{"id":1722,"date":"2011-02-17T20:26:47","date_gmt":"2011-02-17T19:26:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1722"},"modified":"2017-02-16T13:32:06","modified_gmt":"2017-02-16T12:32:06","slug":"anatomija-teorija-skripta-gradivo-anatomija-za-anatomijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anatomija-teorija-skripta-gradivo-anatomija-za-anatomijo\/","title":{"rendered":"Anatomija teorija in gradivo"},"content":{"rendered":"

\"\"SPLO\u0160NA ANATOMIJA<\/strong>
\n<\/span><\/p>\n

    \n
  1. Anatomski polo\u017eaj je polo\u017eaj, v katerem telo: stoj\u00ed, ima obraz v dlani obrnjeni navzpred.<\/li>\n<\/ol>\n
      \n
    1. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo pri opisovanju: tri osnovne orientacijske ravnine, sta dve v vzdol\u017eni ena pre\u010dna.<\/li>\n
    2. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo tri osnovne orientacijske ravnine: PRE\u010cNA JE ENA NA DVE STA VZDOL\u017dNI, ENA JE FRONTALNA, DRUGA SAGITALNA, tretja PA JE PRE\u010cNA.<\/li>\n
    3. Mediana ravnina poteka: navpi\u010dno po sredini, RAZDELI TELO V levo desno NA POLOVICO.<\/li>\n
    4. Glede na mediano ravnino uporabljamo pri opisovanju lege ORGANOV naslednje izraze: medialis, lateralis, DEX IN SIN<\/li>\n
    5. Glede na frontalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege ORGANOV naslednje izraze: VENTRALIS V dorsalis, sprednji IN zadnji<\/li>\n
    6. Glede na transverzalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege ORGANOV naslednje izraze: SUPERIOR slab\u0161e, CRANIALIS IN caudalis<\/li>\n
    7. Pri zgornjih v spodnjih udih uporabljamo Posebne izraze: DISTALNO V PROKSIMALNO<\/li>\n
    8. Pri zgornJih udih uporabljamo: RADIALNO V ULNARNO LEGO<\/li>\n<\/ol>\n

      10.\u00a0 Pri spodnjih udih uporabljamo: TIBIALNO V FIBULARNO LEGO<\/p>\n

      11.\u00a0 Fleksija je: UPOGIBANJE, ZMANJ\u0160UJE<\/p>\n

      12.\u00a0 Abdukcija: ODMIKANJE OD MEDIANE ravnine V LATERALNO smer, POVE\u010cUJE<\/p>\n

      13.\u00a0 Ekstenzija je: IZTEZANJE, POVE\u010cUJE<\/p>\n

      14.\u00a0 Addukcija je: PRIMIKANJE K MEDIANI ravnini, ZMANJ\u0160UJE<\/p>\n

      15.\u00a0 Rotacija je: Vrtenje okoli VZDOL\u017dNE OSI<\/p>\n

      16.\u00a0 Cirkumdukcija je: KRO\u017dENJE, UD opisuje S SVOJIMI gibanjem STO\u017dEC, FLEKSIJA, EKSTENZIJA, ABDUKCIJA IN ADDUKCIJA<\/p>\n

      17.\u00a0 Pri pronaciji sta kosti v podlaktu: PREKRI\u017dANI, NAVZAD<\/p>\n

      18.\u00a0 Pri supinaciji sta kosti v podlaktu: VZPOREDNI, NAVZPRED<\/p>\n

      19.\u00a0 Opozicija je: POSTAVLJANJE PALCA PROTI drugim PRSTOM<\/p>\n

      20.\u00a0 Repozicija je: ODMIKANJE PALCA OD DRUGIH prstov<\/p>\n

      21.\u00a0 Sistemsko anatomijo delimo: PO SISTEMIH, PO SKUPINAH ORGANOV, KI IMAJO isto FUNKCIJO<\/p>\n

      22.\u00a0 Topografska Anatomija deli Telo: na glavo, vrat, trup v zgornje ter spodnje ude, na regije<\/p>\n

      23.\u00a0 Trup-truncus delimo na: PRSNEGA, trebuh, medenico, DORSUM<\/p>\n

      24.\u00a0 Trebu\u0161no steno delimo v regije z: dvema VODORAVNIMA IN dvema NAVPI\u010cNIMA \u010cRTAMA<\/p>\n

      25.\u00a0 Trebu\u0161no steno delimo na: devet regij<\/p>\n

      26.\u00a0 Trebu\u0161no steno delimo na: TRI ZGORNJE, SREDNJE IN TRI TRI SPODNJE regije<\/p>\n

      27.\u00a0 Medioklavikularna linija: JE SAGITALNA Ravnina, poteka skozi SREDINO KLJU\u010cNICE<\/p>\n

      28.\u00a0 Subkostalna ravnina: S TRANSTUBEKULARNO RAVNINO trebuh DELI NA TRI Polja, LE\u017dI V VI\u0160INI SPODNJIH TO\u010cK OBEH REBRNIH LOKOV<\/p>\n

