{"id":1502,"date":"2010-06-03T20:59:56","date_gmt":"2010-06-03T19:59:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1502"},"modified":"2010-12-09T11:22:03","modified_gmt":"2010-12-09T10:22:03","slug":"procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi-1-del\/","title":{"rendered":"Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi 1.del"},"content":{"rendered":"
\"\"MODEL NORME LANG<\/h5>\n
    \n
  1. vrednote ZN ( zadovoljstvo, strokovnost, profesionalnost )<\/li>\n
  2. izbor podro\u010dja dela<\/li>\n
  3. standardi in kriteriji<\/li>\n
  4. strokovni nadzor<\/li>\n
  5. ocena kakovosti<\/li>\n
  6. uvedi spremembe<\/li>\n
  7. izvedba sprememb<\/li>\n
  8. <\/li>\n<\/ol>\n

    Ad2 \u2013<\/em> v katere spremembe bomo \u0161li \u2013 i\u0161\u010demo tam, kjer so slabi rezultati<\/strong><\/p>\n

    Kako pa vemo, da je to problem? \u2013 opazujemo, ocenjujemo, najbolje po 3. osebi ( npr. razku\u017eevanje rok ). \u010ce se \u0161tarta na 24%, pa je sedaj 77% je to \u017ee kakovost<\/p>\n

    3. Ko imamo problem \u2013 kaj pa sedaj?<\/em> Postavimo standarde, da vsi enako delajo in so vsi enako obravnavani.<\/p>\n

    Npr \u2013 standard za enorogi nosni kateter \u2013 eni 2x\/dan, drug oddelek pa 1x\/dan; postavimo \u0161e klini\u010dno pot, smernice, navodila.<\/p>\n

    SOPI \u2013 standardni operativni postopki = slovenski izraz za standarde<\/p>\n

    4. kako standarde preverimo?<\/em> S strokovnim nadzorom; del standardov mora biti kazalnik kakovosti, da potem preverimo ali se to upo\u0161teva ali ne<\/p>\n

    Npr. standard merjenja EKG<\/strong><\/p>\n

    Kazalniki, ki jih lahko nastavimo:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravilna namestitev<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 priprava in identifikacija P<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrednost RR<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razku\u017eevanje rok<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolnik v pravilni legi<\/p>\n

    <\/strong><\/p>\n

    <\/strong><\/p>\n

    MODEL ZA IZBOLJ\u0160AVE \u2013 je NIPU<\/strong> krog; je tak kot model PDCA<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ukrepaj<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtuj<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stori<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prou\u010di<\/p>\n

    vsaka sprememba mora imeti: aktivnost, nosilce ter \u010dasovnico ( do kdaj bo naredil )<\/p>\n

    1. CILJI:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 naj bodo merljivi in realni ter \u010dasovno omejeni<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 definira populacijo P, na katere bo sprememba vplivala<\/p>\n

    \u00bb\u010cE NE VEMO, KAM \u017dELIMO, NE BOMO VEDELI, KDAJ SMO TJA PRI\u0160LI\u00ab<\/strong><\/p>\n

    2. Uporaba kvantitativnih meril, da ugotovimo ali sprememba res prinese izbolj\u0161ave<\/p>\n

    3. Tim poda izjavo o tem, kaj namerava spremeniti, da bi dosegel izboljavo. Izberemo spremembo, ki bo pripeljala do izbolj\u0161av.<\/p>\n

    – tim uvede kvantitativna merila, da ugotovi, ali so spremembe res prinesle izbolj\u0161ave<\/p>\n

    Ljudje v kolektivu so kot Gaussova krivulja. Na desni jih je nekaj za, v sredini je tiha ve\u010dina, na levi so proti. Le- te je potrebno hitro pridobiti, da ne \u0161irijo negativnega mnenja, nato je potrebo delati na ostalih \u2013 namen je dobiti \u010dim ve\u010d podpornikov, ki morajo videti cilj, ti pa mora\u0161 imeti jasno vizijo. Motiviramo z zaupanjem, spodbudo, tako da posten viden. Potrebno je pohvaliti, saj so kritike preve\u010d pogoste.<\/p>\n

    DEMINGOV KROG = PDCA KROG<\/strong><\/p>\n

    <\/strong><\/p>\n

    KORISTI NIPU KROGA:<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hiter, potrebuje malo virov, malo \u010dasa<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 testiranje na majhnem \u0161tevilu primerov<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ima natan\u010dno zahtevo \u2013 kdo, kaj, kje, kdaj in s kak\u0161nimi viri. Ob teh krogih se vedno spomni klanca.<\/p>\n

    Zelo pomembna je vklju\u010denost posameznikov v na\u010drtovanje sprememb, zato, da ni prevelik odpor.<\/p>\n

