{"id":1719,"date":"2011-02-03T18:05:22","date_gmt":"2011-02-03T17:05:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1719"},"modified":"2017-02-16T13:20:59","modified_gmt":"2017-02-16T12:20:59","slug":"zdravstvena-nega-zapiski-zdravstvena-nega-srednja-sola-povzetki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-zapiski-zdravstvena-nega-srednja-sola-povzetki\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega povzetek na kratko zapiski"},"content":{"rendered":"

\"\"TEMPERATURA<\/strong>
\nPri odraslem \u010dloveku je normalna vrednost 36\u02da C do 37,2\u02da C.
\nMerimo jo:<\/strong>
\n\u2022 AKSILARNO (v pazduhi); 10 min
\n\u2022 REKTALNO (v debelem \u010drevesu); 3 \u2013 4 min<\/p>\n


\n\u2022 ORALNO (skozi usta); 3 \u2013 5 min
\n\u2022 INGVINALNO (v dimljah)
\n\u2022 V U\u0160ESU; 1 min
\nMerimo standardno od 6 do 7 ure zjutraj oz. 15 \u2013 16 ure popoldan. Ob sprejemu, pred operacijo, po operaciji. Termometer \u2013 maksimalni z \u017eivim srebrom, digitalni termometer.
\nVRO\u010cINA poteka v treh stadijih:<\/strong>
\n– 1. stadij \u2013 nara\u0161\u010danje temperature, ki jo spremlja mrzlica (stadij incrementi)
\n– 2. stadij \u2013 bolnik ima vro\u010dino
\n– 3. stadij \u2013 temperatur pada (imenujemo ga stadij decrementi); temp. lahko pada liti\u010dno \u2013 po\u010dasi ali kriti\u010dno \u2013 hitro
\nOdstopanja od normalne temperature:<\/strong>
\n– HIPOTERMIJA \u2013 zni\u017eana temperatura, pomeni vrednost stalno pod 36\u02daC. Pojavlja se v dobi rekonvalescence (okrevanja), izgubi krvi, kolapsu, zmanj\u0161ani funkciji organov.
\n– HIPERTEMIJA \u2013 zvi\u0161ana temperatura. Spremljajo\u010di znaki so utrujenost, glavoboli, pomanjkanje apetita, bole\u010dine v sklepih, tahikardija, tahipneja… bolnik lahko dobi: izpu\u0161\u010daje, bruha, vro\u010dinski delirij, halucinacije itd.
\n
\nDelimo jo na:<\/strong>
\n– subfebrilno od 37,1 do 37,8
\n– zmerno od 37,9 do 38,4
\n– visoko od 38,5 do 40
\n– zelo visoko od 40,1 do 40,9
\n– smrtno nevarna od 41 do 43<\/p>\n

Vzrok: <\/strong>
\n– bakterialno
\n– centralno
\n– asepti\u010dno
\n– temperatura zaradi \u017eeje
\n– tuje beljakovine<\/p>\n

2. DIHANJE (RESPIRACIJA) je izmenjava plinov v plju\u010dih.<\/strong>
\nDelimo ga na:
\n– notranje ali tkivno dihanje (izmenjava 02 in CO2 v tkivih)
\n– zunanje (sprejem 02 iz okolja in oddajanje CO2 v okolje)<\/p>\n

Normalno dihanje ali EVPNEJA uravnava center za dihanje. Ritem je enakomeren, izdih traja nekoliko dlje kot vdih, vmes je apnoi\u010dna pavza (odmor). Zdravo dihanje je neopazno, prsni ko\u0161 se le malenkostno dviguje in pada.
\nFrekvenca dihanja je merjena na minuto in zna\u0161a:
\n– 40 do 44 vdihov ali izpihov pri novorojen\u010dku
\n– 25 do 30 pri malem otroku
\n– 16 do 18 pri odraslem \u010dloveku
\nPatolo\u0161ka odstopanja od normalnega dihanja so:<\/strong>
\n– TAHIPNEJA \u2013 je pospe\u0161eno dihanje, ko telo nadome\u0161\u010da in vzdr\u017euje oskrbo telesa s kisikom pri:
\n\u2022 obolenje plju\u010d
\n\u2022 hipertermija \u2013 pove\u010dana potreba po 02
\n\u2022 anemija \u2013 pomanjkanje 02 v celicah ali eritrocitov<\/p>\n

– BRADIPNEJA \u2013 je upo\u010dasnjeno dihanje, navadno je povzro\u010deno centralno (obolenje mo\u017eganov, zastrupitve, komatozna stanja, delovanje uspaval),
\n– DISPNEJA \u2013 je ote\u017eeno dihanje (dihalna stiska). Poznamo:
\n\u2022 inspiratorna dispneja \u2013 ote\u017een vdih zaradi tujka
\n\u2022 ekspiratorna dispneja \u2013 ote\u017een izdih \u2013 astma…<\/p>\n

– APNEJA \u2013 prenehanje dihanja, ki nastane zaradi ohromitve centra za dihanje (po\u0161kodba mo\u017eganskega debla ali pri hipokapniji (pomanjkanje HC02 kisline v krvi).
\nKvalitativne oblike dihanja:<\/strong>
\n– GLOBOKO dihanje, ki je povezano z bradipnejo,
\n– KUSSMAULOVO dihanje je globoko, po\u010dasno, enakomerno. Nastopi pri acidozi (diabeti\u010dna koma, nezavest, uremi\u010dna koma),
\n– HIPERVENTILACIJA \u2013 je prekomerno, stopnjevano dihanje. Bolnik zaradi tega izdiha ve\u010d CO2 , pride do alkaloze,
\n– HIPOVENTILACIJA \u2013 povr\u0161insko ali varovalno dihanje, bolnik navadno zaradi polomljenih reber, pri po\u0161kodbah jeter ali po operaciji v abdomnu diha previdno, da ga manj boli,
\n– PISKAJO\u010cE dihanje ali (STRIDOR) nastane zaradi zo\u017eitve (STENOZE) dihalnih poti in je tipi\u010dno pri pseudokarpu (podobno kot pri davici),
\n– CHEYNE \u2013STOKESOVO dihanje se ka\u017ee kot kratko, plitvo, pogosto sopihajo\u010de dihanje, ki postaja vedno globlje, nato ponovno plitvo… Nastane pri te\u017ejih obolenjih srca, mo\u017eganov ter pogosto pred smrtjo.
\nKa\u0161elj\u2013 za\u0161\u010ditni, obrambni refleks pred tujki, dra\u017ee\u010dimi snovmi, sluzjo…
\nPo vzroku lo\u010dimo: <\/strong>
\n– spremljajo\u010di ka\u0161elj
\n– dra\u017ee\u010di ka\u0161elj
\n– ka\u0161elj zaradi psihi\u010dnih stresov
\nIzme\u010dek, izpljunek je izlo\u010dek \u2013 (SEKRET) , bronhialne sluznice, ki nastaja zaradi pove\u010danega izlo\u010danja sluzi.<\/p>\n