      29.\u00a0 Transtuberkularna ravnina: JE SPODNJA VODORAVNA Orts, KI DELI TREBU\u0160NO Steno NA regije, S SUBKOSTALNO RAVNINO RAZDELI trebuh NA TRI Polja, LE\u017dI V VI\u0160INI NA OBEH Gr\u010di\u0107 GREBENIH \u010cREVNIC<\/p>\n

      30.\u00a0 Subkostalna v transtuberkularna ravnina razdelita trebuh na: EPIGASTRIJ, MEZOGASTRIJ IN HIPOGASTRIJ<\/p>\n

      31.\u00a0 Zgornje Srednje polje trebu\u0161ne stene je: EPIGASTRIJ<\/p>\n

      32.\u00a0 Zgornje levo polje trebu\u0161ne stene je: LEVI HIPOHONDRIJ<\/p>\n

      33.\u00a0 Zgornje desno polje trebu\u0161ne stene je: Desni HIPOHONDRIJ<\/p>\n

      34.\u00a0 Spodnje Srednje polje trebu\u0161ne stene je: PUBI\u010cNA REGIJA<\/p>\n

      35.\u00a0 Levo Srednje polje trebu\u0161ne stene je: leva LATERALNA REGIJA<\/p>\n

      36.\u00a0 Desno spodnje polje trebu\u0161ne stene je: Desna INGVINALNA REGIJA<\/p>\n

      37.\u00a0 Zgornji ud – pesrum superius delimo na: BRACHIUM, ANTEBRACHIUM IN trak<\/p>\n

      38.\u00a0 Spodnji ud – membrum inferius delimo v: STEGNENICE, GENUM, crus IN PES<\/p>\n

      CELICA<\/span><\/strong><\/p>\n

        \n
      1. Debelina citoplazmatske membrane je pribli\u017eno: 40 – 50, FOSFOLIPIDOV IN beljakovin<\/li>\n
      2. Pri modelu teko\u010dega mozaika so: BELJAKOVINSKE molekule RAZPOREJENE ASIMETRI\u010cNO, MA\u0160\u010cOBNE molekule RAZPOREJENE KOT DVOJNA PLAST<\/li>\n
      3. Vse celice so zgrajene iz: CITOPLAZMETSKE membrano, CITOPLAZME Z ORGANELI<\/li>\n
      4. Citoplazma vsebuje: 70 – 90% VODE, SO SAMO Nekateri OBDANI Z MEMBRANO<\/li>\n
      5. Med organele, ki Niso obdani z membrano, uvr\u0161\u010damo: ribosomov, CILIJE<\/li>\n
      6. Organeli, ki so obdani z membrano, so: GOLGIJEV Aparat, LIZOSOMI<\/li>\n
      7. Za granularni endoplazmatski retikulum velja: JE ORGANEL Z MEMBRANO, Rabi ZA SINTEZO beljakovin, IMA ribosomov<\/li>\n
      8. Za agranularni endoplatmatski retikulum protielja: DRUGO IME zanje GLEDKI ER., JE ORGANEL Z MEMBRANO, NIMA RIBOSOMOV<\/li>\n
      9. Ribosomi so strukture, ki merijo: pribli\u017eno 15 NM, IZ RNK IN beljakovin<\/li>\n<\/ol>\n

        10.\u00a0 Za ribosome velja: SO VEZANI NA GRANULARNI ER. ALI V prosto CITOPLAZMI, SODELUJEJO PRI SINTEZI beljakovin IZ AminOKISLIN<\/p>\n

        11.\u00a0 Golgijev aparat je: 4-8 sistem kanalov, ki so vezani na granularni er., sodeluje pri vezavi ogljikovih hidratov na beljakovine<\/p>\n

        12.\u00a0 Za mitohondrije velja: SO ORGANELI Z MEMBRANO, IMAJO GLADKO ZUNANJO MEMBRANO V NAGUBANO NOTRANJO MEMBRANO<\/p>\n

        13.\u00a0 Lizosomi so: ORGANELI, ki vsebujejo PREBAVNE ENCIME, \u0160TEVILNI V CELICAH S HITRO PRESNOVO IN V CELICAH<\/p>\n

        14.\u00a0 Med citoskelet uvr\u0161\u010damo: INTERMEDIARNE FILAMENTE, MIKROFILAMENTE, MIKROTUBULE<\/p>\n

        15.\u00a0 Za celi\u010dno jedro velja: PRAVILOMA ALI JE Okroglo ELIPSOIDNO, MERI V PREMRU OD 10-40<\/p>\n

        16.\u00a0 Za celi\u010dno jedro velja: vsebuje RNK, DNK IN NUKLEOLE, SAMO DNK SE NAHAJA V OBLIKI KROMATINA<\/p>\n

