{"id":15,"date":"2007-10-11T09:35:30","date_gmt":"2007-10-11T08:35:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nekaj-osnov-za-zacetek-o-biokemiji-uvod\/"},"modified":"2010-06-16T07:26:49","modified_gmt":"2010-06-16T06:26:49","slug":"nekaj-osnov-za-zacetek-o-biokemiji-uvod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nekaj-osnov-za-zacetek-o-biokemiji-uvod\/","title":{"rendered":"Nekaj osnov za za\u010detek o biokemiji uvod"},"content":{"rendered":"

Bioznanosti<\/strong>
\n\u2022 Interdisciplinaren pristop
\n\u2022 Biokemija
\n\u2022 Mikrobiologija
\n\u2022 Molekularna biologija
\n\u2022 Genetika
\n\u2022 Toksikologija
\n\u2022 Biofizika
\n\u2022 Fiziologija<\/p>\n

\u2022 Bioznanosti prou\u010dujejo
\n\u2022 Kemi\u010dno sestavo spojin, ki gradijo \u017eiva bitja in na\u010din
\npovezovanje teh spojin v supramulekulske strukture,
\ncelice, tkiva in organizme
\n\u2022 Kako geni in proteini in ostale biolo\u0161ke molekule
\nuravnavajo \u017eivljenje in delovanje celice, celicni cikel
\n(rast, razmno\u017eevanje, programirana smrt-apoptoza)
\n\u2022 prenosu genske informacije in dedovanje
\n\u2022 aplikacije genske tehnologije v biotehnologiji in medicini<\/p>\n

Molekule v celici<\/strong>
\n\u2022 Male molekule (monomeri):
\n\u2022 Nukleotidi
\n\u2022 Aminokisline
\n\u2022 Sladkorji
\n\u2022 Ma\u0161cobne kisline
\n\u2022 Voda
\n\u2022 ATP: univerzalna valuta<\/p>\n

Kemijske energije<\/strong>
\n\u2022 Makromolekule (polimeri)
\n\u2022 Nukleinske kisline (DNA, RNA)
\n\u2022 Proteini
\n\u2022 Ogljikovi hidrati-polisaharidi
\n\u2022 Lipidi<\/p>\n

Makromolekule polimeri !<\/p>\n

\"makromolekule.jpg\"<\/p>\n

Prokariontska celica :<\/strong><\/p>\n

Prokarionti so skupina enoceli\u010dnih organizmov s karakteristi\u010dno celi\u010dno zgradbo, ki je preprostej\u0161a od evkariontske celice. Filogenetsko se prokarionti delijo na dve veliki skupini: bakterije (Bacteria) in arheje (Archaea), slednja skupina je bila prepoznana \u0161ele v 1980-tih letih.<\/p>\n

Genetski material (DNK) prokariontskih celic lebdi prosto v citoplazmi celic. Ni jedrne membrane, ki je ena glavnih zna\u010dilnosti evkariontskih celic kot so \u017eivalske in rastlinske celice. Do nedavnega so bile bakterije edini znani tip prokariontskih celic, v 1980-tih pa je uporaba novih molekularnih tehnik v filogenetiki odkrila novo skupino prokariontov, ki je bila sprva poimenovana arhebakterije (Archaebacteria).<\/p>\n

\"prokariontska-celica.gif\"<\/p>\n

To skupino prokariontov so pozneje preimenovali v arheje. Bakaterije in arheje imajo isto prokariontsko celi\u010dno zgradbo, vendar druga\u010de med seboj niso ni\u010d kaj bolj sorodne, kot so evkariontom.<\/p>\n

Ve\u010dina prokariontskih celic je zelo majhna v primerjavi z evkariontskimi celicami. Tipi\u010dna bakterijska celica je velika pribli\u017eno 1 \u03bcm, medtem ko so evkariontske celice velike od 10 do 100 \u03bcm. Tipi\u010dna prokariontska celica je tako nekako velikosti evkariontskega mitohondrija.<\/p>\n

Mnogi se ne zavedajo, da so prokarionti najbolj \u0161tevil\u010dna oblika \u017eivljenja na zemlji, tako v smislu biomase kot v \u0161tevilu vrst. Naprimer, prokarionti v morju predstavljajo 90% skupne te\u017ee vseh organizmov, v enem samem gramu plodne zemlje pa je lahko ve\u010d kot 10 milijard bakterijskih celic. Poznano je pribli\u017eno 3000 razli\u010dnih vrst bakterij in arhej, vendar ta \u0161tevilka verjetno predstavlja manj kot 1% vseh obstoje\u010dih vrst v naravi.<\/p>\n