Spremembe dihanja se ka\u017eejo v:
\n– spremenjeni barvi ko\u017ee
\n– spremembi pulza in krvnega tlaka
\n– sprememba splo\u0161nega po\u010dutja<\/p>\n

3. PULZ<\/strong> \u2013 bilo, pulsus je sunek pulznega vala v \u017eilah arterijah, zato arteralni pulz. Srce v presledkih s kr\u010denjem iztiska kri v aorto in glavne arterije. Stena arterije se raz\u0161iri in hitro skr\u010di in nato naslednji del stene ponovno raz\u0161iri in nato skr\u010di, na tak na\u010din potiska kri proti periferiji.
\nPulz lahko merimo z blazinicami prstov povsod kjer poteka arterija \u2013 \u017eila utripalnica:
\n– vratna arterija
\n– zapestna arterija
\n– arterija na notranji strani nadlakti
\n– sen\u010dni\u010dna arterija
\n– stegenska
\n– podkolenska
\n– arterija na hrbti\u0161\u010du stopala
\n\u0160tetje udarcev – pol minute X 2, praviloma naj bi \u0161teli 1 minuto.
\nAritmija \u2013 neenakomernost pulza<\/p>\n

Normalne vrednosti:<\/strong>
\n– novorojen\u010dki 140\/min
\n– otroci:
\n\u2022 2 leti \u2013 120\/min
\n\u2022 4 leta \u2013 100\/min
\n\u2022 10 let \u2013 90\/min
\n– odrasli 60 \u2013 80\/min
\nOdstopanja:<\/strong>
\n– TAHIKARDIJA \u2013 je pospe\u0161en pulz nad 100\/min (vzroki: razburjenje, sr\u010dni insuficienci, napor, \u0161ok, visoka temperatura itd.),
\n– BRADIKARDIJA \u2013 upo\u010dasnjen pulz pod 60\/min (spanje, dra\u017eenje vagusa, sr\u010dna obolenja, pri treniranih \u0161portnikih).<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

4. KRVNI TLAK<\/strong> \u2013 s kontrakcijo levega sr\u010dnega prekata potisne srce kri v aorto. Tako nastane SISTOLI\u010cNI krvni tlak \u2013 najvi\u0161ji arteralni tlak, ki poganja krvni tok naprej, ko se stene arterij skr\u010dijo nastane DIASTOLI\u010cNI krvni tlak \u2013 najni\u017eji merljivi arteralni tlak.
\nKrvni tlak zaznavamo v tonih izra\u017eamo ga v torih. Tor oz kPa (1 tor = 0,133 kPa; 1 kPa = 7,5 tora). V jeziku zdravstvene stroke re\u010demo toru mm HG.
\nNa\u010dini merjenja krvnega tlaka:
\n– avskultacijska metoda (man\u0161eta in stetoskop),
\n– palpacijska metoda (tipanje pulza na radialni arteriji in napihnjena man\u0161eta).
\nAparati za merjenje krvnega tlaka: avtomati\u010dni monitorji, manometri, elektronski merilci, RR \u2013 \u017eivosrebrni sfigmomanometer itd.
\nNormalne vrednosti:
\n– dojen\u010dki 75\/50 mm Hg
\n– \u0161olski otroci 95\/60 mm Hg
\n– odrasli 110\/90 mm Hg<\/p>\n

Odstopanja:<\/strong>
\n– HIPERTONIJA (hipertenzija) \u2013 vrednost, ki presega 140\/90 mm Hg; je zvi\u0161an krvni tlak pri arteriosklerozi, debelosti, ledvi\u010dnih obolenjih. Lo\u010dimo:
\n\u2022 esencialno hipertonijo \u2013 brez znanega vzroka,
\n\u2022 sekundarno hipertonijo \u2013 endokrine motnje.<\/p>\n

– HIPOTONIJA (hipotenzija) \u2013 vrednost pod 100\/60 mm Hg; je zni\u017ean krvni tlak, pade pri motnjah v delovanju srca in krvnega obtoka, \u0161oku, izgubi krvi.<\/p>\n

Kako vpliva telesna temperatura na pulz?
\nZa vsako \u02daC se pulz pove\u010da za 8 \u2013 10 udarcev na minuto.<\/p>\n

5. OVITKI in OBKLADKI<\/strong>
\nVrste ovitkov in obkladkov:
\n– mrzli ovitki in obkladki s hladnim delovanjem (za enkratno dra\u017eenje z mrazom \u2013 laj\u0161anje bole\u010din, spodbujanje spanja)
\n– mrzli ovitki z dalj\u0161im delovanjem (laj\u0161anje bole\u010din, sprostitev mi\u0161ic, zmanj\u0161anje oteklin, vnetje ven, zni\u017eanje temperature)
\n– ovitek celega telesa (uporabljamo za zni\u017eanje visoke telesne temperature, po zdravnikovem naro\u010dilu, 30 min pred hlajenjem dobi bolnik antipuretik)
\n– zelo mrzli ovitki in obkladki (led ovit v tkanino, \u017eele vre\u010dke, ovitki z ledeno vodo, kri\u017eni ovitki, ovitki me\u010d, mrzli ovitki z dodatki \u2013 arnika, limona, zelje, skuta itd.)<\/p>\n


