{"id":1711,"date":"2010-12-09T11:57:00","date_gmt":"2010-12-09T10:57:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1711"},"modified":"2011-02-17T21:18:59","modified_gmt":"2011-02-17T20:18:59","slug":"informatika-v-zdravstveni-negi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/informatika-v-zdravstveni-negi\/","title":{"rendered":"Informatika v zdravstveni negi"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1712 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2010\/12\/informatika-v-zdravstveni-negi.jpg\" alt=\"\" width=\"232\" height=\"152\" \/>Napi\u0161ite definicijo za podatek.<\/p>\n<p>Podatek nam slu\u017ei za predstavitev dejstva,ukaza,koncepta tako,da je primeren za \u010dlove\u0161ko ali strojno komunikacijo,interpretacijo ali obdelavo.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>2. Napi\u0161ite definicijo za informacijo.<\/p>\n<p>Informacija izra\u017ea pomen,ki ga \u010dlovek pripi\u0161e podatkom.<\/p>\n<p>3. Na\u0161tejte enote za merjenje informacij in njihovo medsebojno povezanost.<\/p>\n<p>1b\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bit<\/p>\n<p>1B\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 byte\u00a0\u00a0 = 8 bitov<\/p>\n<p>1KB\u00a0\u00a0 = 210B = 1024B =1024 x 8b =8192 b<\/p>\n<p>1MB = 220B =1024 KB = 1.048.576 B<\/p>\n<p>1GB = 230B =1024 MB =1.073.741.824 B<\/p>\n<p>1TB = 240B =1.024GB<\/p>\n<p>4. Datoteka je dolga 23500 KB. Koliko je to v MB?<\/p>\n<p>2350 KB =23,5 MB<\/p>\n<p>5. Skupina diskov ima pomnilno kapaciteto 6 TB. Koliko je to v GB?<\/p>\n<p>6TB = 6000GB<\/p>\n<p>6. En znak je predstavljen z 8 biti. Komunikacijska linija omogo\u010da prenos s hitrostjo<\/p>\n<p>56000 b na sekundo. Koliko znakov je mo\u017eno prenesti v 3 minutah?<\/p>\n<p>5600x60x3 =10.080000 b :8 =1.260.000\u00a0 znakov<\/p>\n<p>7. Na pomnili\u0161ko kartico s kapaciteto 8 GB smo zapisali 250 slik. Ena slika zasede<\/p>\n<p>vedno 2MB. Za koliko slik je \u0161e prostora na pomnilni\u0161ki kartici?<\/p>\n<p>250x2MB =500MB\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 8GB-0.5GB =7.5GB\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 7500MB:2MB=3750 slik<\/p>\n<p>8. Kaj je informatika?<\/p>\n<p>Informatika =informacija + avtomatika<\/p>\n<p>Informatika je znanstvena disciplina,ki raziskuje sestavo,funkcijo,oblikovanje,izvedbo in delovanje ra\u010dunalni\u0161ko podprtih sistemov.<\/p>\n<p>9. Kaj je ra\u010dunalni\u0161tvo?<\/p>\n<p>Ra\u010dunalni\u0161tvo je znanost,ki prou\u010duje teoreti\u010dne osnove informacij in ra\u010dunanja,njihovo vpeljavo in uporabo v ra\u010dunalni\u0161kih sistemih.<\/p>\n<p>10. S katerimi drugimi znanstvenimi disciplinami je povezana informatika?<\/p>\n<p>-Umetna inteligenca<\/p>\n<p>-ra\u010dunalni\u0161tvo<\/p>\n<p>-kognitivne znanosti<\/p>\n<p>-knji\u017eni\u010dne znanosti<\/p>\n<p>-telekomunikacije<\/p>\n<p>11. Na\u0161tejte nekaj pojmov, ki vsebujejo besedo informatika.<\/p>\n<p>-bioinformatika<\/p>\n<p>-poslovna informatika<\/p>\n<p>-zdravstvena informatika<\/p>\n<p>-geoinformatika<\/p>\n<p>-nevroinformatika<\/p>\n<p>12. Kaj je e-poslovanje?<\/p>\n<p>E-poslovanje pomeni uporabo interneta ali intraneta za poslovanje.E-poslovanje ne pozna geografskih in \u010dasovnih omejitev.Skraj\u0161uje in pospe\u0161uje poslovni proces ter tako zmanj\u0161uje stro\u0161ke.<\/p>\n<p>13. Kak\u0161na je povezava med e-poslovanjem in e-trgovanjem?<\/p>\n<p>Podjetjem omogo\u010da,da izvajajo virtualne transakcije in kreirajo nove na\u010dine zagotavljanja informacij,uslug in kon\u010dnih izdelkov kupcem.<\/p>\n<p>14. Katere so glavne oblike e-poslovanja?<\/p>\n<p>B2B ( business to buiseness)<\/p>\n<p>B2C (buiseness to consumer )<\/p>\n<p>Buiseness intranet<\/p>\n<p>15. Kaj pomeni B2B?<\/p>\n<p>B2B ( business to buiseness)<\/p>\n<p>16. Kaj pomeni B2C?<\/p>\n<p>B2C (buiseness to consumer )<\/p>\n<p>17. Kaj pomeni poslovni intranet?<\/p>\n<p>Poslovni intranet se uporablja znotraj podjetja in slu\u017ei za notranjo komunikacijo<\/p>\n<p>18. Katere zna\u010dilnosti imajo virtualne organizacije?<\/p>\n<p>-globalnost,velikost,prilagodljivost,komuniciranje med sodelavci,pretok kapitala,blaga in ljudi,pravni problemi,davki,brezosebnost<\/p>\n<p>19. Opredelite pojem \u00bbinformacijska dru\u017eba\u00ab.<\/p>\n<p>Za informacijsko dru\u017ebo je zna\u010dilna velika intenzivnost pretoka informacij v vsakodnevnem \u017eivljenju ve\u010dine ljudi in organizacij.Z uporabo zdru\u017eljivih tehnologij je mo\u017eno izmenjavati podatke ne glede na mesto in razdaljo.