Evkariontska celica :<\/strong><\/p>\n

Evkarionti (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.<\/strong><\/p>\n

Na Zemlji obstajata dve veliki skupini organizmov: prokarionti in evkarionti<\/strong>. Razlika med tema dvema vrstama \u017eivljenja je zelo velika, \u010deprav oboji temeljijo na istih molekularno biolo\u0161kih osnovah, natan\u010dneje: v obeh primerih je osnovna enota \u017eivljenja celica, ki jo sestavlja ista skupina organskih makromolekul (proteini, sladkorji, lipidi in nukleinske kisline), ki je udele\u017eena v istih osnovnih biokemi\u010dnih procesih.<\/p>\n

\"evkariontska-celica.gif\"<\/p>\n

Najbolj o\u010ditna razlika med prokarionti in evkarionti<\/strong> je na nivoju celi\u010dne organizacije in strukture, evkariontska celica je tako precej ve\u010dja in bolj kompleksna od prokariontske. Poleg tega so lahko evkariontski organizmi ve\u010dceli\u010dni, medtem ko so prokarionti samo v enoceli\u010dni obliki. Evkarionti so prakti\u010dno vse rastline in \u017eivali, medtem ko so prokarionti bakterije in arheje.<\/strong><\/p>\n

Obstajata dve vrsti evkariontske celice, \u017eivalska in rastlinska, ki se nekoliko razlikujeta v celi\u010dni zgradbi. Tipi\u010dna evkariontska celica je ovalne oblike in velika 100 \u03bcm.<\/p>\n

Osnovna struktura, ki dolo\u010da njeno velikost in obliko ter jo lo\u010duje od okolice je celi\u010dna membrana. Rastlinska celica ima okrog membrane dodaten za\u0161\u010ditni sloj, t.i. celi\u010dno steno iz celuloze. V notranjosti celice ali citosolu se nahajajo \u0161tevilni celi\u010dni organeli.<\/p>\n

To so specializirane strukture obdane z lastno membrano, ki opravljajo pomembne celi\u010dne funkcije. Ve\u010dina organelov je skupna tako rastlinski, kot \u017eivalski celici, rastlinske celice pa imajo dva dodatna organela, ki jih \u017eivalske nimajo, namre\u010d kloroplaste in vakuole.<\/p>\n

Poleg organelov se v citoplazmi prosto nahajajo \u0161tevilni encimi in proteini, ki so udele\u017eeni v celi\u010dne procese, kot je sinteza in razgradnja proteinov.<\/p>\n

Kaj se dogaja znotraj na\u0161ih celic :<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=kxSLw1LMvgk[\/youtube]<\/p>\n

Zgradba celice :<\/strong><\/p>\n

Celi\u010dna membrana obdaja celico, skoznjo prehajajo snovi v celico in iz nje. Zgrajena je iz dvojne plasti fosfolipidov (ma\u0161\u010dobe) in razli\u010dnih beljakovinskih molekul. Njeno zgradbo prikazujemo z modelom teko\u010dega mozaika. Mozaik zato, ker so beljakovinske molekule vstavljene v plast fosfolipidov kot mozaik, teko\u010di pa zato, ker beljakovinske molekule plavajo, se premikajo po plasti.<\/p>\n

Endoplazemski retikulum je splet prostorov, imenovanih cisterne. Na zrnatem endoplazemskem retikulumu se pojavljajo tudi ribosomi, v katerih poteka sinteza beljakovin. Te beljakovine nato po cisternah potujejo po celici. Poznamo zrnati ER (z ribosomi) in gladki ER (brez ribosomov).
\n
\nGolgijev aparat je zgrajen iz cistern, od katerih se odcepljajo mehur\u010dki, ki potujejo do celi\u010dne membrane, se tam odprejo in vsebino izpraznijo navzven. V mehur\u010dkih se nahajajo beljakovine, povezane z ogljikovimi hidrati.<\/p>\n

Lizosomi so mehur\u010dki, ki vsebujejo prebavne encime. Nastajajo tako, da se lo\u010dijo od Golgijevega aparata. Sodelujejo pri celi\u010dni prebavi.<\/p>\n