\nSkupna pravila za vse vrste obkladkov in ovitkov:<\/strong>
\n– za\u010detek in konec postopka zabele\u017eimo v negovalno dokumentacijo
\n– rizi\u010dni bolniki, ki imajo motno zavesti, gibanja, motnje v ob\u010dutenju, zahtevajo intenzivno opazovanje in individualno prilagoditev
\n– ni\u010desar ne delamo po shemi, saj rizi\u010dni bolniki razli\u010dno reagirajo na mraz in toploto. Vedno upo\u0161tevamo njihove ob\u010dutke, ali jim je ugodno ali ne.<\/p>\n


\nPri ovitkih in obkladkih smo pozorni, upo\u0161tevamo:<\/strong>
\n– natan\u010dno upo\u0161tevamo rok trajanja, opazujemo delovanje
\n– pripomo\u010dke (ledene vre\u010dke) pred uporabo vedno zavijemo v za\u0161\u010dito iz blaga, da prepre\u010dimo po\u0161kodbe zaradi mraza
\n– ledeno vre\u010dko ali kak drug pripomo\u010dek zamenjamo takoj, ko za\u010dne pojemati oddajanje mraza
\n– ravnamo pazljivo \u2013 konice nohtov lahko po\u0161kodujejo vre\u010dko
\n
\nNa\u010dini ogrevanja bolnika:<\/strong>
\n– termoforji (gumijasti) , napolnimo jih do polovice, iztisnemo odve\u010dni zrak, voda je ogreta na 70\u02da C, dobro zapremo, ga damo v za\u0161\u010ditno vre\u010dko in zama\u0161ek obrnemo stran od telesa.
\n– termopak \u2013 industrijsko pripravljena vre\u010dica, ki jo segrejemo v vro\u010di vodi
\n– grelne blazine in grelne odeje
\n– grelni loki \u2013 za pospe\u0161itev resorpcije izlivov in pri vnetjih
\n– grelne \u017earnice (300 do 1000 W) uporabljamo za toplotno sevanje pri novorojen\u010dkih, obi\u010dajno doziranje je 20 min na oddaljenosti 2o cm.
\nPri pripomo\u010dkih, ki oddajajo toploto upo\u0161tevamo naslednje:
\n– upo\u0161tevamo \u010das uporabe,
\n– elek. naprav ne uporabljamo v kopalnici (stik z vodo \u2013 takoj\u0161nja smrt),
\n– pri aparatih, ki sevajo toploto sta pomembna natan\u010dno doziranje toplote in kontrola uporabe,
\n– topla telesa nikoli ne smejo priti v stik s ko\u017eo.<\/p>\n

6. MOTNJE ZAVESTI<\/strong>
\nMotnje zavesti \u2013 sem \u0161tejejo vsa odstopanja od normalnega stanja zavesti. To so stanja pri katerih se zavest spreminja kvantitativno (somnolenca, sopor, koma) in kvalitativno (zmedenost, delirij).
\nKvalitativne motnje:<\/strong>
\n– ZMEDENOST \u2013 bolnik je besedno, okoljsko in \u010dasovno neorientiran, vendar se na trenutke vsega zaveda,
\n– DELIRIJ (BLODNJAVOST) \u2013 zmeden, evfori\u010den, prestra\u0161en, nemiren bolnik. Najbolj znan je alkoholni delirij.
\nKvantitativne motnje:<\/strong>
\n– SOMNOLENCA (DREMAVICA) \u2013 bolnik je zaspan, vendar ga lahko z zunanjimi dra\u017eljaji, tresenjem vsak \u010das zbudimo
\n– SOPOR (POLNEZAVEST) \u2013 bolnik spi, z grobimi zunanjimi dra\u017eljaji ga zbudimo
\n– KOMA (NEZAVEST) \u2013 bolnik se ne odziva na zunanje dra\u017eljaje , podzavestne reflekse pa lahko izzovemo.
\nOstale motnje zavesti so :
\n– motnje senzibilnosti
\n– motnje motorike
\n– motnje koordinacije
\n– govorne motnje<\/p>\n

7. PREHRANJEVANJE<\/strong>
\nFaktorji, ki vplivajo na prehranjevanje so:
\n– fiziolo\u0161ki
\n– psihi\u010dni
\n– socialno \u2013 kulturni
\n– faktorji okolja
\nNa\u010dini dostave hrane:<\/strong>
\n– termo posode
\n– termo vozi\u010dki
\n– tablet sistem
\nPojmi:
\n– LAKOTA \u2013 fiziolo\u0161ka potreba po hrani
\n– APETIT \u2013 \u010dustvena nagnjenost k hrani. Vro\u010di\u010den bolnik lahko odklanja kalori\u010dno in te\u017eko prebavljivo hrano. Telo bolnika pozna svoje potrebe.
\n– \u017dEJA \u2013 uravnava potrebo po teko\u010dini, tako da \u010dlovek pije. Potreba po vodi v organizmu je odvisna od zunanje temperature. Posledica \u017eeje je dehidracija. Znaki so:
\n\u2022 izguba turgorja
\n\u2022 sluznica je suha in razpokana
\n\u2022 usta so na pol odprta
\n\u2022 suhe ustnice in jezik
\n\u2022 apatija
\n\u2022 zamegljena zavest
\nOpazovanje in bele\u017eenje telesne te\u017ee :<\/strong>
\nje rutinski postopek. Tehtnica mora biti primerna bolnikovemu stanju. Smiselno je, da se bolnika tehta vedno ob istem \u010dasu ter na isti tehtnici pod standardnimi pogoji. Ve\u010dje nihanje telesne te\u017ee takoj sporo\u010dimo zdravniku. Tehtamo ob sprejemu v bolnico, pri motnjah prehrane, pred operacijo, na sistematskih pregledih itd.<\/p>\n

Na\u010dini hranjenja:<\/strong>
\n– per os \u2013 skozi usta
\n– enteralno \u2013 hranjenje po sondi (nasogastri\u010dna, gastrostoma, jejunostoma)
\nHranjenje po sondi se uvede, ko bolnik ne more jesti oz. kadar je moteno po\u017eiranje in zve\u010danje zaradi bolezni, pri motnjah zavesti, kadar ne sme jesti po operacijah v po\u017eiralniku ali ustni votlini, ter pri psihi\u010dnih motnjah. Kadar obstaja potreba po dalj\u0161em hranjenju, da ohranimo zmo\u017enost organizma ter prepre\u010dujemo atrofijo \u010drevesne sluznice.<\/p>\n