<\/p>\n<p>20. Kaj je FP7 in IST? Razlo\u017eite povezavo med FP7 in IST.<\/p>\n<p>21. Opredelite indikatorje trazvitosti informacijske dru\u017ebe.<\/p>\n<p>-\u0161tevilo osebnih ra\u010dunalnikov na 100 prebivalcev<\/p>\n<p>-\u0161tevilo osebnih sre\u017enikov na 100 prebivalcev<\/p>\n<p>-\u0161tevilo uporabnikov interneta na 100 prebivalcev<\/p>\n<p>-\u0161tevilo uporabnikov mobitela na 100 prebivalcev<\/p>\n<p>22. Na\u0161tejte medije za prenos podatkov.<\/p>\n<p>Zrak,bakrena \u017eica,opti\u010dna vlakna<\/p>\n<p>23. Opredelite pribli\u017ene hitrosti in razdalje za prenos podatkov po razli\u010dnih medijih.<\/p>\n<p>Bakrena \u017eica -100Mb\/s in 10Gb\/s , razdalja je okoli 100m<\/p>\n<p>Opti\u010dno vlakno-od 10Gb do 100Gb,razdalja nekaj km<\/p>\n<p>Zrak<\/p>\n<p>24. S kak\u0161no hitrostjo in na kak\u0161ne razdalje prena\u0161amo podatke po zraku?<\/p>\n<p>25. S kak\u0161no hitrostjo in na kak\u0161ne razdalje prena\u0161amo podatke po bakrenih \u017eicah?<\/p>\n<p>Bakrena \u017eica -100Mb\/s in 10Gb\/s , razdalja je okoli 100m<\/p>\n<p>26. S kak\u0161no hitrostjo in na kak\u0161ne razdalje prena\u0161amo podatke po opti\u010dnih vlaknih?<\/p>\n<p>Opti\u010dno vlakno-od 10Gb do 100Gb,razdalja nekaj km<\/p>\n<p>27. Kaj pomeni parica in za kaj se uporablja?<\/p>\n<p>Parica pomeni 2 bakreni \u017eici in slu\u017ei kot medij\u00a0 za prenos podatkov<\/p>\n<p>28. Kaj je simetri\u010dna enkripcija?<\/p>\n<p>To pomeni da imata po\u0161iljatelj in prejemnik enak klju\u010d za neko sporo\u010dilo,ki je \u0161ifrirano<\/p>\n<p>29. Kaj je asimetri\u010dna enkripcija?<\/p>\n<p>Po\u0161iljatelj in prejemnik imata dva razli\u010dna klju\u010da,ki sta v medsebojni povezavi,za neko sporo\u010dilo ,ki je \u0161ifrirano<\/p>\n<p>30. Kaj je enkripcija podatkov?<\/p>\n<p>To je predelava podatkov po posebnem klju\u010du.Brez tega klju\u010da ne moremo prebrati sporo\u010dila-\u0161ifriranje<\/p>\n<p>31. Katera na\u010dina enkripcije podatkov poznate?<\/p>\n<p>Simetri\u010dna in asimetri\u010dna enkripcija<\/p>\n<p>32. Kaj je PGP?<\/p>\n<p>PGP-pretyy good privacy ,to je program za varno izmenjavo osebnih in poslovnih podatkov po elektronski po\u0161ti<\/p>\n<p>33. Kako poteka po\u0161iljenje in sprejemanje sporo\u010dil, kadar uporabljamo javne in<\/p>\n<p>zasebne klju\u010de?<\/p>\n<p>Javni klju\u010d prejemnika uporabi poi\u0161iljatelj za enkripcijo dokumenta.Prejemnik s svojim zasebnim klju\u010dem de\u0161ifrira dokument.<\/p>\n<p>34. Kako poteka digitalno podpisovanje?<\/p>\n<p>Po\u0161iljatelj \u0161ifrira dokument s svojim zasebnim\u00a0 klju\u010dem,prejemnik uporabi javni klju\u010d po\u0161iljatelja za de\u0161ifriranje.\u010ce je vsebina dokumenta berljiva,je prejemnik prepri\u010dan,da ga je prejel od prave osebe.<\/p>\n<p>35. Kateri standardi IEEE specificirajo brez\u017ei\u010dne prenose podatkov?<\/p>\n<p>IEEE802.11.(a,b,g)<\/p>\n<p>WLAN- wireless local area network.Frekvenca delovanja je 2.4 G hz in 5 Ghz<\/p>\n<p>36. Kaj so zna\u010dilnosti proste programske opreme?<\/p>\n<p>Dovoljeno jo je uporabljati,preglewdovati,spreminjati,kopirati,distribuirati brez omejitev.<\/p>\n<p>37. Na\u0161tejte primere proste programske opreme.<\/p>\n<p>Opracijski sistemi Linux,BSD,Darwin,programski jeziki-java,perl,php,ruby,urejevalniki besedila-open office,spletni brskalniki-mozzila,firefox&#8230;&#8230;<\/p>\n<p>Poglavje 2.1<\/p>\n<p>1. Opredelite pojem \u00bbra\u010dunalni\u0161ki sistem\u00ab.<\/p>\n<p>Osebni ra\u010dunalnik je najbolj raz\u0161irjena oblika ra\u010dunalni\u0161kih sistwmov.Ra\u010dunalni\u0161ki sistem sestavlja ve\u010d podsistemov,ki omogo\u010dajo opravljanje razli\u010dnih nalog.RC obdeluje tekst,\u0161tevilke,zvok,sliko&#8230;Razlikujejo se po velikosti,ceni,mo\u010di.<\/p>\n<p>2. Na\u0161tejte primere uporabe ra\u010dunalni\u0161kih sistemov v razli\u010dnih podro\u010djih.<\/p>\n<p>Vojska:\u0161ifriranje sporo\u010dil,vodenje satelitov,ladij,letal,podmornic&#8230;<\/p>\n<p>Medicina:magnetna resonanca,monitor za sr\u010dne akcije,sintetizatorji zvoka za slepe,ct,<\/p>\n<p>Poslovanje:bankomat,pos terminal,vodenje pla\u010de zalog,kadri,proizvodnja&#8230;&#8230;<\/p>\n<p>Letalstvo:rezervacije,slepo letenje,navigacija,GPS&#8230;<\/p>\n<p>Meteorologija:avtomaske vremenske postaje,obdelava satelitskih slik,modeliranje vremena za napoved<\/p>\n<p>Telekomunikacije:telefonske centrale,internet,usmerjanje prometa..