Mitohondrij naj bi bili po endosimbiontski hipotezi v\u010dasih samostojni organizmi, ki pa so se vrinili v celico in z njo \u017eivijo v so\u017eitju. Dokaz za to naj bi bil lasten DNK, na podoben na\u010din pa naj bi se razvili tudi plastidi. Imajo dve membrani; zunanja je gladka, notranja pa nagubana. Naloga mitohondrijev je celi\u010dno dihanje – proces, pri katerem se iz hrane spro\u0161\u010da energija v obliki molekul ATP. Ker imajo mitohondriji lasten DNK in ribosome, lahko v njih poteka tudi sinteza beljakovin.<\/p>\n

Kloroplasti so skupina plastidov, ki je zna\u010dilna za rastlinske celice, opravljajo fotosintezo. So okrogle, le\u010daste strukture in imajo gladko zunanjo ter nagubano notranjo membrano. Gube notranje membrane so tilakoide. Kloroplasti imajo lasten DNK in ribosome, po endosimbiontski hipotezi so nastali iz modrozelenih cepljivk.<\/p>\n

Vakuola je zna\u010dilna za rastlinsko celico. Je ve\u010dji prostor, obdan z membrano – tonoplast. Znotraj se nahaja celi\u010dni sok. Ker rastline nimajo izlo\u010dal, vse odpadne produkte kopi\u010dijo v vakuoli. S starostjo celice nara\u0161\u010da tudi velikost vakuole. Snovi odvr\u017ee preko korenin ali smole.<\/p>\n

Jedro je obdano z dvema membranama – notranjo in zunanjo, ki ima ribosome in se ve\u017ee na endoplazemski retikulum. V jedru se nahaja ve\u010dina dednega zapisa celice. Dedni zapis je v obliki tankih nitk, imenovanih kromatin (pri barvanju se obarvajo). Kromatin je sestavljen iz molekul deoksiribonukleinske kisline in beljakovin ter je videti kot mre\u017east preplet. Kromosomi se oblikujejo iz spiraliziranega kromatina. V celici jih vidimo samo med celi\u010dno delitvijo. \u0160tevilo kromosomov v \u010dlove\u0161ki celici je 46. Telesne celice imajo 23 parov, en par od tega sta spolna kromosoma (xx oz. xy), so diploidne (2n). \u010clove\u0161ke spolne celice imajo 23 kromosomov, so haploidne (1n).<\/p>\n

Jedrce je temnej\u0161i del jedra, v katerem nastajajo ribosomi.<\/p>\n

Nitaste citoplazmatske strukture so<\/p>\n

* mikrotubuli: votle cevke, zgrajene iz beljakovine tubulin. Njihova naloga je transport snovi znotraj celice in sodelovanje pri celi\u010dni delitvi (tvorijo delitveno vreteno). So gradbeni deli bi\u010dkov in migetalk.
\n* mikrofilamenti: tanj\u0161e nitke, ki niso votle. Zgrajene so iz beljakovine aktin, pomembne pa pri kr\u010denju mi\u0161ic.<\/p>\n

Celi\u010dni cikel :<\/strong><\/p>\n

\"celicni-cikel.jpg\"<\/p>\n

Apoptoza :<\/strong><\/p>\n

Apoptoza je proces, ki poteka v celici, ko ta odmre na nadzorovan na\u010din.<\/p>\n

Poznamo dva procesa nadzorovane celi\u010dne smrti: programirano celi\u010dno smrt in citoplazemsko celi\u010dno smrt z avtofagocitozo. Za normalno delovanje organizma je apoptoza nujno potrebna, saj se s tem odstranjujejo celice, ki so oku\u017eene ali imajo po\u0161kodovano DNA, so odve\u010dne (npr. pri razvoju organov pri zarodku) ali rakasto spremenjene. Ker gre za uravnavan proces, govorimo o celi\u010dnem samomoru.<\/p>\n

Pri apoptozi pote\u010de kaskada biokemijskih reakcij, ki privedejo do morfolo\u0161kih sprememb, vidnih tudi pod mikroskopom. Celica se skr\u010di, na povr\u0161ini se pojavijo mehur\u010dkasti izrastki, jedro in mitohondriji se razgradijo, DNA pa se razre\u017ee na kraj\u0161e fragmente.<\/p>\n