– parenteralno \u2013 infuzija
\nTak\u0161no hranjenje uvedemo takrat, ko vna\u0161amo vodo ali hranilne snovi raztopljene v vodi direktno v \u017eilo \u2013 veno.
\nMotnje po\u017eiranja – znaki:
\n– mo\u010dno slinjenje
\n– hrana, ki zastaja v ustih ali izteka iz njih
\n– posebni zvoki pri po\u017eiranju
\n– ka\u0161elj
\n– du\u0161enje
\nNezavestnim bolnikom ni\u010desar ne dajemo per os, ne hrane, ne teko\u010dine!!!<\/strong>
\nZapleti pri nasogastri\u010dni sondi:
\n– problemi s prebavo
\n– zama\u0161itev sonde
\n– izsu\u0161itev sluznice nosu in \u017erela
\n– nastanek prele\u017eanine na nosni sluznici
\n– infekcija
\n– aspiracija hrane oz. \u017eelod\u010dne kisline
\nKontrola lege nasogastri\u010dne sonde:
\nInspekcija (ogledovanje), aspiracija (vsrkavanje), avskultacija (prislu\u0161kovanje).
\nSondo pritrdimo, fiksiramo \u2013 mesto pritrjevanja razmastimo z alkoholom, da sonda ne drsi.<\/p>\n

8. Bilanca teko\u010dine<\/strong>
\nBilanca teko\u010dine je razmerje med sprejeto in oddano teko\u010dino. Posledica premajhnega vnosa teko\u010dine v telo je dehidracija. Prevelike koli\u010dine teko\u010dine za \u010dloveka niso \u0161kodljive. Pojavlja se le pogostej\u0161e uriniranje. Telo uravnava koli\u010dino in izmeno vode z ustrezno izbiro prehrane.<\/p>\n


\n9. MIKCIJA \u2013 URINIRANJE in DEFEKACIJA \u2013 BLATENJE<\/strong>
\nSE\u010c PRI ZDRAVEM \u010cLOVEKU:<\/strong>
\nBledorumen, bister. Normalna specifi\u010dna te\u017ea je 1001 \u2013 1020. Normalna izlo\u010dena teko\u010dina v enem dnevu je 1000 \u2013 2000 ml v enem dnevu. Vonj sve\u017eega se\u010da je neznaten in je odvisen od primesi (soli, vitamini, minerali, sluz, barvila, epitelne celice). Normalen pH je 6.
\nLaboratorijski izvid nativnega se\u010da:<\/strong>
\n– proteini \u2013 neg.
\n– glukoza – neg.
\n– bilirubin \u2013 neg.
\n– urobilirogenn \u2013 neg.
\n– sediment do 2 eritrocita. Od 0 do 5 levkocitov, posamezne epitelne celice.
\nMotnje mikcije:<\/strong>
\n– DISURIJA \u2013 bole\u010de uriniranje po kapljicah
\n– POLAKSIURIJA \u2013 pogosto, bole\u010de uriniranje v majhnih koli\u010dinah
\n– NIKTURIJA \u2013 izlo\u010danje ve\u010djih koli\u010din se\u010da pono\u010di zaradi pove\u010danega izlo\u010danja
\n– ENURESIS NOCTURNA \u2013 no\u010dno mo\u010denje postelje
\n– POLIURIJA \u2013 patolo\u0161ko pove\u010danje 24 \u2013 urnega se\u010da nad 2000 ml (sladkorna bolezen).
\n– OLIGURIJA \u2013 zmanj\u0161anje dnevne koli\u010dine se\u010da na 100 do 400 ml (bruhanje, dehidracija)
\n– ANURIJA \u2013 zaradi motnje ledvice ni produkcije se\u010da
\n– RETENCIJA URINA \u2013 zastoj se\u010da v mehurju
\n– RESIDUALNI SE\u010c \u2013 (ostanek se\u010da) je se\u010d, ki ostane po spontani mikciji v mehurju in ga lahko odvzamemo s katetrom.
\n– INKONTINENCA SE\u010cA \u2013 je nehotno, oziroma nekontrolirano uhajanje se\u010da iz se\u010dnice.
\nODVZEM SE\u010cA ZA RUTINSKE IN MIKROBIOLO\u0160KE PREISKAVE (Sanford, Urikukt)<\/p>\n


\n10. DEFEKACIJA \u2013 IZLO\u010cANJE BLATA.<\/strong><\/p>\n

Pri odraslem \u010dloveku je dnevna koli\u010dina izlo\u010denega blata 250 gr.
\n\u010clovek normalno izlo\u010da 1X do 2X na dan. Za normalno imamo tudi redkej\u0161e blato, \u010de je to stalna navada. Barva blata je temnorjava, lahko se spreminja tudi glede na vnos nekaterih \u017eivil, zdravil, pija\u010de.
\nKONSISTENCA \u2013 blato je mehko, vendar toliko \u010dvrsto, da na prostem obdr\u017ei cilindri\u010dno obliko. Vonj je tipi\u010dno fekulenten.
\nDIAREJA \u2013 driska, je odvajanje teko\u010dega blata (zastrupitve, psihi\u010dno \u2013 stres, vnetna obolenja \u010drevesja, premalo pre\u017eve\u010dena hrana, malabsorbcija, pomanjkanje sokov trebu\u0161ne slinavke).
\nTENEZEM \u2013 pomeni trajajo\u010de siljenje na blato z minimalnim odvajanjem blata ali celo brez defekacije (vnetje danke, gri\u017ea).
\nINKONTINENCA BLATA \u2013 nezmo\u017enost zadr\u017eevanja blata zaradi odpovedi mi\u0161ice zapiralke zadnji\u010dne odprtine (razne ohromitve, nespodobnost kontrole sfinktra, tumorji v anusu).<\/p>\n