<\/p>\n<p>3. Kaj je CPE (ali CPU)?<\/p>\n<p>To je centralna procesna enota,ki obdeluje podatke ter upravlja in nadzira ostale enote.<\/p>\n<p>4. Katere arhitekture centralne procesne enote poznate?<\/p>\n<p>RISC,CISC<\/p>\n<p>5. Kako se meri zmogljivost centralne procesne enote?<\/p>\n<p>Glavna podatka sta :\u0161tevilo operacij na sekundo in \u0161tevilo bitov,ki jih obdela v eni operaciji<\/p>\n<p>6. Kak\u0161ne so tipi\u010dne zmogljivosti centralne procesne enote osebnega ra\u010dunalnika?<\/p>\n<p>\u0160tevilo bitov je 32 ali 64, frekvenca pa je 1-4Ghz<\/p>\n<p>7. Kako v centralni procesni enoti poteka izvajanje ukaza?<\/p>\n<p>-fetch\/dobi<\/p>\n<p>dobi ukaz iz hitrega pomnilnika<\/p>\n<p>-dispatch\/decode\/razberi ukaz in operande<\/p>\n<p>dobi operande in pokli\u010di enoto za izvajanje ukaza<\/p>\n<p>-execute\/izvedi ukaz<\/p>\n<p>izvedi operacijo in pripravi rezultat za shranjevanje<\/p>\n<p>retire\/sprosti<\/p>\n<p>pripravi enote za nasljednjo operacijo<\/p>\n<p>8. Za kaj se uporablja pomnilnik v osebnem ra\u010dunalniku?<\/p>\n<p>Njegova naloga je shranjevanje podatkov.V njem so shranjeni vsi ukazi in informacije o vseh programov ki se izvajajo v tistem trenutku.<\/p>\n<p>9. Kako merimo zmogljivost pomnilnika ?<\/p>\n<p>koliko podatkov je sposoben naenkrat obdelati pri neki operaciji<\/p>\n<p>10. V \u010dem je razlika med stati\u010dnim in dinami\u010dnim pomnilnikom osebnega<\/p>\n<p>ra\u010dunalnika?<\/p>\n<p>Stati\u010dni pomnilnik ni potrebno osve\u017eevati,dinami\u010dni pa moramo<\/p>\n<p>11. Kaj se obi\u010dajno nahaja na mati\u010dni plo\u0161\u010di osebnega ra\u010dunalnika?<\/p>\n<p>BIOS,sistemsko vodilo,podno\u017eje za procesor,nabor vezij,podno\u017eje pomnilnika,raz\u0161iritvena mesta,integrirane naprave( grafi\u010dna kartica,kartica za zvok,modem,mre\u017ena kartica),priklju\u010dki za pomnilne enote, vmesniki za zunanje naprave-USB<\/p>\n<p>12. Za kaj se uporablja napajalnik v osebnem ra\u010dunalniku?<\/p>\n<p>Za napajanje celega ra\u010dunalnika<\/p>\n<p>13. Kaj je funkcija grafi\u010dne kartice v osebnem ra\u010dunalniku?<\/p>\n<p>Skrbi za prenos slike na zaslonu<\/p>\n<p>14. Katere so tipi\u010dne kapacitete trdih diskov?<\/p>\n<p>Od 60Gb do 500Gb<\/p>\n<p>15. Katere so tipi\u010dne kapacitete DVD medijev?<\/p>\n<p>4.7 Gb<\/p>\n<p>16. Kaj je DVD enota?<\/p>\n<p>Enota ,ki slu\u017ei za branje in zapisovanje podatkov na CD ali DVD<\/p>\n<p>17. Kaj je DVD medij?<\/p>\n<p>CD oz.DVD<\/p>\n<p>18. Opredelite razliko med DVD enoto in DVD medijem?<\/p>\n<p>DVD enota je naprava , ki slu\u017ei za branje in zapisovanje podatkov, DVD medij pa je nosilec informacij<\/p>\n<p>19. Izra\u010dunajte kapaciteto diska, ki ima naslednje parametre: 12 plo\u0161\u010d, 2 povr\u0161ini na<\/p>\n<p>vsaki plo\u0161\u010di, 6962 sledi, 213 sektorjev na sledi in 512 bytov na sektorju?<\/p>\n<p>18.221.948.928=18Gb<\/p>\n<p>20. Katere lastnosti monitorja so pomembne pri uporabi?<\/p>\n<p>Velikost,lo\u010dljivost,svetilnost,odzivnost\u00a0 to je pri LCD monitorjih<\/p>\n<p>21. Katere vrste ekranov poznate? Kaj so prednosti in slabosti posamezne vrste?<\/p>\n<p>Katodna cev-CRT,-dolga \u017eivljenska doba,visoka kvaliteta slike \u2013slabosti:velikost,poraba energije<\/p>\n<p>LCD \u2013dimenzije,poraba energije,mo\u017enost priklopa razli\u010dnih naprav,slabosti;cena,kot vidljivosti,kvaliteta slike<\/p>\n<p>Plazma-poraba energije,dimenzije,mo\u017enost priklopa razli\u010dnih naprav, slabost: visoka cena,kratka \u017eivljenska doba<\/p>\n<p>OLED \u2013dimenzije, majhna poraba energije,kakovost slike slabosti:visoka cena<\/p>\n<p>Poglavje 2.2<\/p>\n<p>1. Katere na\u010dine obdelave podatkov poznate?<\/p>\n<p>-gostitelj(host):gostitelj izvaja vse funkcije<\/p>\n<p>-stre\u017enik\/odjemalec:odjemalec po\u0161lje stre\u017eniku zahtevo po podatkih.Zahteva se obdela na stre\u017eniku,rezultati pa se po\u0161ljejo odjemalcu.<\/p>\n<p>-ve\u010d nivojske arhikteture :spletni odjemalec-spletni stre\u017enik-aplikacijski stre\u017enik,podatkovni stre\u017enik<\/p>\n<p>2. Kaj je zna\u010dilnost obdelave stre\u017enik\/odjemalec? Navedite enostaven primer.<\/p>\n<p>odjemalec po\u0161lje stre\u017eniku zahtevo po podatkih.Zahteva se obdela na stre\u017eniku,rezultati pa se po\u0161ljejo odjemalcu. Primer:po\u0161ljete zahtevek na banki o svojem stanju na ban\u010dnem ra\u010dunu<\/p>\n<p>3. Navedite primer ve\u010dnivojske arhitekture obdelave podatkov.