        TKIVA<\/span><\/strong><\/p>\n

          \n
        1. Tkiva sestavljajo: SKUPINA ENAKIH \u0106eli\u0107 Z Razli\u010dno FUNKCIJO TER MEDCELI\u010cNINA<\/li>\n
        2. Razlikujemo ve\u010d vrst tkiv: OPORNO, KOSTNO, \u017dIV\u010cNO, MI\u0160I\u010cNO IN CEMENT<\/li>\n
        3. Za epitelj je zna\u010dilno, da: sestavlja \u017dLEZNI PARENHIM, nastane LAHKO IZ SREDNJEGA KLI\u010cNEGA LISTA<\/li>\n
        4. Za epitelj je zna\u010dilno, da: JE IZ ZGRAJEN \u0106eli\u0107 V MEDCELI\u010cNINE, zajema Zunanje V Notranje Povr\u0161ine telesa, nastane LAHKO IZ EKTODERMA<\/li>\n
        5. Prehodni epitelj: JE VE\u010cVRSTNI PRIZMATSKI EPITELJ, SE LAHKO PRILAGODI PROSTORNINI ORGANA<\/li>\n
        6. Epitelj, ki ima izrazito za\u0161\u010ditno funkcijo: JE VE\u010cSKLADNI, SE HITRO OBNAVLJA, ZNA\u010cILEN JE ZA KO\u017dO<\/li>\n
        7. Enoskladni plo\u0161\u010dati epitelj je zna\u010dilen za: PLEVRO, PERITONEJ, PERIKARDIJ<\/li>\n
        8. Eksokrine \u017eleze: IZLO\u010cAJO svoje PRODUKTE NA prosto, IMAJO IZVODILA<\/li>\n
        9. Mezotelij: LAHKO IZ MEZODERMA nastane, JE ENOSKLADNI plo\u0161\u010dati EPITELJ, OBDAJA SEROZNE VOTLINE, PREPUSTEN JE V OBEH smeri<\/li>\n<\/ol>\n

          10.\u00a0 Serozna teko\u010dina: NIMA \u0106eli\u0107, SE NAHAJA V SEROZNIH VOTLINAH V manj\u0161i KOLI\u010cINI<\/p>\n

          11.\u00a0 Fibroblasti: SO GLAVNE celice V VEZIVNEM TKIVU, SINTETIZIRAJO KOLAGEN, SINTETIZIRAJO KISLE MUKOPOLISAHARIDE<\/p>\n

          12.\u00a0 Fibroblasti sintetizirajo: HIALURONSKO kislino, elasti\u010dna vlakna, vlakna RETIKULINSKA<\/p>\n

          13.\u00a0 Fibroblasti sintetizirajo: NEOBLIKOVANO MEDCELI\u010cNINO<\/p>\n

          14.\u00a0 Mezanhim: nastane tudi IZ EKTODERMA, GA NAJDEMO SAMO PRI PLODU, JE MRE\u017dJE ZVEZDASTIH \u0106eli\u0107, JE MATI\u010cNO tkivo ZA VSE VRSTE VEZIVA<\/p>\n

          15.\u00a0 Zdrizovina: JE PODOBNA MEZANHIMU, POPKOVNICI<\/p>\n

          16.\u00a0 Retikularno vezivo: TVORI Ogrodje KRVOTVORNIH ORGANOV, SESTOJI IZ RETIKULINSKIH \u0106eli\u0107 RETIKULINSKIH IZ VLAKEN<\/p>\n

          17.\u00a0 Ma\u0161\u010dobno tkivo: JE VRSTA VEZIVNEGA tkiva, predstavlja DO 20% ALI VE\u010c TELESNE TE\u017dE O.\u010cLOVEKA, JE TERMI\u010cNI IZOLATOR, JE POMEMBEN rezervoar ZA ENERGIJO, NADOME\u0160\u010cA INVOLBIRANO tkivo<\/p>\n

          18.\u00a0 Ma\u0161\u010dobne celice so \u0161tevilne v: HIPODERMISU, PERATIROIDNIH \u017dLEZAH, V rumenem KOSTNEM MOZGU<\/p>\n

          19.\u00a0 Celice rumenega ma\u0161\u010dobnega veziva odraslega \u010d.: Obilo vsebujejo ma\u0161\u010dobe V oblikI ENE VELIKE KAPLJE, IMAJO OB jedro CITOPLAZEMSKI MEMBRANI<\/p>\n

          20.\u00a0 Celice rjavega ma\u0161\u010dobnega tkiva: Obilo vsebujejo ma\u0161\u010dobe V OBLIKI \u0160TEVILNIH KAPLJIC, SO PRI FETUSU, SO PRI NOVOROJEN\u010cKU, vsebujejo VE\u010c MITOHONDRIJEV<\/p>\n

          21.\u00a0 Kolagenska vlakna so v: MEDCELI\u010cNINI VEZIVNEGA tkiva, KOSTNEM MOZGU, ZOBOVINI, HRUSTAN\u010cEVINI<\/p>\n

          22.\u00a0 Kolagen je v: KITAH, VEZEH, POKOSTNICI, APONEVROZAH<\/p>\n

          23.\u00a0 Elastin Pomembna je struktura v: Koz\u00ed, \u017dILAH, VEZIVNEM TKIVU<\/p>\n

          24.\u00a0 Retikulinska vlakna so \u0161tevilna v: VRANICI, BEZGAVKAH, RDE\u010cEM KOSTNEM MOZKU, JETRIH, LEDVICAH<\/p>\n

          25.\u00a0 Rahlo vezivo vsebuje: VELIKO \u0106eli\u0107, FIKSNE IN mobilne celice<\/p>\n

