{"id":1493,"date":"2010-06-03T20:15:00","date_gmt":"2010-06-03T19:15:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1493"},"modified":"2010-12-09T11:23:05","modified_gmt":"2010-12-09T10:23:05","slug":"sistemi-kakovosti-standardi-v-zdravstvu-kakovost-v-zdravstvu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sistemi-kakovosti-standardi-v-zdravstvu-kakovost-v-zdravstvu\/","title":{"rendered":"Sistemi kakovosti, standardi, strukture, procesi, izidi"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1494 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/procesi-v-zdravstvu-proces.jpg\" alt=\"\" width=\"230\" height=\"218\" \/>STRUKTURE, PROCESI, IZIDI<\/strong><\/p>\n<p>Donabedian je razdelil merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe na <em>merjenje struktur, procesov in izidov.<\/em> So med seboj povezani;<\/p>\n<p><strong>STRUKTURE:<\/strong> ko merimo kakovost struktur, smo osredoto\u010deni predvsem na dokaj <em>stati\u010dne zna\u010dilnosti posameznikov in na okolje,<\/em> kjer oskrba poteka: izobra\u017eevanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno \u0161tevilo osebja in organizacija.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Ocenjevanje kakovosti s strukturnimi zna\u010dilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v \u00bbidealnem\u00ab okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo. Pa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). \u010ce pride do incidenta na \u0161kodo P, krivca takoj pribijemo na kri\u017e \u2013 ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom \u2013 napake namre\u010d delamo vsi;<\/p>\n<p><strong>PROCES:<\/strong> je <em>niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vlo\u017eke<\/em> ( vhodne enote <em>) v izlo\u017eke kot korist za nekoga.<\/em> V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in te\u017eko izmerljivi s \u0161tevilkami.<\/p>\n<p><em>Trditev:<\/em> osnova kakovosti je individualna odgovornost \u2013 od tu izvira mi\u0161ljenje o <strong>\u00bbgnilih jabolkih\u00ab!,<\/strong> ki jih je treba najti in izlo\u010diti;. Ko so obravnavali incidente, ki so se kon\u010dali s smrtjo P, so nekaterim odvzeli licenco; to naj bi sedaj pomenilo, da smo odstranili slabo in zdaj napak v zdravstvu ni ve\u010d;<\/p>\n<p><em>Procesi dajo izide \u2013<\/em> to kar nastane na koncu je izlo\u010dek. Izlo\u017eki so slabo merilo uspe\u0161nosti delovanja, ker povedo samo neko koli\u010dino ( koliko P smo pregledali danes ) in ni\u010d ne povedo o sami kakovosti pregledov;<\/p>\n<p><em>Izid je raven uspe\u0161nosti delovanja<\/em> in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izlo\u017ekom.<\/p>\n<p><em>Vsako delo je proces<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Najpomembnej\u0161i iziv<\/em> za zdr. dejavnost je ugotovitev procesov in potreba po njihovi standardizaciji, da se izlo\u010dijo naloge, ki ne dodajo vrednosti uporabnikom.<\/p>\n<p><em>Primeri nekaj izidov<\/em> samih procesov v zdravstvu:<\/p>\n<ul>\n<li>Dol\u017eina hospitalizacije<\/li>\n<li>\u010cakalna doba na OP kolka<\/li>\n<li>% naro\u010denih P, ki ne pridejo na pregled<\/li>\n<li>odpovedane OP<\/li>\n<li>padci na 1000 oskrbovanih dni<\/li>\n<li>odstotek oku\u017eb mesta OP<\/li>\n<li>odstotek neopravi\u010denih gastroskopij<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Podatki izidov procesa ka\u017eejo skupen vpliv 6 kategorij vlo\u017ekov:<\/strong><\/p>\n<p><strong>ljudje<\/strong><\/p>\n<p><strong>delovne metode<\/strong><\/p>\n<p><strong>aparature<\/strong><\/p>\n<p><strong> material<\/strong><\/p>\n<p><strong>meritve<\/strong><\/p>\n<p><strong>okolje<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Mnogi programi za izbolj\u0161evanje kakovosti upo\u0161tevajo le ljudi: naredi to pravilno \u017ee prvi\u010d!