<\/p>\n<p>4. Razvrstite programsko opremo po tipih?<\/p>\n<p>-sistemska programska oprema:vsi programi ,ki skupaj s strojno opremo tvorijo celoto ra\u010dunalnika<\/p>\n<p>-uporabni\u0161ka strojna oprema- urejevalnik besedila<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 preglednica<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ra\u010dunalni\u0161ke igre<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podatkovne baze<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokumentni sistemi<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 grafi\u010dni programi<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 brskalniki, elektronska po\u0161ta<\/p>\n<p>5. Kaj vsebuje sistemska programska oprema?<\/p>\n<p>-operacijski sistem in servisni program OS<\/p>\n<p>-sistemi za upravljanje baz podatkov<\/p>\n<p>-razvojna orodja( prevajalnikli,CASE;RAD)<\/p>\n<p>-programi za podporo pisarni\u0161kega poslovanja (MS office,open office )<\/p>\n<p>-programska podpora poslovanja<\/p>\n<p>6. Pretvorite 11110 iz dvoji\u0161kega sistema v deseti\u0161ki sistem.<\/p>\n<p>11110= 1&#215;16+1&#215;8+1&#215;4+1&#215;2+0=30<\/p>\n<p>7. Pretvorite 30 iz deseti\u0161kega sistema v dvoji\u0161ki sistem.<\/p>\n<p>30= 11110<\/p>\n<p>8. Pretvorite 32 iz \u0161estnajsti\u0161kega sistema v deseti\u0161ki sistem.<\/p>\n<p>32=20<\/p>\n<p>9. Kaj je ASCII?<\/p>\n<p>Ameri\u0161ki standardni nabor za izmenjavo informacij,obsega 128 znakov (2 na 7 =128)<\/p>\n<p>10. Napi\u0161ite obseg celih \u0161tevil, ki jih lahko zapi\u0161emo z 8 biti.<\/p>\n<p>11. Napi\u0161ite obseg celih \u0161tevil, ki jih lahko zapi\u0161emo s 16 biti.<\/p>\n<p>12. Kaj je UNICODE?<\/p>\n<p>Unicode ali unikod je standard za kodiranje znakov v ra\u010dunalni\u0161tvu, ki\u00a0 za zapis znaka uporablja od enega do \u0161tiri bajte. To naj bi zado\u0161\u010dalo za zapis ve\u010dine svetovnih jezikov vklju\u010dno z japon\u0161\u010dino in s kitaj\u0161\u010dino.<\/p>\n<p>13. Koliko razli\u010dnih znakov lahko predstavi UNICODE?<\/p>\n<p>Zapis ve\u010dine svetovnih jezikov vklju\u010dno s kitaj\u0161\u010dino.Za zapis znaka uporablja 1-4 bajtov.<\/p>\n<p>14. Napi\u0161ite obseg celih \u0161tevil, ki jih lahko zapi\u0161emo z 32 biti.<\/p>\n<p>15. Koliko KB pomnilnika rabimo za 60 sekund zvo\u010dnega posnetka, \u010de je frekvenca<\/p>\n<p>vzor\u010denja 22kHz, amplituda pa 16 bitov?<\/p>\n<p>16. Kaj je operacijski sistem in katere so njegove naloge?<\/p>\n<p>Opreacijski sistem je zbirka programov,ki opravljajo nasljednje naloge:<\/p>\n<p>-zaznava komponente ra\u010dunalni\u0161kega sistema<\/p>\n<p>-izvaja osnovne postopke za nadzor nad komponentami ra\u010d.sistema<\/p>\n<p>-zagotavlja vodenje,\u010dasovno razporejanje izvajanja programov ion interakcijo programov<\/p>\n<p>-vzdr\u017euje integriteto ra\u010dunalnika<\/p>\n<p>17. Na\u0161tejte nekaj primerov operacijskih istemov.<\/p>\n<p>DOS,Linux,Mikrosoft Windows,FAT,BASIC<\/p>\n<p>18. Kako v operacijskem sistemu Windows XP ugotovite porabo pomnilnika?<\/p>\n<p>19. Kako v operacijskem sistemu Windows XP ugotovite izkori\u0161\u010denost procesorja?<\/p>\n<p>20. Kje je shranjen operacijski sistem?<\/p>\n<p>Obi\u010dajno je shranjen na disku ,lahko pa tudi\u00a0 v ROM-u<\/p>\n<p>21. Kateri so tipi\u010dni programi v operacijskem sistemu?<\/p>\n<p>-upravljanje datotek in dokumentov<\/p>\n<p>-razvoj novih programov<\/p>\n<p>-komuniciranje med razli\u010dnimi uporabniki,<\/p>\n<p>-vodenje razli\u010dnih uporabnikov<\/p>\n<p>-tekstovni uporabni\u0161ki vmesnik<\/p>\n<p>22. Kateri so deli operacijskega sistema?<\/p>\n<p>-jedro<\/p>\n<p>-upravnik procesov<\/p>\n<p>-razporejevalec procesov<\/p>\n<p>-upravnik datotek<\/p>\n<p>23. Kako poteka zagon operacijskega sistema?<\/p>\n<p>Poglej v skripti<\/p>\n<p>24. Koliko Bytov pomnilnika zasede spodnji program (8 bitni procesor)?<\/p>\n<p>MOV AL,5 ; kopiraj 5 v AL<\/p>\n<p>ODSTEJ: DEC AL ; od\u0161tej 1 od AL<\/p>\n<p>JNZ ODSTEJ; sko\u010di na OD\u0160TEJ, je statusni bit Z razli\u010den od 1<\/p>\n<p>KONEC:<\/p>\n<p>END<\/p>\n<p>25. Kaj je baza podatkov?<\/p>\n<p>Je strukturirana zbirka povezanih podatkov in opisov podatkov<\/p>\n<p>26. Kaj je sistem za upravljanje z bazo podatkov?