ODSTOPANJA OD NORMALE:<\/strong>
\n– zelo majhne koli\u010dine blata – dojen\u010dki
\n– zelo velike koli\u010dine blata \u2013 celiakija, motnje trebu\u0161ne slinavke
\n– suho, trdo, bobkasto blato \u2013 zaprtje, kr\u010d debelega \u010drevesja
\n– ka\u0161asto – driske
\n– mastno \u2013 glinasto, mazavo, svetle\u010de, mo\u010dno zaudarjaa
\n– aholi\u010dno \u2013 vnetje jeter
\n– penasto svetlo blato- vrenje, prebava OH
\n– melena ali \u010drno blato \u2013 krvavitve iz zgornjega dela prebavnega trakta
\nZAPRTJE<\/strong> \u2013 (obstipacija) o njej govorimo, ko bolnik iztreblja redkeje kot na dva dni, ali je koli\u010dina nezadostna.
\nVzroki obstipacije:
\n– motnje v presnovi, nepravilna prehrana
\n– premalo gibanja in ohlapnost mi\u0161ic
\n– psihi\u010dni vzroki (depresija)
\n– nevrolo\u0161ke motnje (multipla skleroza)
\nPri bolniku med hospitalizacijo je mo\u017een vzrok obstipacije:
\n– sobno strani\u0161\u010de ali nujnost uporabe posteljne posode.
\nPrehrana:
\n– za obroke si vzamemo \u010das, jemo redno, dobro pre\u017eve\u010dimo,
\n– ob vsakem obroku nekaj popijemo (mineralna voda, \u010daj).
\nGibanje:
\n– telesna aktivnost, ki vzpodbuja \u010drevesno peristaltiko, primerna je dnevna, jutranja telovadba.<\/p>\n

\u010cISTILNA KLIZMA<\/strong>
\nNamen:
\n– odstranitev fekalne mase pri obstipaciji,
\n– priprava na preiskave (endoskopija),
\n– pri zastrupitvah
\n– pred porodom
\n– pri vnetjih \u010drevesja
\n– pred operacijo na \u010drevesju<\/p>\n

Na telo deluje klizma na naslednje na\u010dine:<\/strong><\/p>\n

– MEHANI\u010cNO DELOVANJE:
\n\u2022 uvedena \u010drevesna cevka \u017ee sama izzove dra\u017eenje
\n– KEMI\u010cNO DELOVANJE:
\n\u2022 dra\u017eenje nastopi zaradi ozmotskega delovanja.. ozmotski tlak vle\u010de vodo in tako dra\u017ei \u010drevesno sluznico.
\n– TOPLOTNO DELOVANJE:
\n\u2022 toplota in teko\u010dina povzro\u010data ve\u010djo mo\u010d dra\u017eenja. Priporo\u010da se temperatura teko\u010dine odd 37 do 40\u02da C.
\nprocto-clyss \u2013 pripravljen klistir, mikroklist \u2013 aplikator z glicerinsko osnovo
\nSredstva za \u010distilno klizmo:
\n– navadna prekuhana voda brez dodatkov
\n– kamili\u010dni \u010daj
\n– hipertoni\u010den natrijev klorid
\n– oljni ekstrakti
\n– izotoni\u010den NaCl
\n– 2% glicerin
\nOdvzem blata za mikrobiolo\u0161ke preiskave imenujemo KOPROKULTURA.<\/p>\n

11. BRUHANJE<\/strong>
\nBruhanje (emesis, vomitus) je obrambni refleks. Vzroki:
\n– hrana , ki je ne prena\u0161amo
\n– motnje v \u017eelodcu
\n– pove\u010dan pritisk v \u017eelodcu zaradi prepolnega \u017eelodca
\n– tumorji, po\u0161kodbe glave
\n– nose\u010dnost
\n– psihogeno bruhanje
\nPri bruhanju opazujemo:
\n– \u010das : na te\u0161\u010de, po obroku, med nose\u010dnostjo, pogostost
\n– koli\u010dino: velike koli\u010dine izbruhane mase merimo, manj\u0161e zabele\u017eimo
\n– vonj: obi\u010dajno ima kiselkast vonj
\n– primesi: sluz, \u017eelod\u010dni sok pome\u0161an z \u017eol\u010dem
\n– neprebavljena hrana
\n– krvavitev: v po\u017eiralniku \u2013 sve\u017ea kri, iz \u017eelodca \u2013 temna kri
\n– miserere \u2013 bruhanje \u010drevesne vsebine
\nPomo\u010d pri bruhanju:
\n– bolnika pomirjamo
\n– namestimo ga v primeren polo\u017eaj
\n– pridr\u017eimo mu ledvi\u010dko
\n– poskrbimo za ustno nego po bruhanju<\/p>\n

Uravnavanje teko\u010dine v telesu:
\nIzgubljeno teko\u010dino nadome\u0161\u010damo z intarvenozno infuzijo ali teko\u010dino zau\u017eito per os
\nCilj infuzijske terapije je:
\n– uravnavanje hemostatskega ravnovesja
\n– nadome\u0161\u010danje teko\u010dine in elektrolitov
\n– pokrivanje kalori\u010dnih potreb
\n– transport zdravilnih substanc
\n– zdravilni u\u010dinek<\/p>\n