          26.\u00a0 Fiksne celice v vezivnem tkivu so: FIBROBLASTI, FIBROCITI, MA\u0160\u010cOBNE celice<\/p>\n

          27.\u00a0 Mobilne celice v vezivnem tkivu so: MONOCITI, LIMFOCITI, PLAZMATKE<\/p>\n

          28.\u00a0 \u010cvrsto vezivo najdemo v: vezeh, dermisu, belo\u010dnici, duri mater, tuniki albuginei – moda<\/p>\n

          29.\u00a0 Aponevroze so: KITE PLO\u0160\u010cATIH mi\u0161ica, zgrajene IZ \u010cVRSTEGA VEZIVA<\/p>\n

          30.\u00a0 Ligamenti (vezi): ve\u017e\u0117jo kost S KOSTJO, Lahko vsebujejo mnogo elastina, tako da iz \u010dvstega veziva<\/p>\n

          31.\u00a0 Oporna tkiva nastanejo iz: MEZENHIMA<\/p>\n

          32.\u00a0 Oporna tkiva so: HRUSTAN\u010cEVINA, Cementa, KOSTNINA<\/p>\n

          33.\u00a0 Medceli\u010dnina hialinega hrustanca vsebuje: KOLAGENSKA vlakna, KERATANSULFAT, HONDROITINSULFAT<\/p>\n

          34.\u00a0 Vloga hialinega hrustanca: PRI EMBRIJU osnova JE ZA NASTANEK dolge kosti, omogo\u010da rast dolge kosti V DOL\u017dINO, gradi SKLEPNI HRUSTANEC<\/p>\n

          35.\u00a0 Sklepni hrustanec: hrani SE Z DIFUZIJO krvnih ZIL, hrani SE IZ SINOVIJE<\/p>\n

          36.\u00a0 Elasti\u010dni hrustanec: JE MAKROSKOPSKO RUMENE BARVE, NAJDEMO GA V UHLJU, NAJDEMO GA V malih HRUSTANCIH GRLA<\/p>\n

          37.\u00a0 Medceli\u010dnina elasti\u010dnega hrustanca vsebuje: elasti\u010dna vlakna, KOLAGENSKA vlakna, HODROITINSULFAT<\/p>\n

          38.\u00a0 Vezivni hrustanec najdemo v: SIMFIZI, MEDVRETEN\u010cNI PLO\u0160\u010cICI, MINISKUSU<\/p>\n

          39.\u00a0 V medceli\u010dnini vezivnega hrustanca najdemo: \u010cVRSTO VETIVO V KOLAGENSKA vlakna<\/p>\n

          40.\u00a0 Medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica vsebuje: ANULAS PULUSUS, NUELEUS FIBROSUS, VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n

          41.\u00a0 Simfiza vsebuje: VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n

          42.\u00a0 Osnovna enota urejene kostnine je: OSTEON<\/p>\n

          43.\u00a0 Dolge kosti: nastanejo Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, za\u010dnejo NASTAJATI V 7 PRENATALNEM tednu, vsebujejo MOZGOVNO VOLTLINO<\/p>\n

          44.\u00a0 Plo\u0161\u010date kosti: nastanejo Z VEZIVNO OSIFIKACIJO, za\u010dnejo NASTAJEATI V 6 PRENATALNEM tednu, vsebujejo DIPLOO<\/p>\n

          45.\u00a0 Diploo najdemo v: PLO\u0160\u010cATIH LOBANJSKIH KOSTEH<\/p>\n

          46.\u00a0 Dipoa je. SPONGIOZA<\/p>\n

          47.\u00a0 Osteon: NAJDEMO V UREJENI KOSTNINI, IMA CENTRALNO HAVERSOV KANAL, IMA KONCENTRI\u010cNE LAMELE<\/p>\n

          48.\u00a0 Koncentri\u010dne lamele najdemo v: UREJENI KOSTNINI<\/p>\n

          49.\u00a0 Osifikacija pri embiju poteka v: HIALINI HRUSTAN\u010cEVINI, VEZIVNEM TKIVU<\/p>\n

          50.\u00a0 Volkmannovi kanali: POVEZUJEJO HAVERSOVE kanale, vsebujejo Z\u012ble SO V UREJENI KOSTNINI<\/p>\n

          51.\u00a0 Haversovi kanali: LE\u017dIJO CENTRALNO V OSTEONU, okoli njih SO KONCENTRI\u010cNE LAMELE, vsebujejo ZILE NA \u017dIVCE<\/p>\n

          52.\u00a0 Enhondralna osifikacija: ZNA\u010cILNA JE ZA RAST dolge kosti, poteka V RASTNEM HRUSTANCU<\/p>\n

          53.\u00a0 Dolga kost raste v dol\u017eino zaradi: RAZMNO\u017dEVANJA \u0106eli\u0107 V RASTNEM HRUSTANCU<\/p>\n

          54.\u00a0 Kost raste v dol\u017eino zaradi: AKTIVNOSTI POD POKOSTNICA<\/p>\n

          55.\u00a0 Dolga kost raste v \u0161irino zaradi: AKTIVNOSTI POKOSTNICE, RAZGRADNJE KOSTNINE<\/p>\n