<\/p>\n<p>Je zbirka programov,ki omogo\u010dajoupravljanje s podatki v bazi podatkov<\/p>\n<p>27. Kaj je razlika med bazo podatkov in sistemom za upravljanje z bazo podatkov?<\/p>\n<p>V bazi dobimo podatke ,z sistemom za upravljanje pa te podatke lahko tudi uporabimo<\/p>\n<p>28. Na\u0161tejte nekaj primerov sistemov za upravljanje z bazo podatkov.<\/p>\n<p>29. Katere modele baz podatkov poznate?<\/p>\n<p>-hierarhi\u010dni<\/p>\n<p>-mre\u017eni<\/p>\n<p>-relacijski<\/p>\n<p>-objektni<\/p>\n<p>-semanti\u010dni<\/p>\n<p>30. Kaj je tabela v bazi podatkov?<\/p>\n<p>Tabela (skupek vrstic in stolpev). Tabela ima ime naprimer:delavec<\/p>\n<p>31. Kaj je vrstica v tabeli baze podatkov?<\/p>\n<p>Vrstica (skupek podatkov o enem pojavu)<\/p>\n<p>32. Kaj je stolpec v tabeli baze podatkov?<\/p>\n<p>\u00a2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stolpec (atribut, podatkovno polje)<\/p>\n<p>33. Kaj je primarni klju\u010d tabele v bazi podatkov?<\/p>\n<p>\u00a2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primarni klju\u010d tabele (atribut, ki enoli\u010dno dolo\u010da vrednosti atributov enega pojava)<\/p>\n<p>34. Kaj je tuji klju\u010d v tabeli baze podatkov?<\/p>\n<p>\u00a2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tuj klju\u010d tabele (atribut, ki v neki drugi tabeli nastopa kot primarni klju\u010d)<\/p>\n<p>35. Kaj je entiteta pri modeliranju podatkov?<\/p>\n<p>36. Katere so najpogostej\u0161e povezave med enititetami pri modeliranju podatkov?<\/p>\n<p>Navedite dva primera razli\u010dnih povezav<\/p>\n<p>\u00a2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Povezave (najpogostej\u0161e 1:1, 1:N)<\/p>\n<p>Primeri povezav med tabelami<\/p>\n<p>En recept pripada enemu pacientu (1:1)<\/p>\n<p>En recept je napisal en zdravnik (1:1)<\/p>\n<p>En pacient je prejel mnogo (N) receptov (1:N)<\/p>\n<p>En zdravnik je napisal mnogo (N) receptov (1:N)<\/p>\n<p>37. Kaj je SQL?<\/p>\n<p>SQL ali strukturirani povpra\u0161evalni jezik za delo s podatkovnimi bazami (angl. Structured Query Language) je povpra\u0161evalni jezik, ki je namenjen delu s podatkovnimi zbirkami, s programskimi stavki, ki posnemajo ukaze v naravnem jeziku<\/p>\n<p>38. Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e \u0161ifre pacientov, ki jih je pregledal zdravnik s<\/p>\n<p>\u0161ifro \u201c1\u2019. Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne elemente:<\/p>\n<p>SIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),<\/p>\n<p>DATUM_PREGLEDA DATE.<\/p>\n<p>Odg: SELECT SIFRA_PACIENTA FROM PREGLED WHERE<\/p>\n<p>SIFRA_ZDRAVNIKA=&#8217;1&#8242;<\/p>\n<p>39. Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e \u0161ifro zdravnika in skupno \u0161tevilo pregledov,<\/p>\n<p>ki jih je ta zdravnik opravil.Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne<\/p>\n<p>elemente: SIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),<\/p>\n<p>DATUM_PREGLEDA DATE.<\/p>\n<p>Odg: SELECT SIFRA_ZDRAVNIKA, COUNT(*) FROM PREGLED GROUP<\/p>\n<p>BY SIFRA_ZDRAVNIKA<\/p>\n<p>40. Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e vse datume pregledov, na katerih je bil<\/p>\n<p>pacient s \u0161ifro \u201c0101950500123\u2019. Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne<\/p>\n<p>elemente: SIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),<\/p>\n<p>DATUM_PREGLEDA DATE.<\/p>\n<p>Odg: SELECT DATUM_PREGLEDA FROM pregled<\/p>\n<p>WHERE SIFRA_PACIENTA=0101950500123\u2019<\/p>\n<p>41. Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e vse podatke o pregledih na dan 17. marec<\/p>\n<p>2008. Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne elemente:<\/p>\n<p>SIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),<\/p>\n<p>DATUM_PREGLEDA DATE.<\/p>\n<p>Odg: SELECT * FROM PREGLED WHERE DATUM_PREGLEDA=&#8217;17-MAR-<\/p>\n<p>2008&#8242;<\/p>\n<p>Poglavje 2.3<\/p>\n<p>1. Kaj so funkcije modema?<\/p>\n<p>-pretvorba digitalnega ter po\u0161iljanje anolognega signala<\/p>\n<p>-sprejem anolognega signala ter pretvorba v digitalni signal<\/p>\n<p>2. Katere so glavne funkcije usmerjevalca (router)?<\/p>\n<p>-usmerja podatkovni paket k nasljednjemu prejemniku<\/p>\n<p>-prenos in pomnjene podatkov<\/p>\n<p>-vzdr\u017eevanje seznama vseh mo\u017enih poti<\/p>\n<p>-vzdr\u017eevanje sistema vseh razpolo\u017eljivih poti<\/p>\n<p>-izra\u010dun stro\u0161kov po razli\u010dnih poteh<\/p>\n<p>3. Kaj je brez\u017ei\u010dna vstopna to\u010dka (wireless access point)?