<\/p>\n<p><strong>TEOREME O PROCESIH:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u0161i procesi so odli\u010dno zasnovani, da dajejo take rezultate, kot jih dajejo \u2013 druga\u010de povedano: ne pri\u010dakujmo bolj\u0161ih rezultatov, \u010de bomo delali enako kot doslej<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 procesi so odli\u010dno zasnovani, da vzamejo 100% \u010dasa ljudem, ki delajo z njimi \u2013 druga\u010de povedano: neverjetno je, koliko razsipnosti \u010dasa zamaskiramo kot koristno delo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161evanje procesov je izbolj\u0161evanje kakovosti<\/p>\n<p>Najve\u010dkrat imamo izgovor, da nimamo \u010dasa za izbolj\u0161ave \u2013 raje delamo po starem, namesto da bi se ustavili, stvari izbolj\u0161ali in na ta na\u010din prihranili \u010das;<\/p>\n<p><strong>Pomni:<\/strong> napaka sistema proti napaki posameznika je cca 85 proti 15, kar pomeni, da ima posameznik le 15% nadzor nad delovnimi problemi, vse ostalo pa so problemi v sistemih ali procesih<\/p>\n<p>2 na\u010deli:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne toleriraj obto\u017eevanja oseb<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obto\u017euj procese, ne ljudi<\/p>\n<p>To je precej te\u017eko, ker smo ljudje vidni, procesi in sistemi\u00a0 ter organizacijska kultura pa ne tako lahko ( krg, ki operira napa\u010dno roko \u2013 ni bilo nobenih varnostnih mehanizmov, pregleda dokumentacije, posveta\u2026ali drug kirurg ki dobi javni opomin, nato pa nagrado za kakovost iste zbornice, ker je njegovo \u017eivljenjsko delo skozi dalj\u0161e obdobje najbolj\u0161e v dr\u017eavi )<\/p>\n<p><strong>S procesi imamo v glavnem 6 problemov:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezadostno znanje o tem, kako proces deluje \u2013 vidimo samo tiste faze, ki jih rutinsko izvajamo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezadostno znanje o tem kako naj bi deloval \u2013 variabilnost v zaznavanju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 napake pri izvajanju procesa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 praksa, ki ne upo\u0161teva preventivnih ukrepov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nepotrebne faze<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 variabilnost vlo\u017ekov in izlo\u017ekov<\/p>\n<p><strong>Pri ocenjevanju procesa<\/strong> se je dobro vpra\u0161ati:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <em>o primernosti<\/em> ( ali smo izbrali pravo aktivnost )<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <em>o ve\u0161\u010dini izvedbe procesa<\/em> ( kako dobro smo izvedli neko aktivnost )<\/p>\n<p>Najve\u010dkrat ne poznamo vsega procesa \u2013 le tistih nekaj faz, ki jih moramo vsak dan opraviti. Zato vsak dan prihaja do variabilnosti, ki se ka\u017ee v zme\u0161njavi in napakah in nesoglasju o tem, kako sploh poteka storitve in izvajanje zdr. obravnave.<\/p>\n<p><strong>DIAGRAMI POTEKA <\/strong>procesa nam pomagajo zarisati sedanji proces dela v strnjeni obliki. Proces moramo dokumentirati. \u010ce je samo v glavi osebe A in oseba A ne bo vedela kaj je v glavah oseb B, C ali D in tudi te osebe ne morejo vedeti, kaj misli oseba A. Najbolje ga je narisati v strnjeni obliki, kjer ga lahko vsakdo vidi.<\/p>\n<p><strong>PRAVILO \u2013<\/strong> \u010de se procesa ne da zarisati ali napisati potem ne obstaja.<\/p>\n<p><strong>DEFINICIJA:<\/strong> je sosledje faz in smer teh faz v procesu<\/p>\n<p>Pri procesu je ve\u010d faz in ve\u010d zdr. strokovnjakov in zato tako risanje ustvarja skupno razumevanje tima in tudi enotno terminologijo.<\/p>\n<p><strong>KORISTI OBLIKOVANJA DIAGRAMA:<\/strong><\/p>\n<p>pomaga razjasniti kompleksne procese<\/p>\n<p>poka\u017ee odve\u010dne faze, ki ne dodajo nobene vrednosti<\/p>\n<p>pritegne ve\u010dpoklicno skupino k ustvarjanju<\/p>\n<p>pridobi se soglasje o sosledju faz<\/p>\n<p>popravi se nerazumevanje o tem, kako proces deluje<\/p>\n<p>ugotovi se mesta procesa, kjer se ista stvar dela razli\u010dno iz neracionalnih razlogov<\/p>\n<p>slikovni prikaz je bolj\u0161i za razumevanje<\/p>\n<p>namesto dolgih strani opisov so slike<\/p>\n<p>ugotovijo se problemati\u010dna podro\u010dja glede odklonov, razsipnosti, zakasnitev, ponovnega opravljanja dela<\/p>\n<p>ugotovi se odnos med dobavitelji in uporabniki ( kdo daje kaj komu )<\/p>\n<p>Omogo\u010da razumevanje o tem, kako sploh delamo, kako bi lahko delali in v kateri fazi naj zberemo podatke. Poka\u017ee tudi kdo je odgovoren za katero fazo v procesu in tudi kje se da proces izbolj\u0161ati in standardizirati.