          56.\u00a0 V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v: DIAFIZI<\/p>\n

          57.\u00a0 V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v: EPIFIZI<\/p>\n

          58.\u00a0 Pri razgradni kostnine sodelujejo: SAMO OSTEOKLASTI<\/p>\n

          59.\u00a0 Pokostnica: odeva zunanjo povr\u0161ino kosti v mozgovno votlino, se nadaljuje kot seznam fibrozni SKLEPNE ovojnice, ne vsebuje \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev<\/p>\n

          60.\u00a0 Rde\u010di kostni mozek: JE KRVOTVORNI KANAL, JE PRI ODRASLEM SAMO V PLO\u0160\u010cATIH KOSTEH, JE RETIKULARNO VEZIVO, PRI DOLGIH KOSTEH ODRASLEGA GA NADOME\u0160\u010cA MA\u0160\u010cOBNO VEZIVO<\/p>\n

          61.\u00a0 Rastni hrustanec zakosteni: PO PUBERTETI, kost ne nara\u0161\u010da VE\u010c V DOL\u017dINO<\/p>\n

          62.\u00a0 V \u0161irino Dolga kost raste: Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, S PERIHONDRALNO OSIFIKACIJO, Z REZORPCIJO KOSTNINE, S POMO\u010cJO POKOSTNICE<\/p>\n

          63.\u00a0 Gladko mi\u0161i\u010dje le\u017ei: V Steni ZIL, \u017dELODCA, VEGETATIVNEGA \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n

          64.\u00a0 Gladko mi\u0161i\u010dje najdemo: V Steni SE\u010cNEGA MEHURJA, V Steni ZIL, V \u0160ARENICI, V Steni DIHAL<\/p>\n

          65.\u00a0 Celica gladkega mi\u0161i\u010dja ima: SAMO ENO jedro, KI JE CENTRALNO Le\u017ee\u010de<\/p>\n

          66.\u00a0 Celica gladkega mi\u0161i\u010dja: vsebuje AKTIN, MIOZIN, TROPOMIOZIN, JE VRETENASTA<\/p>\n

          67.\u00a0 Katere celice so ve\u010djedrne: OSTEOKLASTI, SKELETNEGA MI\u0160I\u010cJA celice, celice velikanke<\/p>\n

          68.\u00a0 Skeletno mi\u0161i\u010dje le\u017ei v: ZUNANJIH O\u010cESNIH MI\u0160ICAH, MIMI\u010cNIH MI\u0160ICAH, ZUNANJEM SFINTRU ANUSA<\/p>\n

          69.\u00a0 Za skeletno mi\u0161i\u010dno celico velja: IMENUJEMO JO MI\u0160I\u010cNO Vlakno, IMA SARKOPLAZMO, 30 cm<\/p>\n

          70.\u00a0 V sarkoplazmi skeletne mi\u0161i\u010dne celice najdemo: SARKOSOME, MIOFIBRILE, BOGATO RAZVITI SARKOPLAZEMSKI RETIKULUM<\/p>\n

          71.\u00a0 Rde\u010da skeletna vlakna imajo Glede na bela skeletna vlakna ve\u010d: MIOGLOBINA, SARKOSOMOV, krvnih ZIL, PO\u010cASNEJE Vendar VSTRAJNO<\/p>\n

          72.\u00a0 V sarkoplazmi skeletne mi\u0161i\u010dne celice najdemo: MIOGLOBIN, GLIKOGEN, SARKOPLAZEMSKI RETIKULUM, AKTIN, \u0160TEVILNA Jedra<\/p>\n

          73.\u00a0 Miozin je: DEBELI MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM pasu<\/p>\n

          74.\u00a0 Aktin je: Tanki MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM V pasu IZOTROPNEM<\/p>\n

          75.\u00a0 Sr\u010dna mi\u0161i\u010dna celica: Avtonomna JE, JE PRE\u010cNO PROGASTA, IMA CENTRALNO Le\u017ee\u010de jedro, IMA STOPNI\u010cASTO oblikovane STI\u010cNICE<\/p>\n

          76.\u00a0 Prevodno sr\u010dno mi\u0161i\u010dje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna: vsebujejo VE\u010c GLIKOGENA, vsebujejo manj MIOFIBRIL, OVIJA VE\u010c VEZIVA<\/p>\n

          77.\u00a0 Prevodno sr\u010dno mi\u0161i\u010dje sestavljajo: PURKYNEJEVA vlakna, ATRIOVENTRIKULARNI vozel, HISOV snop<\/p>\n

          78.\u00a0 Celice sinoatrijalnega vozla so: Posebne MI\u0160I\u010cNE celice, SO NARAVNEGA SPODBUJEVALNIKA MESTO (PACE MAKER), OBDANE Z gosto MRE\u017dO VEZIVA<\/p>\n