    KO NA\u010cRTUJEMO<\/strong> \u2013 strokovni nadzor izvaja nekdo, ki je strokoven na tem podro\u010dju, zato da dobi prave podatke. Podatki, ki jih potrebujemo:<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spremembo, ki jo \u017eelimo testirati<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vlogo in naloge osebja med izvajanjem testa<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kdaj se bo test za\u010del<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 usposabljanje osebja pred izvedbo testa<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kdo bo zbiral podatke<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kdaj se bo test kon\u010dal<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kaj sploh pri\u010dakujemo<\/p>\n

    STANDARDNI POSTOPKI DELA<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 standardi, smernice, klini\u010dne poti, pravila, protokoli<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primeri standardizacije so kl.protokoli, standardi ZN, pravilniki, klini\u010dne smernice in klini\u010dne poti.<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najpogostej\u0161i so standardi; pomembni so za:<\/p>\n

    – poenotenje ZN<\/p>\n

    – enakovredeno obravnavo P<\/p>\n

    – med ustanovami naj se ne bi zelo razlikovali \u2013 temeljiti morajo na dognanjih<\/p>\n

    evidence based<\/p>\n

    – so osnova za ocenjevanje, za strokovni nadzor<\/p>\n

    – namenjeni so tudi za u\u010denje, sploh za posege, ki se redkeje izvajajo<\/p>\n

    – za zagovor pri pravnih problemih<\/p>\n

    DEFINICIJA: standard je dolo\u010ditev, ki opi\u0161e podro\u010dja smernic s postavljenimi merili za nihovo doseganje. Merila obsegajo zahtevane vire, aktivnosti in napovedane izide.<\/p>\n

    Je na\u010din zdr. oskrbe in ZN, ki bi ga moali biti dele\u017eni vsi uporabniki vsaj na minimalnem nivoju sprejemljive izvedbe ali kot rezultat odli\u010dnosti izvedbe.<\/p>\n

    Merila:\u00a0 so podrobnosti, ki omogo\u010dajo dosego standarda in vrednotenje ali je bil dose\u017een ali ne<\/p>\n

    Kdo jih pi\u0161e? TIM<\/p>\n

    Kako jih sprejmemo? Negativno, ne vemo niti namena, nismo vklju\u010deni<\/p>\n

    \u0160e druge definicije:<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je soglasje na temelju odli\u010dnosti in vpeljanih norm ( American Nurses )<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so postavljeni in vpeljani kot pravilo za merjenje kvantitete, te\u017ee, obsega, vrednosti ali kakovosti<\/p>\n

    Za pisanje standardov ni predpisane oblike in ni pomembno kako izgleda \u2013 pomembno je kaj je notri.<\/p>\n

    Metodologija Elisabeth Mason\u00e0kako oblikujemo standarde<\/p>\n

    DONABEDIAN: je standarde razdelil na:<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strukturo<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proces<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izid<\/p>\n

    Uspe\u0161en program zagotavljanja kakovosti\u00a0 postavlja vse tri tipe standardov v usklajeno ravnote\u017eje. Da bi zagotovili kakovost, mora biti standard\u00a0 veljaven. ZN izvajana po standardih, zagotavlja bolniku pozitiven izid. Standard ni veljaven, \u010de ne vsebuje kriterijev za vrednotenje ZN.<\/p>\n

    Kdo izdela nov standard? GMS\u00e0 ni nujno, pobuda lahko pride tudi\u00a0 iz ni\u017ejih krogov. Je pa vedno nekdo podpisan \u2013 zanj je odgovoren, je dobesedno skrbnik in skrbi, da se popravi, dopolni<\/p>\n

    Vsaka dejavnost v zdravstvenem sistemu mora oblikovati in uvesti svoje standarde. \u010ce so\u00a0 na voljo \u017ee obstoje\u010di, veljavni profesionalni standardi, jih vsaka profesionalna skupina v instituciji PRILAGODI svojim sposobnostim oz. zagotovi, da postanejo realni, dosegljivi in merljivi v sistemu zagotavljanja kakovosti.<\/p>\n

    Standard iz tujine je zato nujno potrebno prilagoditi okolju!!!<\/p>\n

    NAMEN STANDARDOV ZN \u2013 z njimi<\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 merimo in ocenjujemo kakovost ZN<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010damo zadovoljstvo zdravstvenih delavcev<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskujemo<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 olaj\u0161ajo nam izobra\u017eevanje ( praktikanti )<\/p>\n

    LASTNOSTI, zna\u010dilne za standarde v ZN lahko strnemo v izraz RUMBA<\/strong><\/p>\n