Proces apoptoze lahko spro\u017eijo zunanji dejavniki (aktivatorji), ki se ve\u017eejo na membranske receptorje, ali pa znotrajceli\u010dni signali, ki delujejo na mitohondrije. Za ve\u010dino celi\u010dnih u\u010dinkov je klju\u010dno delovanje proteinaz kaspaz. V kon\u010dni stopnji celotne apoptozne celice ali mehur\u010dke, ki nastanejo iz njih, po\u017erejo imunske celice v procesu fagocitoze.<\/p>\n

\"apoptoza.jpg\"<\/p>\n

Komunikacija med celicami-neposredni stik :
\n<\/strong>
\n\u2022 Adhezijske molekule
\n\u2022 Ekstracelularni
\nmatriks-izlocki celic
\n\u2022 Kolagen: najbolj
\nraz\u0161irjen protein
\n\u2022 Oblika celicecitoskeleton<\/p>\n

DNK (DNA) :<\/strong><\/p>\n

\"dnk.gif\"<\/p>\n

Kompletna informacija za izgradnjo in delovanje
\ncelice, tkiv in organizma.<\/p>\n

Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je dolga molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh \u017eivih organizmih (z izjemo nekaterih virusov, ki imajo genetsko informacijo shranjeno v obliki molekule RNK). DNK skupaj z RNK spada med nukleinske (jedrne) kisline.<\/p>\n

DNK je nerazvejan polimer, katerega osnovna enota je nukleotid. Nukleotid v DNK je sestavljen iz sladkorja (deoksiriboza), du\u0161ikove baze (adenin, citozin, gvanin in timin) in fosfatne skupine. \u0160tirje razli\u010dni nukleotidi (glede na du\u0161ikovo bazo, ki je prisotna) tvorijo geneti\u010dno abecedo \u017eivljenja na zemlji.<\/p>\n

Zaporedje nukleotidov pa, podobno kot zaporedje \u010drk v besedi, dolo\u010da pomen geneti\u010dne informacije. V vseh \u017eivih organizmih (z izjemo nekaterih virusov) se DNA nahaja v obliki dvojne vija\u010dnice, pri \u010demer se dve molekuli DNK ovijeta druga okrog druge. Pri tem se du\u0161ikove baze nahajajo znotraj vija\u010dnice in se medsebojno parijo. Adenin se vedno pari s timinom in citozin vedno z gvaninom (Watson-Crickovo pravilo baznih parov).<\/p>\n

DNK se pri evkariontih nahaja v celi\u010dnem jedru, ki je posebna struktura znotraj celice, obdana z lastno membrano. Znotraj jedra je DNK v obliki kromatina, ki tekom celi\u010dne delitve postane viden kot kromosomi. Nasprotno se pri prokariontih DNK nahaja prosto v citoplazmi, v regiji, ki se imenuje nukleoid in je ve\u010dinoma kro\u017ena molekula (nima prostih koncev).<\/p>\n

DNK lahko lahko ob pomo\u010di drugih sestavnih delov celice, ob dotoku hranilnih snovi ter energije v obliki molekul ATP sintetizirajo razli\u010dne beljakovine v razli\u010dnih zaporedjih. V DNK se nahajajo vsi kontrolni mehanizmi, ki jih sicer poznamo iz ra\u010dunalni\u0161kih programskih jezikov, ki omogo\u010dajo, da DNK nadzoruje procese v celici in njenem okolju. \u010ce re\u010demo, da so ra\u010dunalni\u0161ki programi zapisani v obliki dvoji\u0161kih zaporedij in da je osnovna enota pri le-teh bajt (8 bitov), bi lahko rekli, da so genetski zapisi zapisani v obliki \u0161tiri\u0161kih zaporedij in da je osnovna enota pri le-teh kodon (trije pari karakteristi\u010dnih molekul).<\/p>\n

Nukleinske kisline je prvi\u010d izoliral Friedrich Miescher leta 1869 in jih tako poimenoval zaradi tega, ker jih je na\u0161el v jedru levkocitov. Prisotnost nukleinskih kislin v ostalih celicah je bilo dokazano v naslednjih nekaj letih, vendar je minilo okrog 75 let, preden je bila odkrita njihova biolo\u0161ka funkcija.<\/p>\n