          79.\u00a0 Sr\u010dne zaklopke so zgrajene iz: ENDOKARDIJA<\/p>\n

          80.\u00a0 Sarkomera je osnovna gradbena enota med: Z dvema \u010cRTAMA<\/p>\n

          81.\u00a0 V pasu I sarkomere: SO SAMO Tanki MIOFILAMENTI, JE Z Orts<\/p>\n

          82.\u00a0 V pasu sarkomere: SO DEBELI IN Tanki MIOFILAMENTI<\/p>\n

          83.\u00a0 Za nevron je zna\u010dilno: Sprejemanje DRA\u017dLJAJA, prevajanje DRA\u017dLJAJA, DA IMA PODALJ\u0160KE<\/p>\n

          84.\u00a0 Za axone velja: SO ODRASTKI NEVRONA, PRAVILOMA DALJ\u0160I KOT SO DENDRITI, STRAN OD PERIKARDIONA<\/p>\n

          85.\u00a0 Axoni prevajajo vzburjenje do: \u017elezne celice, mi\u0161i\u010dne celice, \u017eiv\u010dne celice<\/p>\n

          86.\u00a0 Schwannove celice obdajajo: \u017dIV\u010cNE celice, MIELIN<\/p>\n

          87.\u00a0 Mielin je produkt: SCHWANNOVIH \u0106eli\u0107<\/p>\n

          88.\u00a0 Mielin je: lipoproteinske<\/p>\n

          89.\u00a0 Mieliniziran nevrit je: BELO Vlakno, 120 m \/ s<\/p>\n

          90.\u00a0 Nemieliniziran nevrit je: sivo Vlakno, 0,5 m \/ s<\/p>\n

          91.\u00a0 Za celice nevroglije velja: SO OPORNO tkivo, SE LAHKO RAZMNO\u017dUJEJO PO ROJSTVU, HRANIJO V \u0160\u010cITIJO NEVRON, \u0160TEVILNEJ\u0160E SO OD NEVRONOV<\/p>\n

          92.\u00a0 Ranviejovi za\u017eetki omogo\u010dajo: SALTATORNO \u0161irjenje VZBURJENJA, HITREJ\u0160E \u0161irjenje VZBURJENJA, V CENTRALNEM IN PERIFERNEM \u017dIV\u010cEVJU<\/p>\n

          93.\u00a0 Pseudounipolarni nevron: IMA EN NEVRIT, KI SE HMALU RAZDELI NA DVA, NAJDEMO GA V SPINALNEM GANGLIJU<\/p>\n

          94.\u00a0 Multipolarni nevron: IMA VE\u010c DENDRITOV, JE NAJBOLJ navaden TIP NEVRONOV, V SPREDNJEM ROGU HRBTENJA\u010cE<\/p>\n

          95.\u00a0 Bipolarni nevron je v: MRE\u017dNICI, VOHALNEM EPITELJU<\/p>\n

          96.\u00a0 Dendriti so: \u0160TEVILNEJ\u0160I OD AXONOV, kraj\u0161i OD AXONOV, PREVAJAJO VZBURJENJE PROTI PERIKARIONU<\/p>\n

          97.\u00a0 Axoni so: LAHKO MIELINIZIRANI, STRAN OD PERIKARIONA<\/p>\n

          OKOSTJE – OSTEOLOGIJA<\/span><\/strong><\/p>\n

            \n
          1. Kostur odraslega \u010dloveka: IMA pribli\u017eno 208 kosti, Kostur ZGORNJEGA IN SPODNJEGA UDA<\/li>\n
          2. Pomembna je Kostnina ker: Vsebuje ZALOGE soli (v Kalcij Fosfor), IMA RDE\u010c KOSTNI MOZEK, KI JE KRVOTVORNI ORGAN, V RDE\u010cEM KOSTNEM MOZGU NASTAJAJAO PO ROJSTVU ERITROCITI V ZNATEN DEL LEVKOCITOV<\/li>\n
          3. Za kostnino velja da je: \u017dIVA snov, sestavljena iz \u0106eli\u0107, MEDCELI\u010cNINE V RAZMEROMA DOBRO PREKRVAVLJENA, Trdna IN PRO\u017dNA<\/li>\n
          4. Za kosti velja: PO PRELOMU SE PRAVILOMA POPOLNO OBNOVIJO, vsebujejo mnogo vode, vendar manj kot DRUGA tkiva<\/li>\n
          5. Organske snovi ki kostnino tako sestavljajo: KOLAGENSKA vlakna, MUKOPOLISAHARIDI<\/li>\n
          6. Anorganske snovi, ki sestavljajo kostnino so: Kalcij, Fosfor, FLUOR<\/li>\n
          7. Med plo\u0161\u010date kosti pri\u0161tevamo: \u010cREVNICO, PRSNICO<\/li>\n
          8. Med kratke kosti pri\u0161tevamo: MARTNICE, ZAPESTNICE<\/li>\n
          9. Med dolge kosti pri\u0161tevamo: NADLAHTNICO IN STEGNENICO<\/li>\n<\/ol>\n

            10.\u00a0 Med kosti nepravilnih oblik pri\u0161tevamo: NEKATERE LOBANJSKE kosti, VRETENCA<\/p>\n

            11.\u00a0 Dolge kosti imajo: DIAFIZO ENO IN DVE EPIFIZI, RASTNI HRUSTANEC<\/p>\n

            12.\u00a0 Za kompaktno kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA COMPACTA, NAHAJA SE NA povr\u0161ini kosti IN V DIAFIZAH<\/p>\n