    R \u2013 relevant, priznani<\/p>\n

    U . undestandable \u2013 razumljiv<\/p>\n

    M \u2013 measureable \u2013 merljiv<\/p>\n

    B \u2013 behavioral \u2013 zasnovan na objektivnih znanstvenih osnovah<\/p>\n

    A \u2013 attainable \u2013 dosegljiv glede na\u2026<\/p>\n

    KRITIKA <\/strong>uvajanja standardov in smernic temelji na argumentih, da oboji vodijo v \u00bbkuharsko knjigo\u00ab. Na drugi strani pa zagovorniki standardov in smernic trdijo, da gre pri obeh za jasno povezovanje prakse in individualnega strokovnega znanja, ki temelji na dokazih.<\/p>\n

    GRAL<\/strong> trdi, da je 42 opisanih \u0161tudij o u\u010dinkih TQM v bolni\u0161nicah bilo izvedenih le v eni H, brez mo\u017enosti primerjave z ostalimi, le tri od njih so bile izvedene\u00a0 tudi drugje.<\/p>\n

    Ena glavnih pomankljivosti standardov in smernic je v dokazovanju pozitivnega vpliva obojih.<\/p>\n

    Zakaj? Razlogi oz. izgovori:<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje \u010dasa<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 se ne strinjamo s smernicami<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dvojna dokumentacija<\/p>\n

    GRAL pravi, da so ovire pri uvajanju smernic:<\/em><\/strong><\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dvom v znanstveno podlago in dosegljivost smernic<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekompleksen algoritem ( nek protokol, ta kot pri TPO ) zdravljenja ali diagnostike<\/p>\n

    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dejavniki uspe\u0161nega vpeljevanja smerni pa so:<\/p>\n

      \n
    • znanje<\/li>\n
    • vedenje zdr. delavcev in bolnikov<\/li>\n
    • finan\u010dne zmo\u017enosti<\/li>\n<\/ul>\n

      Feder in sodelavci:<\/strong> <\/span>zdravljenje diabetesa in astme; v prvem primeru 7 izbolj\u0161anj, v drugem 2; njihovi kolegi so sodelovali kot opinion leaderji<\/p>\n

      KLINI\u010cNA POT<\/strong> \u2013 je od sprejema do odpusta in obravnava z dolo\u010deno boleznijo<\/p>\n

      Je orodje, ki zdravstvenemu timu omogo\u010da racionalno in na znanstvenih dokazih utemeljeno obravnavo P, spremljanje opravljenega dela, spremljanje kazalnikov kakovosti, natan\u010dnej\u0161e dokumentiranje in la\u017ejo notranjo presojo zdravstvene prakse, pomaga pri seznanjanju P s predvidenim potekom njegove obravnave in je hkrati dober pripomo\u010dek za izra\u010dun stro\u0161kov obravnave.<\/p>\n

      Ostali izrazi za klini\u010dno pot: care map, care pathway, clinical pathway, clinical protocol, disease mangement\u2026<\/p>\n

      Kaj \u010de bolniki odstopajo od tega? \u00e0 spremljamo odklone v obravnavi in jih tudi analiziramo.<\/p>\n

      KLINI\u010cNE SMERNICE <\/strong>so sistemsko oblikovana stali\u0161\u010da, ki zdravstvenemu delavcu in tudi P pomagajo pri odlo\u010ditvah pri dolo\u010denem problemu; so podprte z dokazi.<\/p>\n

      = timski pristop, ki obravnava oz. napi\u0161e smernice za obravnavo bolnika npr z rakom na \u010drevesju ( in\u017eenir, radiolog, kirurg, onkolog, dietetik\u2026)<\/p>\n

      Vse je podprti z dokazi, dobro je \u010de so to \u00bbmeta analize\u00ab ( dognanja iz ve\u010dih raziskovanj ), ne le pregledne \u0161tudije.<\/p>\n

      KLJU\u010cNE STOPNJE oblikovanja smernic:<\/strong><\/p>\n

        \n
      • multidisciplinarna skupina<\/li>\n
      • vrednotenje dokazov<\/li>\n
      • oblikovanje priporo\u010dil ( kakovost, uporabnost dokazov, posplo\u0161ljivost rezultatov )<\/li>\n
      • posvetovanje in strokovna recenzija<\/li>\n
      • predstavitev in razpe\u010devanje<\/li>\n
      • udejanjanje v praksi<\/li>\n
      • spremljanje, vrednotenje in pregledovanje<\/li>\n<\/ul>\n

        KLINI\u010cNA POT (je v bistvu izvajanje smernic )<\/strong><\/p>\n

        -strukturiran ve\u010ddisciplinaren na\u010drt zdravstvene oskrbe P z dolo\u010denim klini\u010dnim problemom<\/p>\n