<\/p>\n<p><strong>POZNAMO 3 OSNOVNE TIPE DIAGRAMOV POTEKA:<\/strong><\/p>\n<p>1)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 diagram poteka procesa prve ali visoke ravni<\/p>\n<p>2)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podrobni diagram poteka procesa<\/p>\n<p>3)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 diagram poteka izvajanja procesa<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>3. IZIDI<\/strong><\/p>\n<p>Merjenje izidov zdr. obravnave &#8211; ZOB ugotavlja, ali so bili dose\u017eeni njeni cilji. Ve\u010dinoma se gleda izide kot so klini\u010dni status, funkcionalni status in zadostitev P potreb. Zdr. strokovnjaki so do teh tehni\u010dnih meritev bolj zadr\u017eani, saj na izide zdravljenja vplivajo \u0161e drugi dejavniki \u2013 genetski, okoljski\u2026kljub temu pa je mogo\u010de s povezovanjem dobrih struktur, doslednim in ve\u0161\u010dim izvajanjem procesov, osnovanih na z dokazi podprti medicini, dose\u010di izide, ki so blizu standardom \u2013 najbolj\u0161i praksi.<\/p>\n<p>IZIDI zdr. oskrbe \u2013 ZOS, ne povedo veliko, \u010de jih ne primerjamo s standardi in najbolj\u0161o prakso. \u0160ele, ko jih izmerimo, lahko vidimo, kam se na\u0161a praksa uvr\u0161\u010da.Ko najdemo neko vrzel \u2013 pogledati kak\u0161ne procese uporabljamo ( primerne ali ne ), ter kako jih uporabljamo ( ve\u0161\u010de izvedeni ali ne ) ter tudi kak\u0161ne so na\u0161e strukture.<\/p>\n<p>Zelo mo\u010dna je soodvisnost struktur, procesov in izidov.<\/p>\n<p><strong>STANDARDI, KAZALNIKI, MERILA IN CILJI<\/strong><\/p>\n<p>STANDARD je dokument, ki nastane s konsenzom, ki ga odobri priznani organ, ki dolo\u010da pravila, smernice ali zna\u010dilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate in je namenjen za ob\u010do in ve\u010dkratno uporabo ter je usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem podro\u010dju.<\/p>\n<p>Dolo\u010da: kaj moramo narediti in kako ter kako mora kaj biti, da zagotovimo najbolj\u0161o mogo\u010do obravnavo glede na razpolo\u017eljive vire.<\/p>\n<p>V preteklosti je razvoj standardov temeljil na soglasju strokovnjakov, danes pa na dokazih podprti praksi \u2013 tako vemo, kaj je uspe\u0161no in kaj ne.<\/p>\n<p><strong>Standardi morajo biti:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 specifi\u010dni \u2013 nana\u0161ati se morajo le na eno temo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 realni \u2013 da se po njih ravnamo, da jih uporabljamo z viri, ki so nam na voljo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koristni \u2013 nana\u0161ati se morajo na zadevo, pomembno za P, druge uporabnike, osebje in druge zainteresirane skupine ali posameznike.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zanesljivi \u2013 pomeni, da dose\u017eemo enak izid zdravljenja, ko uporabljamo standard za dolo\u010den poseg<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 veljavni \u2013 osnovani na znanstvenih dokazih ali splo\u0161no sprejemljivih izku\u0161njah<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 jasni \u2013 da jih vsak razume<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 merljivi \u2013 da jih lahko merimo<\/p>\n<p>Oblikujemo jih za: strukture, procese in izide<\/p>\n<p><strong>STRUKTURNI STANDARDI:<\/strong> pomenijo sposobnost zdr. zavoda, da zagotavlja dobro ZOS z uvedbo dolo\u010denih struktur: npr: strokovni svet zavoda, oprema, \u010dlove\u0161ki viri<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>PROCESNI STANDARDI:<\/strong> opisujejo procese; npr. podeljevanje klini\u010dnih privilegijev, klini\u010dna pot za zdravljenje diabetesa tipa II\u2026..<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>STANDARDI IZIDOV:<\/strong> pomenijo najbolj\u0161e mogo\u010de izide glede na stopnjo znanja ( standard za oku\u017ebo mesta operacije pomeni, da do oku\u017ebe ne sme priti )<\/p>\n<p>Ravno tako so pomembne ravni standarda!