<\/p>\n<p>4. Katere topologije ra\u010dunalni\u0161kih omre\u017eij poznate?<\/p>\n<p>LAN- lokalno omre\u017eje: napr. Ena zgradba<\/p>\n<p>MAN \u2013 omre\u017eje mesta<\/p>\n<p>WAN- razprostranjeno omre\u017eje<\/p>\n<p>5. Kaj je IP? Kaj je TCP?<\/p>\n<p>IP-naslov je \u0161tevilka, ki natan\u010dno dolo\u010da ra\u010dunalnik v omre\u017eju Internet. Kratica IP ozna\u010duje Internet Protocol. \u0160tevilo je 32-bitno, obi\u010dajno je zapisano s \u0161tirimi osembitnimi vrednostmi v deseti\u0161ki obliki npr. 193.95.198.35.<\/p>\n<p>TCP (angle\u0161ko TCP \u00bbTransmision Control Protocol\u00ab, protokol za nadzor prenosa,<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>6. Kaj je naloga protokolov IP in TCP?<\/p>\n<p>TCP\/IP (angle\u0161ko TCP \u00bbTransmision Control Protocol\u00ab, protokol za nadzor prenosa, ter IP \u00bbInternet Protocol\u00ab, internetni protokol) ali Internetni sklad protokolov (angle\u0161ko Internet protocol suite) je mno\u017eica protokolov, ki izvaja protokolski sklad prek katerega te\u010de internet.<\/p>\n<p>7. Razlo\u017eite WAN, MAN in LAN.<\/p>\n<p>WAN-sestavlja ve\u010d LAN in MAN<\/p>\n<p>-lahko je javno ali zasebno<\/p>\n<p>MAN je ve\u010d kot LAN a manj kot WAN<\/p>\n<p>-povezava\u00a0 lokalnih omre\u017eij z hrbtenico<\/p>\n<p>-poleg ve\u010d LAN omre\u017eij so potrebni mosti\u010dki<\/p>\n<p>LAN je lokalno omre\u017eje znotraj ene stavbe<\/p>\n<p>-eternet<\/p>\n<p>8. Opredelite nivoje omre\u017eij glede na razprostranjenost.<\/p>\n<p>LAN- lokalno omre\u017eje: napr. Ena zgradba<\/p>\n<p>MAN \u2013 omre\u017eje mesta<\/p>\n<p>WAN- razprostranjeno omre\u017eje<\/p>\n<p>9. Kaj je DNS in zakaj je pomemben za uporabnike?<\/p>\n<p>DNS stre\u017enik komunicira z ostalimi DNS stre\u017eniki, da poi\u0161\u010de naslov IP, ki je povezan z zahtevanimi imeni in jih po\u0161lje nazaj k odjemalcu, ki je za\u010del komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta naslov IP.<\/p>\n<p>10. Na\u0161tejte sloje referen\u010dnega modela ISO OSI.<\/p>\n<p>Fizi\u010dni,linijski,omre\u017eni,transportni,sejni,predstavitveni,aplikacijski<\/p>\n<p>11. Kaj je po\u017earni zid?<\/p>\n<p>Odg: Po\u017earni zid je sistem, ki omogo\u010da nadzor nad pretokom podatkov med<\/p>\n<p>lokalnim omre\u017ejem podjetja in internetom oz. drugim omre\u017ejem. Lokalno<\/p>\n<p>omre\u017eje \u0161\u010diti pred nedovoljenim dostopom, prav tako prepre\u010duje, da podatki<\/p>\n<p>nedovoljeno odtekajo iz lokalnega omre\u017eja v internet oz. drugo omre\u017eje.<\/p>\n<p>Po\u017earni zid je lahko komunikacijska oprema ali programska oprema ali<\/p>\n<p>kombinacija obeh.<\/p>\n<p>12. Koliko \u010dasa traja prenos 1000000 bitov, \u010de je hitrost komunkacijske naprave<\/p>\n<p>1200 bitov\/s.<\/p>\n<p>1000000:1200 =833,3 s<\/p>\n<p>13. Na\u0161tejte in kratko opi\u0161ite glavne funkcije komunikacijskih naprav.<\/p>\n<p>-omogo\u010dajo prenos podatkov na daljavo-zvok,slika,podatke&#8230;<\/p>\n<p>-ni \u010dasovne in prostorske omejitve za komunikacijo<\/p>\n<p>&#8211;<\/p>\n<p>14. Mre\u017ena kartica ima hitrost 100 Mb\/s. Koliko \u010dasa traja prenos datoteke z<\/p>\n<p>dol\u017eino 50 MB.<\/p>\n<p>50MB =50&#215;8 bitov=400Mb\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 400Mb:100Mb=4 s<\/p>\n<p>15. Kaj je modulacija in demodulacija pri modemskih napravah?<\/p>\n<p>Modulacija-pretvorba digitalnega v analogni signal<\/p>\n<p>Demodulacija:pretvorba analognega v digitalni signal<\/p>\n<p>Poglavje 3.<\/p>\n<p>1. Kaj je telemedicina?<\/p>\n<p>Telemedicina uporablja ra\u010dunalni\u0161ko in telekomunikacijsko oprtemo za zagotavljanje medicinske oskrbe na daljavo<\/p>\n<p>2. IKT v radiologiji?<\/p>\n<p>-rentgenske naprave<\/p>\n<p>-ultrazvo\u010dni pregledovalniki<\/p>\n<p>-CT<\/p>\n<p>-MRI<\/p>\n<p>-rezultat je slika ali videoposnetek<\/p>\n<p>3. IKT v zobozdravstvu?<\/p>\n<p>EDC-elektronska zobna kartoteka<\/p>\n<p>-elektronski sistem za naro\u010danje<\/p>\n<p>-rentgenske naprave,digitalna radiografija<\/p>\n<p>-telezobozdravstvo<\/p>\n<p>4. IKT v kirurgiji?<\/p>\n<p>-na\u010drtovanje 3D modelov<\/p>\n<p>-roboti<\/p>\n<p>-AESOP-za optimalno pozicioniranje endoskopa<\/p>\n<p>-ZEUS \u2013tri robotske roke,ena dr\u017ei endoskop,v drugih dveh sta dva kiru\u0161ka in\u0161trumenta-operater nadzira delo<\/p>\n<p>-MINEVRA \u2013operacije na mo\u017eganih-kirurgija z gama \u017earki<\/p>\n<p>-izvajanje operacij na daljavo<\/p>\n<p>5. IKT v farmaciji?