        -spodbuja prevajanje nacionalnih smernic v prakso<\/p>\n

        -pomeni zbiranje podatkov za uvedbo sprememb<\/p>\n

        -spodbuja timsko delo<\/p>\n

        <\/p>\n

        KLINI\u010cNA POT omogo\u010da:<\/strong><\/p>\n

        -za u\u010denje<\/p>\n

        -olaj\u0161a uvajanje<\/p>\n

        -timsko delo ( pri tem odpadejo dileme, kaj kdo dela )<\/p>\n

        -komuniciranje z P in \u010dlani tima<\/p>\n

        -bolj\u0161e kodiranje, presojo in razlikovanje<\/p>\n

        -izra\u010dun stro\u0161kov<\/p>\n

        -spodbuja sodelovanje P pri zdravstveni obravnavi<\/p>\n

        -spreminjanje dosedanjega na\u010dina dela, ograjenega za zidove oddelkov preko oblikovanja timov, osredoto\u010denih na P in zdravljenje<\/p>\n

        -spodbuja lastni\u0161tvo KP, saj jo oblikuje celoten tim<\/p>\n

        -izboj\u0161evanje dela na podlagi merjenj<\/p>\n

        POTEK OBLIKOVANJA KP \u2013 metodolo\u0161ko so 3-je pristopi<\/p>\n

        PRISTOP A:<\/strong> manj\u0161e \u0161tevilo ljudi damo skupaj in jih potem oblikujejo \u00e0 pri tem obstaja nevarnost, da drugih ne pridobijo k sodelovanju. Sledita motiviranje in izobra\u017eevanje drugih \u010dlanov skupine glede samega vklju\u010devanja<\/p>\n

        PRISTOP B:<\/strong> temelji na vklju\u010devanju \u010dim ve\u010djega \u0161tevila ljudi pri oblikovanju. Je dalj\u0161i postopek; mo\u017eno je oblikovati podskupine, njihove ugotovitve pa potrdi skupina;<\/p>\n

        Slabost: potrata denarja, \u010dasa<\/p>\n

        PRISTOP C: postavi se koordinator; sklicuje sestanke, jih preganja, priskrbi gradivo. Je bolj strukturiran<\/p>\n

        Katero pot bomo izbrali \u2013 potrebno je pretehtati<\/p>\n

        TEHNI\u010cNI VIDIKI OBLIKOVANJA KP<\/strong><\/p>\n

          \n
        • koliko papirjev si bomo naredili<\/li>\n
        • za uporabnika mora biti: uporabna, prijazna, pregledna, omogo\u010dati mora \u010dim ve\u010djo uporabnost pri delu<\/li>\n
        • fino je, \u010de je v e-obliki za nadaljnjo obdelavo podatkov; s tem si olaj\u0161amo analiziranje odklonov<\/li>\n
        • zapisana naj bodo na strukturiranem obrazcu<\/li>\n<\/ul>\n

          NOTRANJI NADZOR<\/strong><\/p>\n

          = je zelo povezan s standardizacijo dela;<\/p>\n

          Upravljanje sprememb s pomo\u010djo sistema vodenja kakovosti<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iskanje problemov ( to je zastarelo )<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iskanje prilo\u017enosti za izbolj\u0161anje izzivov<\/p>\n

          sistem vodenja kakovosti<\/p>\n

          Notranja presoja: ( pregled dokumentacije, obve\u0161\u010denost o novostih ); je ena od aktivnosti, ki je del pridobivanja standarda ( ISO 2008 )<\/p>\n

          KLJU\u010cNI KORAKI pri vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti<\/strong><\/p>\n

            \n
          • opredeliti procese v H ( ZN ter zdravljenje in diagnostika )<\/li>\n
          • seznanjanje zaposlenih z zahtevami standarda in skupno oblikovanje na\u010dinov za njihovo izbolj\u0161anje<\/li>\n
          • uvajanje sistema z re\u0161evanjem dejanskih problemov pri poslovanju<\/li>\n
          • obvladovanje dokumentov ( da ni mno\u017eica obrazcev )<\/li>\n
          • spremljanje rezultatov dela<\/li>\n<\/ul>\n

            Procesi v zdravstvu: ZN in zdravljenje z diagnostiko<\/strong><\/p>\n

            Ostali procesi: tehni\u010dna dejavnost, finance in ra\u010dunovodstvo, pedago\u0161ko delo, raziskave in razvoj, nabava, bolni\u0161ni\u010dna higiena\u2026<\/p>\n

            Nadzori so: – napovedani<\/p>\n

            – nenapovedani ( le-ti dajejo bolj realno sliko )<\/p>\n

            Lahko so \u0161e: – zunanji ali notranji<\/p>\n

            – redni ali izredni, ki so obi\u010dajno ob incidentih<\/p>\n

            NOTRANJI nadzor:<\/strong><\/p>\n

              \n
            • izvajanje standardov<\/li>\n
            • dokumentacija ( urejenost, izpolnjenost )<\/li>\n
            • sodelovanje npr. z laboratorijem<\/li>\n<\/ul>\n