\n12. RAZJEDE ZARADI PRITISKA \u2013 PRELE\u017dANINE (DEKUBITUS) <\/strong>
\nJe okvara tkiva v razli\u010dnem obsegu. Lahko je le rahlo odrgnjena ko\u017ea ali globoka ko\u017ena okvara.
\nNastane zaradi:
\n– dlje \u010dasa trajajo\u010dega pritiska
\n– delovanje stri\u017ene sile \u2013 sila drsenja
\n– rizi\u010dni faktorji (bolj ob\u010dutljiva skupina ljudi)
\nRizi\u010dni faktorji:
\n– bolniki z zmanj\u0161anim gibanjem
\n– bolniki v splo\u0161no slabi fizi\u010dni kondiciji
\n– bolniki z motnjami prekrvavitve
\n– bolniki z presnovnimi motnjami
\n– bolniki z vro\u010dino
\n– bolniki z inkontinenco
\n– bolniki s preveliko ali premajhno telesno te\u017eo
\nRazvoj prele\u017eanine (stadiji):
\n– 1. stopnja: rde\u010dina , ki zbledi. Pritisk s prstom na rde\u010dino, ko\u017ea pobledi,
\n– 2. stopnja: rde\u010dina, ki ne zbledi. Rde\u010dina ostane, naredi se mehur,
\n– 3. stopnja: dermalna rana. Razjeda napreduje v usnjico do meje s podko\u017enim tkivom,
\n– 4. stopnja: razjeda sega globoko (podko\u017eje, mi\u0161ica, \u0161iri se v \u0161irino).
\n– 5. Stopnja: nekrozna rana (mi\u0161ica propada do kosti in sklepov)
\nNa\u010drtovanje ZN:
\n– obra\u010danje vsake 2 ure, gibanje v postelji, zra\u010dna blazina
\n– \u010dim prej\u0161nje vstajanje
\n– izbira obveze, ki nudi fiziolo\u0161ke pogoje za tvorbo granulacijskega tkiva
\n– odstranitev nekroze s kirur\u0161kim postopkom
\n– pospe\u0161evanje krvnega obtoka
\n– izklju\u010devanje rizi\u010dnih faktorjev
\n– odstranjevanje pritiska
\nNajpogostej\u0161a mesta nastanka dekubitusa:
\n– trtica
\n– lopatica
\n– sednica
\n– peta
\n– komolec
\n– stegno
\n– vretenca
\nPripomo\u010dki za prepre\u010devanje:
\n– zra\u010dna blazina, postelja z zra\u010dnim delovanjem
\n– ov\u010dje krzno
\n– gumijasti obro\u010d
\n– vodna postelja
\nPosledice predolgega le\u017eanja so:
\n– DEKUBITUS,<\/p>\n

– KONTRAKTURE sklepov \u2013 je gibalna omejitev sklepov, nastane zaradi skraj\u0161anja mi\u0161ic, vezi in zmanj\u0161anja sklepnih ovojnic.<\/p>\n

Poznamo:
\n\u2022 nevrogene kontrakture (centralne in periferne ohromitve),
\n\u2022 kontrakture zaradi bole\u010din, zaradi pomanjkanja gibanja pri po\u0161kodbah in obolenjih v predelu sklepov,
\n\u2022 psihogene kontrakture, pri manj\u0161ih po\u0161kodbah, kadar so prizadete nevroti\u010dne osebe,
\n\u2022 kontrakture zaradi slabe nege, kot posledica nepravilnega polo\u017eaja.<\/p>\n

K nastanki so nagnjeni bolniki z:
\n– vnetnimi sklepi
\n– degenerativnimi obolenji
\n– ohromitvami
\n– po\u0161kodbami
\n– opeklinami v bli\u017eini sklepov
\n– dolgotrajnim mirovanjem<\/p>\n

– TROMBOZA \u2013 tvorba strdkov na \u017eilni steni, najpogosteje se pojavi v venah nog in medenice.
\nNa nastanek tromboze vpliva:<\/p>\n

\u2022 upo\u010dasnjen krvni obtok (zaradi dalj\u0161ega le\u017eanja, negibnosti, kr\u010dnih \u017eil, popu\u0161\u010danja potisne sile srca),
\n\u2022 spremembe \u017eilne stene (zaradi vnetij, skleroti\u010dnih zo\u017eitev, okvar po po\u0161kodbah ali operacijah),
\n\u2022 motnje strjevanja krvi
\nZgodnji znaki tromboze so:
\n\u2022 bole\u010dine vzdol\u017e vene ali bole\u010dine na podplatih
\n\u2022 lokalna vro\u010dina, kasneje rde\u010dina in oteklina prizadete ekstremitete
\n\u2022 dvig telesne temperature in pulza \u2013 znaki vnetja
\nPrepre\u010devanje:
\n– pravilen polo\u017eaj bolnika
\n– zgodnje vstajanje bolnika
\n– razgibavanje v postelji (pasivno, aktivno)
\n– kompresija ven (povijanje nog)<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE ZASTOJNE PLJU\u010cNICE<\/strong>
\nZastojna (hipostati\u010dna) plju\u010dnica je zaplet na dihalih, ki nastane zaradi neaktivnosti bolnika. Dihanje je plitvo, povr\u0161no in predvsem spodnji deli plju\u010d niso predihani. Nastane vnetje, ki je lahko nevarno predvsem za starej\u0161e slabotne ljudi.
\nPrepre\u010devanje:
\n– dihalne vaje
\n– aktivno in pasivno razgibavanje v postelji
\n– obra\u010danje bolnika
\n– dobra hidracija bolnika
\n– izka\u0161ljevanje bolnika
\n– primerna mikroklima v prostoru<\/p>\n