<\/p>\n<p>-biotehnologija,razvoj zdravil s pomo\u010djo IKT<\/p>\n<p>-preisku\u0161anje u\u010dinkovin na simulacijskih modelih<\/p>\n<p>-vodenje evidenc o ne\u017eeljenih u\u010dinkih zdravil<\/p>\n<p>-avtomatizacija bolni\u0161ni\u010dne lakarne<\/p>\n<p>-povezovanje bolni\u0161ni\u010dnioh in lekarni\u0161kih sistemov<\/p>\n<p>Poglavje 4.<\/p>\n<p>1. Kaj je ICNP?<\/p>\n<p>Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege<\/p>\n<p>2. Na\u0161tejte podatkovne standarde, ki so povezani z elektronskimi zapisi.<\/p>\n<p>-ASTM-povzetek zdravljenja pacienta<\/p>\n<p>-CCR-vsebuje pacientove splo\u0161ne podatke,podatke o zavarovanju,diagnoze,seznam te\u017eav,zdravila,alergije,na\u010drt nege<\/p>\n<p>-ANSI X12-standard za prenos podatkov o obra\u010dunu storitev<\/p>\n<p>-DICOM-standard zapisa za radiolo\u0161ke slike<\/p>\n<p>-HL7-sporo\u010dila HL7 se uporabljajo za izmenjavo podatkov med bolni\u0161nicami in izvajalci<\/p>\n<p>3. Kaj so zna\u010dilnosti standarda CCR?<\/p>\n<p>vsebuje pacientove splo\u0161ne podatke,podatke o zavarovanju,diagnoze,seznam<\/p>\n<p>4. Kaj so zna\u010dilnosti standarda ANSI X12?<\/p>\n<p>standard za prenos podatkov o obra\u010dunu storitev<\/p>\n<p>5. Kaj so zna\u010dilnosti standarda DICOM?<\/p>\n<p>standard zapisa za radiolo\u0161ke slike<\/p>\n<p>6. Za kaj se uporabljajo sporo\u010dila po standardu HL7?<\/p>\n<p>sporo\u010dila HL7 se uporabljajo za izmenjavo podatkov med bolni\u0161nicami in izvajalci<\/p>\n<p>Poglavje 5.<\/p>\n<p>1. Katere generacije modelov \u0161tudija na daljavo poznate?<\/p>\n<p>-1 generacija-dopisni model:tisk<\/p>\n<p>-2 generacija-multimediji_tisk,avdio in video kasete ,ra\u010dunalnik<\/p>\n<p>-3 generacija-u\u010denje na daljavo:avdiokonference,videokonference,tv in radio<\/p>\n<p>-4 generacija \u2013prilagodljivo u\u010denje-interaktivni multimediji,uporaba interneta<\/p>\n<p>2. Opredelite e-izobra\u017eevanje.<\/p>\n<p>Uvr\u0161\u010damo ga v 4 generacijo u\u010denja na daljavo<\/p>\n<p>-na\u010din izobra\u017eevanja s pomo\u010djo novih na\u010dinov prenosa znanja:<\/p>\n<p>-z ra\u010dunalni\u0161kimi omre\u017eji<\/p>\n<p>-z digitalnimi knji\u017enicami<\/p>\n<p>-z u\u010denjem na daljavo<\/p>\n<p>-z virtualnimi u\u010dilnicami<\/p>\n<p>3. Katere oblike e-izobra\u017eevanja poznate?<\/p>\n<p>-samostojno<\/p>\n<p>-asinhrono<\/p>\n<p>-sinhrono<\/p>\n<p>-kombinirano<\/p>\n<p>4. Kaj je razlika med sinhronim in asinhronih e-izobra\u017eevanjem?<\/p>\n<p>5. Katere oblike \u0161tudijskih akivnosti omogo\u010da moodle?<\/p>\n<p>-anketa,delavnica,forum,glasovanje,klepetalnica,lekcija,naloga,wiki&#8230;.<\/p>\n<p>Poglavje 6.<\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u0161tejte nekaj pomembnih internetnih virov za podro\u010dje zdravstvene nege.<\/p>\n<p>www.cobiss,si\u00a0\u00a0\u00a0 www.wikipedija.org.\u00a0\u00a0\u00a0 www.google.com\u00a0\u00a0\u00a0 www.medlineplus.gov.<\/p>\n<p>Poglavje 7<\/p>\n<p>1. Na\u0161tejte na\u010dine (metode) razvoja informacijskih sistemov<\/p>\n<p>-metoda \u017eivljenskega cikla<\/p>\n<p>-prototipna metoda<\/p>\n<p>-spiralni model<\/p>\n<p>-inkrementalni,interativni pristop<\/p>\n<p>2. Na\u0161tejete faze v razvoju informacijskega sistema po metodi \u017eivljenjskega cikla.<\/p>\n<p>-planiranje<\/p>\n<p>-analiza<\/p>\n<p>-na\u010drtovanje<\/p>\n<p>-programiranje<\/p>\n<p>-testiranje<\/p>\n<p>-uvajanje<\/p>\n<p>-vzdr\u017eevanje<\/p>\n<p>3. Opi\u0161ite organizacijsko strukturo informacijskega projekta<\/p>\n<p>4. Na\u0161tejte na\u010dine oz. metode za zajem uporabnikovih zahtev.<\/p>\n<p>-viharjenje mo\u017eganov<\/p>\n<p>-skupinski intervju<\/p>\n<p>-skupinska diskusija<\/p>\n<p>-opazovanje<\/p>\n<p>-papirno prototipiranje<\/p>\n<p>-hitro prototipiranje<\/p>\n<p>-predstavitve zgodb<\/p>\n<p>-pregled uporabnosti<\/p>\n<p>5. Kratko opi\u0161ite metodo \u00bbviharjenja mo\u017eganov\u00ab (brainstorming).<\/p>\n<p>S to metodo dobimo nove kreativne ideje,uporabljamo jo v fazi oblikovanja oz. Na\u010drtovanja programske re\u0161itve.To metodo izvedemo v manj kot 1 uri.Bolj\u0161e ideje dobimo \u010de vsak sodeluje kot posameznik.Sodelujejo naj ljudje z izku\u0161njami na razli\u010dnih podro\u010dij.Potrebno je dolo\u010diti cilje in udele\u017eence<\/p>\n<p>6. Kratko opi\u0161ite metodo intervjuja.