              Vedno opredelimo nekaj to\u010dk, ki jih bomo opazovali\/nadzorovali \u2013 npr jemanje krvi<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razku\u017eevanje rok<\/p>\n

              –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 me\u0161anje epruvet<\/p>\n

              Potem gledamo le to!<\/p>\n

              IZVEDBA: primer<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n
              <\/td>\nda<\/td>\nne<\/td>\ndelno<\/td>\nNi potrebno<\/td>\n<\/tr>\n
              Ocena izpolnjevanja dokumentacije (neg., temp. listi, klini\u010dni protokol<\/td>\n80-100% ali le 100%<\/td>\n<\/td>\n40-75%<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
              Ocena upo\u0161tevanja standardov ( na\u010drtovanje in realizacija<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
              Ocena kazalnikov kakovosti<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

              ZBIRANJE PODATKOV ZA NOTRANJI NADZOR<\/strong><\/p>\n

              Nikoli ne delamo na pamet \u2013 treba je torej z neko pametno metodo priti do problema. Kdorkoli zbira podatke jih mora na povsem enak na\u010din<\/p>\n

              \u00bbPodatki pomagajo razlikovati med tistim, kar mislimo, da se dogaja in tistim, kar dejansko se\u00ab<\/p>\n

              Kako zbirati podatke?<\/strong><\/p>\n

                \n
              • Znanstveno \u2013 metodolo\u0161ka podlaga<\/li>\n
              • Pri iskanju vzrokov za probleme se obra\u010damo na podlagi podatkov, ne na podlagi intuicije<\/li>\n
              • S podatki ugotavljamo izhodi\u0161\u010dno stanje, da potem lahko merimo izbolj\u0161ave<\/li>\n<\/ul>\n

                Npr: pacienti so nezadovoljni z zagotavljanjem zasebnosti \u2013 ta podatek nam ni\u010d ne pove, ker ne vemo kdaj.<\/p>\n

                STRATEGIJA zbiranja podatkov<\/strong><\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je proces ( kdo, kako, koliko bolnikov, na kak\u0161en na\u010din )<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je proces, ki praviloma zagotavlja, da so podatki, ki jih zbiramo za ugotavljanje uspe\u0161nosti delovanja nekega procesa uporabni, zanesljivi, da ni predrago ter da zanje ne porabimo preve\u010d \u010dasa.<\/p>\n

                Metoda mora biti zanesljiva, da ne izgubimo verodostojnosti\u2026.<\/p>\n

                Podatki omogo\u010dijo timu, da dobi resni\u010dno informacijo\u2026.<\/p>\n

                Zakaj zbiramo? Da dobimo realno oceno<\/strong><\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje odklonov v procesu<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dasovno spremljanje procesa<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opazovanje u\u010dinka sprememb v procesu<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ugotavljanje osnovnega stanja procesa<\/p>\n

                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osnova za napovedovanje<\/p>\n

                Npr: koliko \u010dasa P \u010daka? Vzeti je potrebno vsaj vse dneve v tednu, ker pri enem dr. lahko \u010dakajo dlje kot pri drugem<\/p>\n

                STRATEGIJA ZBIRANJA=METODOLOGIJA<\/strong><\/p>\n

                Povezani so s specifi\u010dnim ciljem in standardom:<\/p>\n

                  \n
                • zakaj jih rabimo<\/li>\n
                • kaj bomo z njimi<\/li>\n
                • katera orodja bomo uporabili za njihovo analizo<\/li>\n
                • katere podatke rabimo<\/li>\n
                • kje jih dobimo<\/li>\n
                • kdo in kako jih bo zbiral<\/li>\n
                • kaj bomo z njimi, ko bodo zbrani<\/li>\n
                • koliko jih potrebujemo, koliko \u010dasa jih bomo zbirali<\/li>\n<\/ul>\n

                  KJE? Pri P, opazovanje, pregled dokumentacije<\/p>\n

                  KAJ SEDAJ? Obdelamo podatke, jih predstavimo in i\u0161\u010demo preventivne in kurativne ukrepe<\/p>\n

                  PODATKI<\/strong><\/p>\n

                    \n
                  • i\u0161\u010demo uporabnost, ne popolnost<\/li>\n
                  • i\u0161\u010demo take, ki so dovolj dobri za naslednji korak pri izbolj\u0161avi procesa<\/li>\n
                  • bele\u017eenje naj bo enostavno<\/li>\n
                  • zbiranje lahko vgradimo v proces ( KP )<\/li>\n
                  • ustvarimo enostavne obrazce<\/li>\n
                  • zmanj\u0161amo mo\u017enost napak<\/li>\n
                  • zbiralcu damo jasna navodila<\/li>\n
                  • uporabljamo \u017ee obstoje\u010de podatke<\/li>\n<\/ul>\n