            13.\u00a0 Za Rahlo kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA spongioza, NAHAJA SE V EPIFIZAH DOLGIH kosti<\/p>\n

            14.\u00a0 Zna\u010dilnosti periosta so: pokriva kost SAMO ODZUNAJ, NOTRANJA PLAST POKOSTNICE IMA PLAST ASTEOBLASTOV<\/p>\n

            15.\u00a0 Za mo\u017eganski del skeleta glave je zna\u010dilno: IMENUJE SE CRANIUM CEREBRALE, JE ve\u010dji od OBRAZNEGA DELA SKELETA glave<\/p>\n

            16.\u00a0 Za obrazni del skeleta glave je zna\u010dilno: OBKRO\u017dA NOSNO IN USTNO VOTLINO, IMENUJE SE SPLANHNOKRANIJ, JE OD manj\u0161i MO\u017dGANSKEGA DELA SKELETA glave<\/p>\n

            17.\u00a0 Kosti mo\u017eganskega dela lobanje so: \u010cELNICA, ZAGOZNICA, SEN\u010cNICA, ZATILNICA<\/p>\n

            18.\u00a0 Kosti obraznega dela lobanje so: OS ZYGOMATICUM, OS NASALE, OS PALATINUM<\/p>\n

            19.\u00a0 Latinciko ime za sitko je: OS ETHMOIDALE<\/p>\n

            20.\u00a0 Katera od Naslednjih kosti tvori okostje Cela: OS frontale<\/p>\n

            21.\u00a0 Lobansko dno razdelimo v: TRI KOTANJE<\/p>\n

            22.\u00a0 Streho zadaj\u0161nje lobanjske kotanje (Jame cranii paserior) tvori: TENTORIUM<\/p>\n

            23.\u00a0 V sprednji lobanjski kotanji le\u017eijo: Celna RE\u017dNJA velikih MO\u017dGANOV<\/p>\n

            24.\u00a0 V srednji lobanjski kotanji le\u017eijo: Sen\u010dna RE\u017dNJA velikih MO\u017dGANOV<\/p>\n

            25.\u00a0 V zadaj\u0161ni lobanjski kotanji le\u017eijo: MALI MO\u017dGANI IN MO\u017dGANSKO DEBLO<\/p>\n

            26.\u00a0 Katera struktura lokusov mo\u0161ke mo\u017egane od velikih: TENTORIUM<\/p>\n

            27.\u00a0 Katera od Naslednjih NI kost stopala: VSE SO Kosti stopala<\/p>\n

            28.\u00a0 Katera od Naslednjih struktur NI del sen\u010dnice: VSE STRUKTURE SO DEL SEN\u010cNICE<\/p>\n

            29.\u00a0 Sella turcica ima obliko: SEDLA<\/p>\n

            30.\u00a0 Medenica je latinsko ime za: MEDENICO<\/p>\n

            31.\u00a0 Patella je latinsko ime za: POGA\u010cICO<\/p>\n

            32.\u00a0 Axis je latinsko ime za: OKRETA\u010c<\/p>\n

            33.\u00a0 Izberi pravilno trditev: REBRA SO NA PRSNICO Pripeta S HRUSTANCI, POKOSTNICA JE ZA Pomembna prehrano V MERVACIJO kosti<\/p>\n

            34.\u00a0 Celice, ki razgrajujejo kostnino so: OSTEOKLASTI<\/p>\n

            35.\u00a0 Najdalj\u0161i del golenice je: DIAFIZA<\/p>\n

            36.\u00a0 LAmina cribrosa je del: SITKE<\/p>\n

            37.\u00a0 Katero izboklino Lahko tipljemo pod koleni pri zdravem \u010dloveku: TUBEROSITAS TIBIAE<\/p>\n

            38.\u00a0 Sella turcica, kjer le\u017ei hipofiza, je del: SFENOIDALNE kosti<\/p>\n

            39.\u00a0 Sternum delimo na: MANUBRIUM, corpus V processus XIPHOIDEUS<\/p>\n

            40.\u00a0 Najve\u010dja je kost v zapestju. OS CAPITALUM<\/p>\n

            41.\u00a0 S katerim delom humerusa artikulira proksimalni del radiZDA: CAPITULUM<\/p>\n

            42.\u00a0 Celice, ki deponirajo oz. tvorijo kostnino so: OSTEOBLASTI<\/p>\n

            43.\u00a0 Fissura orbitalis superior je del: ZAGOZDNICE<\/p>\n

            44.\u00a0 Katera struktura NI del intervertebralnega diskusa: SINOVIALNA teko\u010dina, Bursa SYNOVIALIS<\/p>\n