Dejansko je tekom 1930. in 1940. vladalo trdno prepri\u010danje, da so nosilci genetske informacije proteini, za katere so menili, da so edine dovolj zapletene biolo\u0161ke molekule, ki so sposobne opravljati to funkcijo. Nasprotno je DNK v tistem \u010dasu veljala za precej dolgo\u010dasno in nepomembno molekulo, ki jo sestavlja monotono zaporedje \u0161tirih razli\u010dnih nukleotidov, zaradi \u010desar si ni bilo mogo\u010de predstavljati, da bi lahko bila nosilka genetske informacije. Vendar se je v naslednjih desetletjih na veliko presene\u010denje ve\u010dine izkazalo, da je resnica ravno obratna.
\nRNK<\/strong><\/p>\n

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto klju\u010dnih funkcij v \u017eivih organizmih. \u010ceprav je kemi\u010dno zelo podobna DNK, ima precej druga\u010dne lastnosti, kar se odra\u017ea v njeni biokemiji. Je precej manj stabilna kot DNK, zaradi \u010desar tekom evolucije verjetno ni postala nosilka genetske informacije, \u010deprav nekateri sumijo, da se je pojavila pred DNK in je bila celo njen predhodnik (t.i. hipoteza RNK sveta). Na drugi strani pa je RNK nosilec genetske informacije pri nekaterih vrstah virusov. RNK skupaj z DNK spada med nukleinske (jedrne) kisline, ki skupaj s proteini, sladkorji in lipidi predstavljajo glavno skupino biolo\u0161kih molekul.<\/p>\n

RNK je nerazvejan polimer \u0161tirih razli\u010dnih nukleotidov: adenina, uracila, gvanina in citozina.<\/strong> Nukleotid v RNK je sestavljen iz sladkorja (riboze), du\u0161ikove baze in fosfatne skupine. \u010ceprav je RNK v celicah ve\u010dinoma prisotna v enoveri\u017eni obliki, lahko tvori podobno dvojno vija\u010dno obliko kot DNK, ki pa je manj stabilna od njene sorodnice.<\/p>\n

Ena njenih najpomembnej\u0161ih vlog RNK je posredovanje geneti\u010dne informacije med DNK in proteini. Pri tem je v veljavi osrednja dogma molekularne biologije, po kateri informacija vedno te\u010de v smeri:<\/p>\n

DNK => RNK => PROTEIN<\/p>\n

Specifi\u010den del DNK se v procesu transkripcije (prepisovanja) prepi\u0161e v informacijsko RNK oziroma mRNK (angl. messenger RNA), na podlagi katere v procesu translacije (prevajanja) s pomo\u010djo ribosomov nastane dolo\u010den protein. mRNA je je linearna enoveri\u017ena molekula, ki je komplementarna delu DNK, s katerega se prepi\u0161e.<\/p>\n

tRNK oziroma prena\u0161alna RNK (angl. transfer RNA) sodeluje z ribosomi in mRNA pri nastanku proteinov (translacija). Na en konec molekule se ve\u017ee specifi\u010dna aminokislina, drug konec tRNK (antikodon) pa prepozna ustrezen kodon na mRNK. tRNK ima za razliko od mRNA prostorsko strukturo (v vseh treh dimenzijah) in nekatere neobi\u010dajne nukleotide.<\/p>\n

rRNK oziroma ribosomska RNK (angl. ribosomal RNA), ki ima zapleteno strukturo, se povezuje z ribosomalnimi proteini v ribonukleoproteinski kompleks imenovan ribosom. RNK v tem kompleksu slu\u017ei kot ogrodje tega celi\u010dnega stroja, obenem pa opravlja tudi nekatere katalitske funkcije.<\/p>\n

Poleg omenjenih glavnih zvrsti RNK molekul v celicah, obstajajo \u0161e druge, bolj eksoti\u010dne oblike: sRNK (angl. small RNA) soRNK (angl. small nucleolar RNA) siRNK (angl. small interfering RNA)<\/p>\n

\"rnk.gif\"<\/p>\n

DNA<\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=0CMIgZQakHY[\/youtube]<\/p>\n