                    OBLIKUJEMO NA\u010cRT<\/strong><\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kdo, katere podatke, kdaj, kje, kako<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomembno je, da postavimo delovno definicijo<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metodo zbiranja podatkov testiramo s sodelujo\u010dimi<\/p>\n

                    Zbrani podatki<\/strong><\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 morajo biti kompletni<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zbrani nepristransko<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temeljijo na pravi metodi zbiranja, da se izognemo pristranosti<\/p>\n

                    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temeljijo na presoji procesa zbiranja, zagotovimo nepristranost<\/p>\n

                    Enostavna tabela za \u0161tetje je enostaven obrazec za zbiranje podatkov a kljub temu moramo:<\/strong><\/p>\n

                      \n
                    • poznati proces<\/li>\n
                    • dolo\u010diti podatke, ki jih bomo zbirali<\/li>\n
                    • dolo\u010diti \u010das<\/li>\n
                    • kdo bo zbiral<\/li>\n
                    • dolo\u010diti izvir podatkov<\/li>\n
                    • povabiti k sodelovanju odgovorne za proces<\/li>\n<\/ul>\n

                      Npr: odvzem jemanja venozne krvi \u2013 tu je potrebno sodelovanje \u0161e z drugim timom (laboratorij)<\/p>\n

                      RAZLIKA MED PODATKI IN INFORMACIJAMI<\/strong><\/p>\n

                      PODATKI \u2013 so nerazlo\u017eena dejstva in opazovanja<\/p>\n

                      INFORMACIJE \u2013 so podatki, ki so preobra\u017eeni s pomo\u010djo analize in tolma\u010denja v tak\u0161no obliko, da lahko pomaga pri odlo\u010ditvah<\/p>\n

                      Primer: podatek- P so nezadovoljni<\/p>\n

                      Informacija- P so nezadovoljni z jutranjo nego<\/p>\n

                      DEFINICIJA KAZALNIKA<\/strong><\/p>\n

                      Kazalnik je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in izbolj\u0161evanje kakovosti obravnavanih bolnikov, klini\u010dnih poti, podpornih dejavnosti in delovanja zavoda, ki vplivajo na izide obravnave bolnikov in drugih uporabnikov<\/p>\n

                      Npr: kazalnik: \u0161t. Nastalih RZP pri P, ki so nastale v 24-ih urah. Morajo biti to\u010dno definirani, da se lahko primerjajo med seboj.<\/p>\n

                      KAZALNIKI OMOGO\u010cAJO:<\/strong><\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokumentacijo kakovosti Zdravstvene oskrbe7obravnave<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dasovno in krajevno primerjavo<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomagajo P pri izbiri izvajalca<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podpirajo odgovornost, regulacijo<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podpirajo izbolj\u0161evanje kakovosti<\/p>\n

                      –<\/p>\n

                      Tudi p dolo\u010dajo kazalnike. Dolo\u010dajo jih glede na \u010das \u010dakanja, na prijaznost\u2026<\/p>\n

                      Kako bi zdravstveni delavec izbral OP zase? Glede na:<\/strong><\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prenos oku\u017eb<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dakalno dobo<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaplete<\/p>\n

                      KAZALNIKI<\/strong><\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ka\u017eejo kako in koliko dobro naredimo neko stvar<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomenijo informacijo za odlo\u010danje<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 merimo jih le, \u010de so vezani na proces, ki ga lahko spremenimo<\/p>\n

                      IZBIRA CILJNE POPULACIJE: – potrebno jo je natan\u010dno definirat<\/strong><\/p>\n

                      Primer: cilj presoje: izbolj\u0161ati obravnavo oskrbe v urgentni ambulanti<\/p>\n

                      Populacija: P z astmo, ki i\u0161\u010dejo pomo\u010d v urgentni ambulanti in so starej\u0161i od 19 let in so bili po obravnavi v UA odpo\u0161\u010deni domov ter potrebujejo pouk o bolezni<\/p>\n

                      VZOR\u010cENJE<\/strong><\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 velikost vzorca: ne potrebujemo velikega ( i\u0161\u010demo mo\u017enosti za izbolj\u0161anje )<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 navadno zadostuje majhen vzorec \u2013 20 \u2013 50<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzamemo vse P v dolo\u010denem obdobju<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 velika populacija<\/p>\n