<\/p>\n<p>Metoda omogo\u010da intervjuvanje strokovnjakov ali manj izku\u0161enih uporabnikov za pridobitev informacij dolo\u010denega podro\u010dja.Intervju je lahko :<\/p>\n<p>-nestruktuiran:enostavni intervju na podlagi na\u0161e spretnosti<\/p>\n<p>-polstruktouiran:kadar obravnavamo \u0161ir\u0161e teme,vendar reakcija udele\u017eenca ni predvidljiva<\/p>\n<p>-strukturiran:uporabljamo ga takrat,kjer obmo\u010dje odgovorov \u017ee dobro poznamo<\/p>\n<p>Poglavje 8.<\/p>\n<p>1. Na\u0161tejte vrste testov informacijskega sistema glede na obseg testiranja.<\/p>\n<p>-test modulov<\/p>\n<p>-test sistema<\/p>\n<p>-testiranje v okolju ki je podobno realnemu okolju<\/p>\n<p>-testiranje sprejemljivosti re\u0161itve<\/p>\n<p>2. Na\u0161tejte vrste testov informacijskega sistema glede na vpogled v izvorno kodo.<\/p>\n<p>-white-box: izvorna koda je v celoti na voljo<\/p>\n<p>-gray-box:deli izvorne kode so na vpogled<\/p>\n<p>-black-box:izvorna koda ni na vpogled<\/p>\n<p>3. Katere dokumente predpisuje standardu testiranja IEEE 829?<\/p>\n<p>-testirni na\u010drt<\/p>\n<p>-specifikacija testirnega modela<\/p>\n<p>-specifikacija testiranih primerov<\/p>\n<p>-testirni poszopek<\/p>\n<p>-testirni dnevnik<\/p>\n<p>-poro\u010dilo o incidentih<\/p>\n<p>-poro\u010dilo o testiranju<\/p>\n<p>4. Katere so glavne karakteristike kakovosti po standardu ISO 9126?<\/p>\n<p>-funkcionalnost<\/p>\n<p>-zanesljivost<\/p>\n<p>-uporabnost<\/p>\n<p>-u\u010dinkovitost<\/p>\n<p>-vzdr\u017eevalnost<\/p>\n<p>-prenosljivost<\/p>\n<p>5. Kako standard ISO 9126 opredeljuje \u00bbuporabnost\u00ab?<\/p>\n<p>uporabnost je mno\u017eica dejavnikov, ki opisujejo napor,potreben za obvladovanje programske opreme<\/p>\n<p>Poglavje 9.<\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0 Opi\u0161tite pristope pri uvajanju informacijskih sistemov.<\/p>\n<p>-Metoda velikega poka: -koristi:star sistem se preneha uporabljati,podatki se vna\u0161ajo samo enkrat. Slabosti:tveganje zaradi velikih sprememb(neznanje ,nespretnost).pogoj:vsi uporabniki so usposobljeni<\/p>\n<p>-Postopno uvajanje ;-koristi:star sistem in nov sistem delujeta paralelno,v primeru te\u017eav z novim,star sistem \u0161e vedno deluje<\/p>\n<p>-slabost:pogosto dvojno vna\u0161anje podatkov<\/p>\n<p>-pogoj:novi sistem je zgrajen modularno in omogo\u010da samostojno delovanje modulov-<\/p>\n<p>Seminar:<\/p>\n<p>Modeliranje procesov<\/p>\n<p>1. Definirajte pojem proces v informatiki in v managementu.<\/p>\n<p>2. Kateri so gradniki modelov procesov?<\/p>\n<p>3. Kateri so gradniki diagrama toka podatkov?<\/p>\n<p>4. Katere so dovoljene povezave med gradniki diagramov tokov podatkov?<\/p>\n<p>5. Katere oblike diagramov tokov poznate?<\/p>\n<p>6. Kaj so zna\u010dilnosti diagrama konteksta?<\/p>\n<p>7. Kaj so zna\u010dilnosti diagrama sistema?<\/p>\n<p>8. V \u010dem je razlika med diagrami tokov podatkov in diagrami poteka?<\/p>\n<p>Modeliranje podatkov<\/p>\n<p>1. Kateri programi so vklju\u010deni v sistem za upravljanje z bazo podatkov?<\/p>\n<p>2. Kaj je logi\u010dni podatkovni model?<\/p>\n<p>3. Kateri so gradniki logi\u010dnega podatkovnega modela?<\/p>\n<p>4. Kaj je entiteta pri modeliranju podatkov?<\/p>\n<p>5. Kaj je atribut pri modeliranju podatkov?<\/p>\n<p>6. Kaj je primarni klju\u010d pri modeliranju podatkov?<\/p>\n<p>7. Kaj je tuj klju\u010d pri modeliranju podatkov?<\/p>\n<p>8. Kako entitetno relacijski diagram preslikamo v relacijsko podatkovni model<\/p>\n<p>(pravila)?<\/p>\n<p>9. S katerim ukazom v SQL vna\u0161amo podatke v tabelo?<\/p>\n<p>10. S katerim ukazom v SQL pregledujemo podatke v tabeli?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Napi\u0161ite definicijo za podatek. Podatek nam slu\u017ei za predstavitev dejstva,ukaza,koncepta tako,da je primeren za \u010dlove\u0161ko ali strojno komunikacijo,interpretacijo ali obdelavo.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[480],"tags":[3661,481,1566,1565,1564],"class_list":["post-1711","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-informatika","tag-1letnik-informatika","tag-informatika-v-zdravstveni-negi","tag-izpit-informatika-visoka-sola-za-zdravstveno-nego","tag-zdravstvena-nega-informatika","tag-zn-informatika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1711"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1711\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1711"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1711"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}