Nekaj pojmov :<\/strong><\/p>\n

centimorgan (centimorgan; Centimorgan), okraj\u0161ava cM, je enota za meritev hipoteti\u010dne razdalje med lokusi na kromosomu. 1 cM ustreza 1% verjetnosti, da bo med lokusoma pri\u0161lo do rekombinacije. Pri evkariontih pomeni 1 cM v povpre\u010dju 106 baznih parov.<\/p>\n

centralna biolo\u0161ka dogma (central dogma; zentrales Dogma der Molekularbiologie) je zapis funkcionalnih odnosov med DNK, RNK in proteini. DNK je matrica za lastno replikacijo (podvojitev) ter transkripcijo (prepis) v RNK, ki je nato prevedena (translirana) v protein. Tako je na kratko ponazorjen prenos genetskih informacij v obliki: DNK RNK protein.<\/p>\n

centri\u010dna fuzija (centric fusion; zentrische Fusion) je prelom kratkih krakov na dveh akrocentri\u010dnih kromosomih, ki se nato zdru\u017eita (fuzionirata) s preostalima dalj\u0161ima deloma v nov kromosom. Oba manj\u0161a delca se praviloma izgubita. V genetiki je znana taka fuzija pod imenom Robertsonova translokacija (Robertson, 1916) ali fuzija celotnih krakov. Taka zdru\u017eevanja so pogost proces v nastajanju vrst (specijaciji) in vzrok nekaterim dednim napakam, kot je fuzija 1\/29 ali Gustafsonova translokacija pri doma\u010dem govedu.<\/p>\n

centrifugalen (centrifugal; zentrifugal) pomeni “be\u017ee\u010d od sredine”.<\/p>\n

centrifugalna lo\u010ditev (centrifugation separation; Trenung durch Zentrifugation) je ena od metod lo\u010devanja disperzij s pomo\u010djo centrifugalnega pospe\u0161ka. V primeru ravnote\u017enega centrifugiranja z merilcem gostote (density gradient equilibrium centrifugation; Dichtegradienten-Gleichgewichtzentrifugation) se ugotavlja gostota na na\u010din, da dodajo v epruveto za centrifugiranje sol, kot je na primer cezijev klorid. Me\u0161anica molekul, ki jih raziskujemo, se nalije preko gradienta in nato centrifugira, dokler vsaka molekula ne dose\u017ee sloja v gradientu, ki ima enako gostoto, kot jo ima sama. V primeru conskega centrifugiranja (zonal centrifugation; Zonenzentrifugation) z gradientom gostote ugotavljamo hitrost sedimentacije makromolekul s pomo\u010djo saharoznega gradienta. V tem primeru je hitrost sedimentacije odvisna od velikosti in oblike molekul.<\/p>\n

centrifugalno polje (centrifugal field; Feld der Zentrifugalkraft), glej sedimentacijska konstanta.<\/p>\n

centriola (centriole; Centriol) je celi\u010dna organela, ki se reproducira sama, ima obliko kratkih valj\u010dkov, ki jih sestavlja devet skupin perifernih *mikrotubulov, razporejenih okrog centralne votline. Centriole se lahko gibljejo in se vselej pojavijo na obeh polih delitvenega vretena v celicah \u017eivali, ko se delijo. Organela, ki je ultrastrukturno identi\u010dna s centriolo, je *bazalno telesce pri migetalkah. V celicah vi\u0161jih rastlin jih ni. Glej mitoza, mitoti\u010dni aparat.<\/p>\n

centripetalen (centripetal; zentripetal) pomeni “te\u017ee\u010d proti sredi\u0161\u010du”.<\/p>\n

centri za nastanek mikrotubulov (microtubule organizing centers; Mikrotubuli-organisierende Zentren), okraj\u0161ava Mcs, so strukture ali mesta, ki omogo\u010dajo nastajanje *mikrotubulov. V nekaterih organizmih so to *centriole in *kinetosomi, v drugih pa depoji amorfnega zrnato-vlaknastega materiala. V teh centrih je prisotna RNK, njihovo razmno\u017eevanje pa spremlja tudi podvajanje DNK.<\/p>\n

centromera (centromere; Centromer) je mesto na kromosomu, na katerega se ve\u017eejo niti *delitvenega vretena v \u010dasu *mitoze. Od polo\u017eaja centromere na kromosomu sta odvisna oblika in poimenovanje kromosomov v \u010dasu njihove migracije proti poloma v anafazi. Samo pri redkih vrstah se niti delitvenega vretena pripenjajo vzdol\u017e kromosomov; takim kromosomom pravimo *policentri\u010dni ali kromosomi z difuznimi centromerami. Podvojeni (replicirani) kromosom sestoji iz dveh *kromatid, ki sta spojeni v centromeri. V pozni profazi mitoze se na obeh straneh centromer pojavijo delitvene tvorbe ali *kinetohore, obrnjene v smeri polov delitvenega vretena. *Mikrotubuli delitvenega vretena se pripnejo na kinetohore (v starej\u0161i literaturi \u0161e ne lo\u010dijo centromer in kinetohor). Centromere metafaznih kromosomov so v zo\u017eenem delu kromosoma, zato temu delu pravijo primarna kromosomska zo\u017eitev. Centromero navadno lo\u010di od ostalega kromosoma *heterokromatin, ki ima *repetitivno DNK in ki se zelo pozno replicira. (Schrader, 1936).<\/p>\n