                      Naklju\u010dni vzorec: npr vsak 5. pacient ali vsak P na sredinski postelji. Vzorec okoli 30 P je \u017ee dober vzorec<\/p>\n

                      Ocena podatkov<\/strong><\/p>\n

                      Presojamo: strukturo, proces in izide<\/strong><\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri izbiri K in meril zanje zagotovimo, da so ti sprejemljivi za tiste zdravstvene time, ki bodo presojali lastno zdravstveno prakso<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uporabimo K struktur, procesov in izidov<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevajmo 6 kategorij vlo\u017ekov: ljudje, delovna metoda,\u2026\u2026.???<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najve\u010dji pomen za bolnika je izid zdravstvene oskrbe<\/p>\n

                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomen definicije \u2013 vedeti za kaj gre<\/p>\n

                      – ali smo izklju\u010dili dejavnike soobolevanja<\/p>\n

                      ZBIRANJE PODATKOV<\/strong><\/p>\n

                        \n
                      1. delovna definicija – DD<\/li>\n
                      2. zbiranje<\/li>\n
                      3. analiza ( sami )<\/li>\n
                      4. interpretacija ( sami )<\/li>\n<\/ol>\n

                        1. DD\u00a0 povedo, kako dobiti vrednost za zna\u010dilnost, ki jo \u017eelimo izmeriti.<\/strong><\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zagotovijo, da so rezultati enaki, ne glede na zbiratelja podatkov<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne uporabljamo izrazov kot so takoj, kmalu, hitro\u2026kaj je to hitro? Vedeti koliko \u010dasa se \u010daka na pregled, izvid, obdelavo pri MS\u2026ve\u010dkrat gremo ven in jim razlo\u017eimo kaj \u0161e \u010dakajo<\/p>\n

                        RO\u010cNO ALI ELEKTRONSKO VEZANJE PODATKOV<\/strong><\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odvisno od razpolo\u017eljive opreme in znanja<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 e-zbiranje je prihranek \u010dasa, dostopnost, obdelava velikega \u0161tevila podatkov, manj\u0161a mo\u017enost napak<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obrazec za zbiranje naj bo enostaven<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebno je poznati statisti\u010dne metode \u2013 poznavanje variabilnosti in sistema. Pri tem lo\u010dimo:<\/p>\n

                        -analiti\u010dno statistiko \u2013 na tej podlagi lahko ukrepamo<\/p>\n

                        -deskriptivna statistika \u2013 pove le podatke, neko \u0161tevilko, koliko padcev<\/p>\n

                        RAZPRAVA O REZULTATIH<\/strong><\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vedno debata v skupini<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poi\u0161\u010demo standarde in najbolj\u0161o prakso<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rezultat morajo biti preventivni in kurativni ukrepi<\/p>\n

                        ORODJA: <\/strong>Ganntov diagram \u2013 Gantogram=je na\u010drtovanje aktivnosti za izbolj\u0161anje kakovosti s \u010dasovnimi roki<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje sosledja in pokrivanja aktivnosti<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spremljanje napredka in kontrola \u010dasovnih rokov<\/p>\n

                        Gantogram \u2013 da se nam ne nabere preve\u010d<\/p>\n\n\n\n
                        ciklus<\/td>\nSprememba testiranja<\/td>\nOdgovorna oseba<\/td>\nTeden: 1 2 3 4 5 6 7 8 9<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

                        KAKO JO UPORABLJATI?<\/strong><\/p>\n

                        -Seznam vseh potrebnih aktivnosti<\/p>\n

                        -Dolo\u010diti, kdaj se mora aktivnost za\u010deti in kon\u010dati<\/p>\n

                        -Nari\u0161emo tabelo s seznamom mesecev izvr\u0161itve na vrh ter aktivnosti ob strani papirja<\/p>\n

                        -Za vsako aktivnost ozna\u010dimo datum za\u010detka, trajanja aktivnosti<\/p>\n

                        -Pregledati tabelo, da se ugotovi, ali je mo\u010d izvesti vse<\/p>\n

                        AKCIJSKI NA\u010cRT \u2013 ko za\u010dnemo testirati spremembo<\/strong><\/p>\n

                        = je seznam nalog za naslednji korak, ki ga opredelimo z nosilcem in rokom<\/p>\n

                        Korektivni in preventivni ukrepi:<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neskladnosti<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nadzor<\/p>\n

                        –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zapisi razli\u010dnih sestankov<\/p>\n

                        \u010ce ne\u010desa ni izvedel \u2013 je potrebno vedeti zakaj ni! Lahko se dolo\u010di drug rok. Roki naj bodo realni.<\/p>\n