\n13. ZDRAVILA<\/strong>
\nNa\u010dini dajanja zdravil:
\n– per os \u2013 skozi usta
\n– pod jezik \u2013 siblingualno
\n– v danko \u2013 per rektum
\n– z vdihavanjem \u2013 per inhaloationem
\n– na ko\u017eo
\n– na dostopne sluznice
\n– z vbrizgavanjem
\nTZN upo\u0161tevamo pravilo petih P:
\n– pravo zdravilo (preverimo 3X)
\n– pravemu bolniku
\n– pravi \u010das
\n– na pravi na\u010din
\n– pravilno dozo
\nFARMAKOPEJA \u2013 lekarni\u0161ka knjiga, kjer so napisana imena zdravil v sloven\u0161\u010dini in latinici
\nDOZA \u2013 je koli\u010dina zdravila, ki jo prejme bolnik po zdravnikovem naro\u010dilu (lahko je terapevtska, maksimalna, minimalna). Poznamo \u0161e toksi\u010dno – zastrupljajo\u010do in letalno \u2013 smrtno dozo zdravil.
\nVRSTE ZDRAVIL:
\n– ANALGETIK \u2013 proti bole\u010dinam
\n– SEDATIV \u2013 za pomirjanje
\n– HIPNOTIK \u2013 za uspavanje
\n– KARDIOTONIK \u2013 za ja\u010danje sr\u010dne mi\u0161ice
\n– ANTIPIRETIK \u2013 za zni\u017eanje telesne temperature
\n– ANTITUSIK \u2013 proti ka\u0161ljanju
\n– EKSPEKTORANS \u2013 za izka\u0161ljevanje
\n– NARKOTIK \u2013 proti mo\u010dnim bole\u010dinam in za omamo
\n– ANESTETIK \u2013 za omrtvi\u010denje
\n– DIURETIK \u2013 odvajanje teko\u010dine
\n– ANTIBIOTIK \u2013 proti vnetjem
\n– SPAZMOLITIK \u2013 proti kr\u010dem
\nOblike zdravil:
\n– tablete \u2013 \u010dvrste
\n– dra\u017eeje \u2013 obdane z \u010dokoladno in sladkorno plastjo
\n– kapsule \u2013 \u017eelatinast ovoj
\n– lingvaleta \u2013 majhna tableta \u2013 damo pod jezik
\n– \u0161ume\u010de tablete
\n– pra\u0161ki
\n– sirupi
\n– mikstura ali me\u0161anica (zdravilo + voda)
\n– kreme
\n– mazila
\n– orbiblete \u2013 li\u017eemo
\n– vaginalete \u2013 za vaginalno aplikacijo
\n– sve\u010dke \u2013 rektalno
\n– kapljice
\n– \u010daji
\n– zdravilne raztopine (emulzije) (pripravki zdravil \u2013 ena ali ve\u010d zdravilnih substannc, v topilu)
\n– infuzije \u2013 v \u017eilo
\n– inhalacije
\n– obli\u017ei \u2013 protibole\u010dinski, lepimo na dele teles
\nDIUREZA \u2013 je izlo\u010den se\u010d. Normalne vrednosti:<\/p>\n


\n14. ZDRAVSTVENA NEGA NA DAN OPERACIJE<\/strong>
\nNAVODILA BOLNIKU:
\n– opustiti kajenje
\n– bolnik naj ostane te\u0161\u010d
\n– mirno in temeljito mora opraviti jutranjo nego
\n– odstraniti mora li\u010dila, lak na nohtih,
\n– odstraniti mora nakit, protezo
\n– oble\u010de naj sve\u017eo srajco ali pi\u017eamo
\n– shrani vrednostne predmete in denar
\n– izprazni mehur in \u010drevo
\nNAVODILA NEGOVALNEMU OSEBJU:
\n– individualni pristop
\n– kontrola krvnega tlaka, pulza, temperature in po\u010dutja
\n– priprava celotne dokumentacije
\n– aplikacija premedikacije; 30 \u2013 40 min pred operacijo
\n– transport bolnika v operacijsko sobo
\n– predaja bolnika anestezijski sestri
\n– priprava postelje za operiranega bolnika
\n– le\u017ei\u0161\u010de je ravno, brez blazine
\n– pripravimo stojalo za infuzijo, dr\u017ealo za urinsko vre\u010dko, drena\u017eno steklenico
\nZAPLETI IN TE\u017dAVE PO OPREATIVNM POSEGU:<\/strong>
\n– bole\u010dine<\/p>\n

– hipostatska plju\u010dnica (prepre\u010dujemo z: dihalne vaje, ciljno izka\u0161ljevanje, inhalacije, toaleta traheje, laj\u0161anje bole\u010din, obra\u010danje bolnika, primerna mikroklima, optimalna hidracija bolnika)<\/p>\n

– motnje delovanje srca
\n– motnje v delovanju krvnega obtoka (zunanje krvavitve, notranje krvavitve)
\n– zapleti v o\u017eilju (debeli ljudje, ateroskleroza, kr\u010dne \u017eile); prepre\u010dujemo z: gibanje, dihalne vaje, no\u0161enje elasti\u010dnih nogavic, zgodnje vstajanje, medikamentozna terapija (antikoagulantna sredstva, heparinski preparati), infuzija, ki zagotavlja normalen volumen krvi<\/p>\n

– abdominalni zapleti (bruhanje, kolcanje, diareja, polenitev \u010drevesja, naueza)
\n– zapleti v se\u010dilih (atonija mehurja, anurija, retencija)
\n– razjeda zaradi pritiska
\n– lokalni zapleti (sekundarno celjenje ran)
\nPri opazovanje funkcije se\u010da mora bolnik urinirati najmanj 8 ur po operaciji.
\nTemperatura vi\u0161ja od 37, 8 \u02da C pomeni infekcijo.<\/p>\n

RANE:<\/strong>
\n– ASEPTI\u010cNA \u2013 \u010cISTA RANA
\n– SEPTI\u010cNA \u2013 OKU\u017dENA RANA
\nZa prevezo veljajo tri to\u010dke:
\n– zmo\u010diti \u2013 o\u010distiti
\n– pokriti z zdravilnim zlo\u017eencem
\n– preko zdravilnega zlo\u017eenca polo\u017eiti \u0161e enega ali dva suha zlo\u017eenca
\nNa\u010dela pri prevezi rane:
\n– \u010diste in suhe rane ne prevezujemo
\n– asepti\u010dne (\u010diste) rane o\u010distimo ostankov krvi, in sicer tako, da dobro namo\u010den tampon uporabimo le za EN POTEGLJAJ, za \u010di\u0161\u010denje pa potrebujemo tri tampone
\n– secernirajo\u010de rane (septi\u010dne, ne\u010diste, izcedki) \u010distimo po dolo\u010denem postopku
\n\u2022 z dobro navla\u017eenim tamponom bri\u0161emo z enim potegljajem isto mesto tako dolgo, dokler ni rana \u010dista (\u0161tevilo tamponov ni vnaprej znano)
\n\u2022 \u010distimo in razku\u017eimo od zunaj navznoter
\n\u2022 pri delu vedno uporabljamo rokavice (menjamo jih po potrebi)
\n– upo\u0161tevamo zaporedje prevezovanja na oddelku
\n\u2022 najprej preve\u017eemo asepti\u010dne rane
\n\u2022 nato preve\u017eemo \u0161e septi\u010dne rane
\n– rano oku\u017eeno z pseudomonasom, preve\u017eemo \u0161ele, ko smo opravili vse ostale preveze, uporabljene predmete pa razku\u017eimo posebej (razku\u017eilo menjamo dvakrat).<\/p>\n