centromeri\u010dni indeks (centromeric index; Centromerindex) je procentualna dol\u017eina kromosoma glede na kraj\u0161i krak. V humanih *somatskih celicah na primer ima v \u010dasu metafaze kromosom \u0161tevilka 1 centromeri\u010dni indeks 48, kar pomeni, da je kromosom *metacentri\u010den, s kraj\u0161im krakom, ki predstavlja 48% celotne dol\u017eine. Kromosom \u0161tevilka 13 ima indeks 17 in je torej akrocentri\u010den s kraj\u0161im krakom, ki predstavlja 17% njegove dol\u017eine.<\/p>\n

centromerna interferenca (centromere interference; Centromer-Interferenz) se imeuje inhibitorni vpliv centromere na *crossing over v sosednji kromosomski regiji.<\/p>\n

centrosom (centrosome; Centrosom) je del diferencirane *citoplazme, ki vsebuje par *centriol. (Van Beneden 1883; Boveri 1888).<\/p>\n

Cephalosporium je rod nepopolnih gliv. C.acremonium uporabljajo v farmacevtski industriji za pridobivanje beta-laktamskega antibiotika *cefalosporina.<\/p>\n

Cepea je rod suhozemnih pol\u017eev, ki spadajo v dru\u017eino Helicidae. C.hortensis in C.nemoralis imata na pol\u017eji hi\u0161ici razli\u010dne barvne in ornamentalne vzdol\u017ene proge, ki so jih natan\u010dno raziskovali populacijski genetiki.<\/p>\n

cepi\u010d (scion; Pfropfreis) je del poganjka ali o\u010desce, ki ga precepimo na drugo rastlino z namenom razmno\u017eevanja.<\/p>\n

cepitev (binary fission; Zweiteilung) je amitoti\u010dna, neseksualna delitev, pri kateri se star\u0161evska *prokariontska celica razdeli v dve celici h\u010deri, ki sta pribli\u017eno enake velikosti.<\/p>\n

cepitev jedra (nuclear fission; Kernspaltung) je cepitev atomskega jedra na najmanj dve drugi jedri s sprostitvijo veliko energije.<\/p>\n

cerebrozid (cerebroside; Cerebrosid) je molekula, sestavljena iz *sfingozina, ma\u0161\u010dobne kisline ter sladkorja; veliko ga je v mielinskih tulcih \u017eiv\u010dnih celic.<\/p>\n

ceruloplazmin (ceruloplasmin; Ceruloplasmin) je protein, ki vsebuje baker, je modre barve, prisoten je v a2 globulinih v plazmi. Blizu 95% bakra, ki cirkulira v \u010dloveku, je vezanega na ceruloplazmin. Ima osem podenot, vsaka ima molekularno maso 18000.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bioznanosti \u2022 Interdisciplinaren pristop \u2022 Biokemija \u2022 Mikrobiologija \u2022 Molekularna biologija \u2022 Genetika \u2022 Toksikologija \u2022 Biofizika \u2022 Fiziologija \u2022 Bioznanosti prou\u010dujejo \u2022 Kemi\u010dno sestavo spojin, ki gradijo \u017eiva bitja in na\u010din povezovanje teh spojin v supramulekulske strukture, celice, tkiva in organizme \u2022 Kako geni in proteini in ostale biolo\u0161ke molekule uravnavajo \u017eivljenje in delovanje … Preberi ve\u010d o Nekaj osnov za za\u010detek o biokemiji uvod<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[20,11,16,14,21,23,18,22,15,19,17],"class_list":["post-15","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-apoptoza","tag-biokemija","tag-celicni-cikel","tag-dnk","tag-evkariontska-celica","tag-molekule-v-znanosti","tag-podvajanje-dnk","tag-prokariontska-celica","tag-rnk","tag-transkripcija","tag-zgradba-celice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}