                        POGOJI ZA KAKOVOST<\/strong><\/p>\n

                          \n
                        1. u\u010de\u010da se organizacija \u2013 USO<\/li>\n
                        2. timsko delo<\/li>\n
                        3. opolnomo\u010denje MS<\/li>\n<\/ol>\n
                            \n
                          1. USO \u2013 da se vsi u\u010dimo ( vsi nivoji, eden od drugega, vzpostaviti mehanizem uvajanja novih delavcev )<\/li>\n
                          2. timsko delo: skupen cilj, deljenje odgovornosti; skupina \u2013 so lahko tudi ljudje na avtobusu, kjer vsi \u017eelijo nekam priti, vendar bo vsak izstopil na drugi postaji<\/li>\n
                          3. opolnomo\u010denje \u2013 da dobi potrebna znanja, da lahko dobi kompetence<\/li>\n<\/ol>\n

                            U\u010cE\u010cA SE ORGANIZACIJA<\/strong><\/p>\n

                            Je tista, ki je sposobna izkoristiti najbolj\u0161e izku\u0161nje in znanje, kjer se zaposleni u\u010dijo drug od drugega. Z drugimi besedami: USO skozi najbolj\u0161e znanje in razumevanje stalno izbolj\u0161uje svoje aktivnosti.<\/p>\n

                            U\u010dimo se s prenosom dobrih praks, interna izobra\u017eevanja<\/strong><\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161iri kulturo u\u010denja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vodi stalen proces sprememb zaradi u\u010dinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delo in u\u010denje sta sinonima, kjer so zaposleni sodelavci med seboj prijatelji \u2013 tako delavci kot njihove vodje.; zato stalno kreirajo nove ideje, nove probleme in mo\u017enosti za u\u010denje ( obstajajo programi za uvajanje v delo, usposabljanje; naj bodo 6-mese\u010dni programi + izpit<\/p>\n

                            LASTNOSTI USO<\/strong><\/p>\n

                            -sistemati\u010dno re\u0161evanje<\/p>\n

                            -eksperimentiranje z novimi pristopi<\/p>\n

                            -u\u010denje na podlagi lastnih izku\u0161enj iz preteklosti<\/p>\n

                            -u\u010denje na podlagi izku\u0161enj uspe\u0161nih ustanov<\/p>\n

                            -hiter in u\u010dinkovit prenos znanja po celi organizaciji<\/p>\n

                            MEDSEBOJNO SODELOVANJE<\/strong> ( za USO ) \u2013 potrebno je:<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primerno vpeljati novince v organizacijo<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zagotoviti \u010dimbolj\u0161e mo\u017enosti za timsko delo<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustvarjati ustrezno kulturo<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zagotoviti \u010dim ve\u010d mo\u017enosti za formalno in neformalno komuniciranje<\/p>\n

                            Po MORGANU<\/strong> morajo USO razviti kapacitete, ki jim omogo\u010dajo<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pregled in predvidevanje sprememb v \u0161ir\u0161em okolju ter\u2026\u2026????<\/p>\n

                            Po KVASOVI<\/strong> \u2013 MS pri USO vse bolj sodelujejo pri oblikovanju svojega delovnega mesta. Od njih se pri\u010dakuje aktivno iskanje novega znanja in prispevanje k oblikovanju izobra\u017eevalnih programov.<\/p>\n

                            POGOJI, DA USO FUNKCIONIRA:<\/strong><\/p>\n

                            -vizija<\/p>\n

                            -decentralizirano odlo\u010danje in participativna strategija<\/p>\n

                            -deljena odgovornost<\/p>\n

                            -timska sestava<\/p>\n

                            -odprtost informacij<\/p>\n

                            -mo\u010dna, prilagodljiva struktura<\/p>\n

                            VIZIJA<\/strong> =<\/strong> podoba organizacije v prihodnosti, ter rezultati in vrednote, ki podpirajo vizijo<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vizijo podpirajo vsi zaposleni<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oblikuje se zato, da inspirira in motivira zaposlene za doseganje \u017eelenega stanja<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vizija zdravstvene organizacije je navadno povezana z zagotavljanjem zdravstvenih storitev z izobra\u017eevanjem, vzgojo in raziskovanjem. Kon\u010dni cilj se ka\u017ee v odli\u010dnosti storitev, uspe\u0161nosti poslovanja in v zadovoljstvu zaposlenih in uporabnikov storitev<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vizija je v strate\u0161kem na\u010drtu organizacije<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                            MODEL NORME LANG vrednote ZN ( zadovoljstvo, strokovnost, profesionalnost ) izbor podro\u010dja dela standardi in kriteriji strokovni nadzor ocena kakovosti uvedi spremembe izvedba sprememb<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1534],"tags":[1558,3681,1559],"class_list":["post-1502","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-norma-lang","tag-3-letnik-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-zapiski-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1502","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1502"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1502\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1502"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1502"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1502"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}