15. STAROSTNIK<\/strong>
\nTelesne spremembe:
\n– zmanj\u0161evanje telesne vi\u0161ine
\n– prerazporejanje ma\u0161\u010dobnega tkiva
\n– tanj\u0161anje ko\u017ee
\n– posivelost
\n– prizadetost \u010dutil
\n– izpadanje zob
\n– okornost
\nPsihi\u010dne spremembe:
\n– prizadete so du\u0161evne sposobnosti (sposobnost kombinacij, orientacija v novih situacijah, hitrost mi\u0161ljenja in predstave v prostoru).
\n– dve skupine obolenj:
\n\u2022 organska obolenja mo\u017eganov (pozabljivost, zmedenost, ve\u010dja odvisnost)
\n\u2022 funkcionalne psihi\u010dne te\u017eave (nevroze, psihoze, depresije)
\nDemenca je starostno pogojeno slabljenje mo\u017eganov (motnje spomina, izguba intelektualnih sposobnosti, sposobnost presojanja, afazija (izguba sposobnosti govora), agnozija (nesposobnost zaznavanja zunanjih dra\u017eljajev) najpogostej\u0161a oblika demence je Alzheimerjeva bolezen (posledica atrofije skorje velikih mo\u017eganov), ki v 5 \u2013 10 letih privede do motnje govora, motenj gibanja in po\u017eiranja.
\nGerontologija je veda, ki raziskuje starostne pojave in se ukvarja s problemi starej\u0161ih ljudi. Deli se na:
\n– medicinsko
\n– socialno
\n– eksperimentalno
\nGeriatrija pa se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni pri starih ljudeh.
\nEkolo\u0161ka gerontologija \u2013 bivalno okolje.<\/p>\n

16. SMRT IN UMIRANJE<\/strong>
\nUMIRANJE je potek, ki vodi do bilo\u0161ke smrti. Pri\u010dne se z izpadom osnovnih \u017eivljenjskih funkcij (centralni \u017eiv\u010dni sistem, srce, plju\u010da) in kon\u010da z odmrtjem celic.
\nLo\u010dimo ve\u010d vrst smrti:
\n– biolo\u0161ka smrt je avtoliti\u010den proces v vseh tkivih in organih telesa. Znaki (mrli\u0161ka okorelost, mrli\u0161ko ohlajanje, mrli\u0161ke pege, avtoliza \u2013 razpadanje tkiv)<\/p>\n

– klini\u010dna je prenehanje dihanja in popoln zastoj obtoka z nepopravljivo okvarjeno aktivnostjo mo\u017eganov.<\/p>\n

– centralna je posledica nekroze mo\u017eganskega, vendar ne mo\u017eganskega debla<\/p>\n

– mo\u017eganska je cerebralna smrt in nekroza cerebeluma (malih mo\u017eganov), srednjih mo\u017eganov in podalj\u0161ane hrbtenja\u010de, ki sledi sr\u010dnemu zastoju<\/p>\n

– socialna je stanje vegetiranja, ker gre za nepopravljive mo\u017eganske okvare, nezavesten bolnik ne odgovarja na bole\u010dinske dra\u017eljaje, lahko spontano diha, obstaja pa minimalna EEG dejavnost tre refleks.
\nSMRT je zadnja faza zrelosti. V procesu umiranja lo\u010dimo 5 faz (Elizabeth K\u00fcbler \u2013 Ross):
\n– 1 faza \u2013 nepriznavanje resnice
\n– 2 faza \u2013 jeza, upor, agresija
\n– 3 faza \u2013 pogajanje z usodo
\n– 4 faza \u2013 depresija z globokim \u017ealovanjem
\n– 5 faza \u2013 razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti
\nOSKRBA UMRLEGA :<\/strong>
\n– na temperaturni list zdravnik vpi\u0161e to\u010den \u010das smrti \u2013 (exitus)
\n– pokojniku zapremo o\u010di
\n– izpraznimo mehur
\n– odstranimo vse cevke
\n– pokojniku umijemo obraz, ga po\u010de\u0161emo, po potrebi obrijemo
\n– z masko ali ovojem fiksiramo spodnjo \u010deljust
\n– umijemo telo
\n– namestimo plenico za enkratno uporabo
\n– zamenjamo rjuho
\n– roke mu zravnamo ob telesu ali prekri\u017eamo na prsih
\n– nogi zravnamo, vno\u017eni listek (podatki umrlega) \u2013 pritrjen na palec noge
\n– pokojnika pokrijemo z rjuho
\n– obraz ostane 2 uri odkrit (zaradi opazovanja)<\/p>\n

17. POSEBNOSTI V DAJANJU INSULINA:<\/strong>
\n– insulin shranjujemo v hladilniku pri temperaturi 2 – 8\u02da C
\n– pred uporabo ga 10X preme\u0161amo, ga NE stresamo
\n– vbodno mesto sistematsko menjujemo (trebuh, stegno, zunanja stran nadlakti)
\n– preverimo vbodno mesto in ga enkrat razku\u017eimo s sterilnim tamponom
\n– pri aplikaciji injekcije ne aspiriramo (po\u0161kodba tkiva). Zaradi kratke igle ni nevarnosti aplikacije v \u017eilo.
\n– po aplikaciji storitev takoj dokumentiramo, tudi na kontrolni list za kontrolo stanja glukoze in insulina
\n– po injekciji mora bolnik dobiti zajtrk<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

TEMPERATURA Pri odraslem \u010dloveku je normalna vrednost 36\u02da C do 37,2\u02da C. Merimo jo: \u2022 AKSILARNO (v pazduhi); 10 min \u2022 REKTALNO (v debelem \u010drevesu); 3 \u2013 4 min<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[1578,1577,83,1576],"class_list":["post-1719","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-srednja-sola-zapiski-zn","tag-zapiski-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1","tag-zdravstvena-nega-povzetek-na-kratko-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1719","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1719"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1719\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12122,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1719\/revisions\/12122"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1719"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1719"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1719"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}