<\/p>\n<p><strong>Minimalni standardi:<\/strong> je raven komaj zadostne sprejemljivosti<\/p>\n<p><strong>Optimalni standardi:<\/strong> temeljijo na dokazih in redkeje na konsenzu strokovnjakov. Raven je visoko postavljena. Pomembni so, ker si z njimi zastavimo ciljne vrednosti.<\/p>\n<p>Standardizacija olaj\u0161a delo in prihrani \u010das!!!<\/p>\n<p><strong>KAZALNIK \u2013<\/strong> je merljiva lastnost, ki ka\u017ee stopnjo kakovosti ZOS in se uporablja kot vodilo ter ocena za izbolj\u0161evanje ZOS P, zdravstvenih in podpornih storitev in delovanja organizacije. Pomaga nam razumeti, kje smo, kam gremo in kako dale\u010d smo od standarda, najbolj\u0161e prakse ali ciljne vrednosti. Ka\u017ee na nekaj, kar se spreminja.<\/p>\n<p><strong>MERILA \u2013<\/strong> pomenijo specifi\u010dne lastnosti, ki so osnova za presojanje kakovosti in dolo\u010dajo kaj meriti. Povezani so s standardom, ki ga ocenjujemo \u2013 npr: vsi za\u010detni pregledi morajo biti v popisu v 24-ih urah \u2013 merilo je torej \u010dasovna zadostitev standarda<\/p>\n<p><strong>CILJNA VREDNOST:<\/strong> vrednost, ki jo ho\u010demo dose\u010di<\/p>\n<p>Vse tri so med seboj povezane<\/p>\n<p><strong>SISTEM KAKOVOSTI<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>TEORIJA LEDENE GORE<\/strong><\/p>\n<p>VRH: orodja, metode in postopki; jih vidimo in uporabljamo<\/p>\n<p>POD POVR\u0160JEM: sistemi in procesi; so nevidni, oblikujejo jih na\u0161e teorije<\/p>\n<p>GLOBOKO POD POVR\u0160JEM: teorije, paradigme in predpostavke; navadno se jih ne zavedamo in oblikujejo sisteme in procese, ki jih zasnujemo.<\/p>\n<p><strong>a) SISTEM VODENJA KAKOVOSTI<\/strong><\/p>\n<p>ISO 9001:2008,\u00a0 je standard vodenja kakovosti, ki velja za vse dejavnosti. Manj znana je izpeljanka za zdravstvo, v pomo\u010d pa jim je tudi dokument SIST TS IWA 1: 2007 \u2013 namen je zagotoviti, da se aktivnosti dosledno in nadzorovano izvajajo.<\/p>\n<p><strong>b) SISTEM POSLOVNE ODLI\u010cNOSTI \u2013<\/strong> znan po akronimu EFQM: na\u010dela so:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjenost v dose\u017eke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osredoto\u010denost na odjemalce<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 voditeljstvo in stalnost namena<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 upravljanje na podlagi dejstev in procesov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvoj in vklju\u010devanje zaposlenih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stalno u\u010denje, inobiranje in izbolj\u0161evanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvijanje partnerstva<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017ebena odgovornost organizacije<\/p>\n<p><strong>c) MODEL ZA IZBOLJ\u0160AVE \u2013<\/strong> povezan je s krogom NIPU ( na\u010drtuj \u2013 izvedi \u2013 preveri \u2013 ukrepaj)<\/p>\n<p><strong>d) IHI prebojni sistem<\/strong> \u2013 20-40 delovnih organizacij 6-8 mesecev dela skupaj pri izbolj\u0161avi dolo\u010denega podro\u010dja.<\/p>\n<p><strong>e) sistem brez razsipnosti<\/strong> \u2013 vitko razmi\u0161ljanje<\/p>\n<p>f) <strong><em>Celovito upravljanje kakovosti ( TQM \u2013 total quality management )<\/em><\/strong> \u2013 je holisti\u010den pristop h kakovosti v organizaciji, tako da vsak del organizacije deluje po na\u010delih kakovosti<\/p>\n<p><strong>g ) NIK &#8211; Nenehno izbolj\u0161evanje kakovosti:<\/strong> &#8211; ni isto \u2013 je eno od na\u010del celovitega upravljanja kakovosti, ki podpira njeno strategijo. Eno od orodij je sistem merjenja uspe\u0161nosti deovanja. Del tega sistema pa je poro\u010danje o kazalnikih kakovosti v dolo\u010denih \u010dasovnih razmikih glede na naravo dela. Nik je tudi osnova za komuniciranje, na\u010drtovanje in odgovornost.<\/p>\n<p><strong>h) Zagotavljanje kakovosti \u2013<\/strong> je navadno proces presoje, osredoto\u010di se na\u00a0 opazovane izide in i\u0161\u010de neskladnosti. Cilj je zadr\u017eanje sedanjega standarda<\/p>\n<p><strong><em>Managerji<\/em><\/strong> lahko timsko delo spodbujajo ali zavirajo. Nanj vplivajo predvsem organizacijska kultura, komunikacija ter dodeljevanje virov. ( glavni naro\u010di krg rokavice, vendar se trgajo \u2013 tej razsipnosti bi se lahko izognili, \u010de bi se pogovoril s tistimi, ki jih uporabljajo.