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija","tag-parkinson","tag-parkinsonova-bolezen"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1362","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1362"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1362\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1362"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1362"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1362"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}