<\/p>\n<p><strong>MIKROSISTEM V ZDRAVSTVU:<\/strong> je osnovna enota zdr. sistema, njegova prva linija, enota v kateri so znanstvena dognanja praksa, v kateri se zgodi ve\u010dina odklonov, nezadovoljstva ali zadovoljstva P in se uresni\u010dujejo vrednote ter poteka varna ZOB. Je mesto, kjer se sre\u010dujejo P, svojci in zdr. timi. Sestavljen je iz:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 P<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Osebja ( majhna skupina )<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Procesov za izvajanje oskrbe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzorcev, ki ozna\u010dujejo delovanje mikrosistema<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Namen mikrosistema<\/p>\n<p>Ima:<\/p>\n<p>Delovne cilje<\/p>\n<p>Povezane procese<\/p>\n<p>Skupne informacije<\/p>\n<p>Izvaja storitve, ki jih je mo\u010d meriti<\/p>\n<p>Na zdravljenje in varnost P mo\u010dno vpliva zasnova mikrosistema;<\/p>\n<p>Mikrosistemi so vklju\u010deni v ve\u010dje sisteme<\/p>\n<p>NPR: kardiolo\u0161ka ambulanta za otroke<\/p>\n<p>Mikrosistem: zdravnik, med.sedstra, administratorka, EKG aparat, dostop do informacijskega sistema, pacienti<\/p>\n<p>Mezosistem: pediatri\u010dni oddelek<\/p>\n<p>Makrosistem: bolni\u0161nica<\/p>\n<p>Pri organizacijski zasnovi je zelo pomembna povezava med:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 avtoriteto<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nalogami<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odgovornostjo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 informacijo in<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nagrajevanjem<\/p>\n<p><strong>ORODJA IN METODE<\/strong><\/p>\n<p>so prakti\u010dni na\u010dini in ve\u0161\u010dine, ki jih uporabljamo za specifi\u010dne aktivnosti izbolj\u0161evanja kakovosti, so vrh ledene gore, tisto kar je vidno. Izhajajo iz teorij.<\/p>\n<p><strong>KAKO SE ORODJA RAZLIKUJEJO OD PROCESOV IN SISTEMOV?<\/strong><\/p>\n<p>ISO je sistem vodenja kakovosti, poslovni model odli\u010dnosti pa je ogrodje za presojo in oceno organizacije glede odli\u010dnosti njenega delovanja \u2013 vendar to nista orodji. <strong><em>Orodja pomagajo dosegati najbolj\u0161o prakso. <\/em><\/strong>Uporabljamo jih tam, kjer problema ne moremo re\u0161iti druga\u010de:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomagajo proces za\u010deti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 natan\u010dno opredelijo problem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so osnova za sistemati\u010dni pristop<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaposleni \u010dutijo, da sodelujejo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161ajo timsko delo z re\u0161evanjem skupnih problemov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomagajo pri komunikaciji<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomagajo ustvarjati kulturo kakovosti<\/p>\n<p>\u010ce uporabljamo le eno orodje, to navadno prinese rezultat le na enem podro\u010dju. Najbolj\u0161i je kumulativni u\u010dinek \u0161tevilnih orodij, ki ima trajne koristi za vso organizacijo.<\/p>\n<p>Orodja in metode lahko razdelimo na 6 kategorij in nam povedo za kak\u0161en namen jih uporabljamo:<\/p>\n<p>prikaz sistemov in procesov<\/p>\n<p>zbiranje podatkov in informacij<\/p>\n<p>organiziranje informacij<\/p>\n<p>razumevanje variabilnosti<\/p>\n<p>razumevanje povezav<\/p>\n<p>upravljanje projektov<\/p>\n<p><strong>Primeri metod:<\/strong><\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">kategorija<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">metoda<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Tipi\u010dna uporaba<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Prikaz sistemov in procesov<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Pregled procesa<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Prikaz procesa tako, da postane viden<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Zbiranje podatkov in informacije<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Ankete<\/p>\n<p>primerjanje<\/p>\n<p>metode za kreativnost<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Informacije zbiramo od ljudi<\/p>\n<p>Dobimo informacije o uspe\u0161nosti delovanja in pristopov od drugih   organizacij<\/p>\n<p>Pridobivanje novih idej in sve\u017eega na\u010dina razmi\u0161ljanja<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Organiziranje in analiza informacij<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Analiza mogo\u010dih napak in   njihovih posledic v zdravstvu<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Proaktivni pristop iskanja mogo\u010dih napak<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Razumevanje variabilnosti<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Statisti\u010dna kontrola procesov<\/p>\n<p>Statisti\u010dne metode<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Metode za izbolj\u0161evanje kakovosti z ugotavljanjem variabilnosti<\/p>\n<p>Numeri\u010dni in grafi\u010dni postopki za razumevanje in ovrednotenje vzorcev   variabilnosti podatkob<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Razumevanje povezav<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Na\u010drtovanje raziskav<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">\u0160tudije za oceno povezav vzrokov in posledic ter testiranje sprememb<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Upravljanje projektov<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Model za izbolj\u0161ave: NIPU\u00a0 krog<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Ogrodje za projekt izbolj\u0161ave. Metoda za u\u010denje, testiranje in   vpeljevanje v projekt za izbolj\u0161ave<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>Orodja za izbolj\u0161evanje kakovosti:<\/strong><\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Kategorija<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">orodja<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Tipi\u010dna uporaba<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Prikaz sistemov in procesov<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Diagram   poteka procesa<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Oblikovanje slike procesa<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Zbiranje podatkov in informacije<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Obrazec   za zbiranje podatkov<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Organiziranje zbiranja podatkov<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Organiziranje in analiza informacij<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Diagram   povezanosti<\/p>\n<p>Analiza   vplivov<\/p>\n<p>Matri\u010dni   diagram<\/p>\n<p>Drevesni   diagram<\/p>\n<p>SWOT   analiza<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Organiziranje in povzetek kvalitativnih   podatkov<\/p>\n<p>Povzetek vplivov, ki podpirajo in zavirajo   spremembo<\/p>\n<p>.<\/p>\n<p>.<\/p>\n<p>.<\/p>\n<p>analiziranje konkuren\u010dnega polo\u017eaja   organizacije.pri izbolj\u0161evanju kakovpsti pomaga pri ugotavljanju vrzeli in   pozitivnih lastnosti procesa<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Razumevanje variabilnosti<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">\u010casovna   karta<\/p>\n<p>Kontrolna   karta<\/p>\n<p>Histogram<\/p>\n<p>Paretov   diagram<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Variabilnost v \u010dasu<\/p>\n<p>Variabilnost v \u010dasu<\/p>\n<p>Razumevanje frekven\u010dne razdelitve<\/p>\n<p>Osredoto\u010denja na podro\u010dja z najve\u010djim   vplivom<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Razumevanje povezav<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Raztresni   diagram<\/p>\n<p>2&#215;2   tabela<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Analiza povezave med dvema variablama<\/p>\n<p>Razdelitev enot po dveh vrednostih za vsako   od spremeljivk<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Upravljanje projektov<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">Ganttova   tabela<\/p>\n<p>Poro\u010dilo   A3<\/td>\n<td width=\"205\" valign=\"top\">\u010casovno organiziranje projekta<\/p>\n<p>Povzetek projekta za izbolj\u0161ave na eni   strani<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>Problemi:<\/p>\n<p>&#8211; Problem so lahko tudi viri \u2013 vrhnje vodstvo mora podpirati kakovost tudi z viri, ne le z besedami.<\/p>\n<p>&#8211; Zaposleni nimajo radi sprememb<\/p>\n<p>&#8211; Nepravilna uporaba metod in orodij<\/p>\n<p><strong>POMNI \u2013 POVZETEK<\/strong><\/p>\n<p>sistem je skupek med seboj povezanih in soodvisnih delov, resni\u010dnih ali abstraktnih, ki tvorijo celoto. V zdravstvu lahko sistem razumemo kot ureditev ustanove, ljudi, materiala, procesov in postopkov, povezanih za dolo\u010deno funkcijo ali izid s skupnim ciljem. Ko naredimo spremembo v enem podsistemu, lahko povzro\u010dimo te\u017eavo v drugem, \u010de ne razmi\u0161ljamo sistemsko.<\/p>\n<p>Strukture, procesi, izidi in izlo\u017eki so povezani<\/p>\n<p>Vsako delo je proces. Procesno razmi\u0161ljanje je najbr\u017e ena od najpotrebnej\u0161ih sprememb pri nenehnem izbolj\u0161evanju kakovosti<\/p>\n<p>Diagrami poteka procesa, omogo\u010dajo tistim, ki sodelujejo v procesu, zarisati proces dela v strnjeni obliki<\/p>\n<p>Z merjenjem izidov obravnave ugotavljamo, ali so bili dose\u017eeni njeni cilji<\/p>\n<p>Standarde kakovosti v zdravstvu ve\u010dkrat razumemo kot pri\u010dakovano uspe\u0161nost delovanja in ni nujno, da so kvantitativno izra\u017eeni, ampak so lahko tudi nedvoumne izjave o kakovosti<\/p>\n<p>Orodja in metode so prakti\u010dni na\u010dini in ve\u0161\u010dine, ki jih uporabimo za specifi\u010dne aktivnosti izbolj\u0161evanja kakovosti<\/p>\n<p>Na ravni zdravstvene ustanove, potrebujemo sistem vodenja kakovosti, ki mora biti del njene poslovne strategije, a se moramo zavedati, da se vse dobro ali slabo okoli pacienta dogaja ob neposrednem stiku med P in zdr. timom \u2013 torej ljudmi v prvi liniji. Govorimo o mikrosistemu v zdravstvu, ki pomeni majhno skupino ljudi, ki redno ali ob\u010dasno dela skupaj z namenom izvajanja zdr. oskrbe posameznikom<\/p>\n<p>Managerji lahko spodbujajo ali zavirajo timsko delo. Nanj vplivajo predvsem organizacijska struktura, dodeljevanje virov in komunikacija<\/p>\n<p>Ustvarjanje navdu\u0161enja za procesno in statisti\u010dno razmi\u0161ljanje ter timski pristop v ustanovi je pomemben korak pri izbolj\u0161evanju in preoblikovanju uspe\u0161nosti delovanja<\/p>\n<p>2 na\u010deli, ki bosta za\u010deli ustvarjati kulturo kakovosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne tolerirajte obto\u017eevanja oseb<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obto\u017eujte procese in ne ljudi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>STRUKTURE, PROCESI, IZIDI Donabedian je razdelil merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe na merjenje struktur, procesov in izidov. So med seboj povezani; STRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredoto\u010deni predvsem na dokaj stati\u010dne zna\u010dilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobra\u017eevanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno \u0161tevilo osebja in organizacija.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1534],"tags":[1548,1547,3681,1544,1545,1546],"class_list":["post-1493","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-izidi","tag-procesi","tag-3-letnik-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-sistemi-kakovosti","tag-standardi","tag-strukture"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1493","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1493"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1493\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1493"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1493"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1493"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}