            45.\u00a0 Olecranon se nahaja na proksimalni epifizi: ULNE<\/p>\n

            46.\u00a0 Processus coracoideus se nahaja na: LOPATICI<\/p>\n

            47.\u00a0 Zlom kosti etmoidalne Lahko okvari: Voh<\/p>\n

            48.\u00a0 Strukture \u010delnice so: Pars ORBITALIS<\/p>\n

            49.\u00a0 Strukture sitke so: LAMINA CRIBROSA, Concha NASALIS MEDIA<\/p>\n

            50.\u00a0 Strukture temenice so: GOMOLJNICE PARIETALE<\/p>\n

            51.\u00a0 Strukture zagozdnice so: DORSUM SELLAE, tok HYPOPHYSEALIS<\/p>\n

            52.\u00a0 Strukture \u010delnice so: SKUAMA frontalis, Pars ORBITALIS<\/p>\n

            53.\u00a0 Strukture sitke so: LAMINA ORBITALIS, CELLULAE<\/p>\n

            54.\u00a0 V kateri kosti se nahaja processus pterygoideus: SFENOIDALNI<\/p>\n

            55.\u00a0 Med slu\u0161ne ko\u0161\u010dice uvr\u0161\u010damo: VSE zgoraj navedene<\/p>\n

            56.\u00a0 Tuberculum majus, Tuberculum minus v collum chirurgicum so celi: HUMERUSA<\/p>\n

            57.\u00a0 Kosti obraza ki vsebujejo zobe so: MANDIBULLA V maksile<\/p>\n

            58.\u00a0 Distalni oz. kavdalni del hrbtenice je: Trojk<\/p>\n

            59.\u00a0 Forame magnum je odprtina v: OKCIPITALNI kosti<\/p>\n

            60.\u00a0 Katera od Naslednjih NI kost noge: OS CAPITATUM<\/p>\n

            61.\u00a0 \u010cvrsto vezivno tkivo, ki je kost zajema: periosteuma<\/p>\n

            62.\u00a0 Katera struktura se nahaja med radiusu v ulno: snemati INTEROSSEA ANTBRACHII<\/p>\n

            63.\u00a0 Strukture sen\u010dnice so: MANDIBULARIS tok, processus MASTEIDEUS, processus ZYGOMATICUS<\/p>\n

            64.\u00a0 Pri sindromu karpalnega kanala je utesnjen: N. MEDIANUS<\/p>\n

            65.\u00a0 Strukture zgornje \u010deljustnice so: SINUS MAXILLARIS, processus alveol\u00e1ris, processus ZYGOMITICUS<\/p>\n

            66.\u00a0 Distalni del terminalnih falang se imenuje: TUBEROSITAS<\/p>\n

            67.\u00a0 Strukture spodnje \u010deljustnice so: corpus MANDIPULAE, processus CONYLARIS<\/p>\n

            68.\u00a0 Strukture podjezi\u010dne kosti so: Cornu M\u00e1jus<\/p>\n

            69.\u00a0 Pri li\u010dnici opisujemo naslednje dele: processus MAXILLARIS<\/p>\n

            70.\u00a0 Parne kosti lobanje so: OS ZYGOMATICUM, CHONCHA NASALIS Ni\u017eja, OS PALATINUM<\/p>\n

            71.\u00a0 Neparne kosti lobanje so: VOMER, OS HYOIDEUM, mandibule<\/p>\n

            72.\u00a0 Parne kosti lobanje so: maksile, OS TEMPORALE, OS PARIETALE<\/p>\n

            73.\u00a0 Neparne kosti lobanje so: OS OCCIPITALE, OS frontale, OS SPHENOIDALE<\/p>\n

            74.\u00a0 Najpomembnej\u0161i sta me\u010davi: FONTICULUS anterior, posterior FONTICULUS<\/p>\n

            75.\u00a0 Hrbtenica je zgrajena iz: 5 KRI\u017dNI\u010cNIH VRETENC, 4 -5 TRTI\u010cNIH VRETENC, 12 PRSNIH VRETENC<\/p>\n

            76.\u00a0 Latinsko ime za vratna vretenca je: vretenc cervicales<\/p>\n

            77.\u00a0 Latinsko ime za prsna vretenca je: vretenc THORACICAE<\/p>\n

            78.\u00a0 Latinsko ime za ledvena vretenca je: vretenc lumbales<\/p>\n

            79.\u00a0 Latinsko ime za trti\u010dna vretenca je: vretenc COCCYGEAE<\/p>\n

            80.\u00a0 Latinsko ime za kri\u017eni\u010dna vretenca je: vretenc SACRALES<\/p>\n

            81.\u00a0 Strukture Atlasa so: ANTICULARIS FOVEA SUPERIOR slab\u0161e, MASSA lateralis, ARCUS anterior<\/p>\n

            82.\u00a0 Strukture prsnih vretenc so : FOVEA COSTALIS SUPERIORV Ni\u017eja, FASETE<\/p>\n

            83.\u00a0 Strukture ledvenih vretenc so: processus COSTARIUS<\/p>\n

            84.\u00a0 Strukture kri\u017enice so: facies AURICULARIS, prekinitev SACRALIS, FORAMIA SACRALIA<\/p>\n

            85.\u00a0 Strukture rebra so: ANGULUS, SALCUS<\/p>\n

            86.\u00a0 Strukture prsnice so: MANUBRIUM<\/p>\n

            87.\u00a0 Strukture lopatice so: CAVITAS GLENOIDALIS, SPINA SCAPUALE<\/p>\n

            88.\u00a0 Strukture klju\u010dnice so: ARTICULARIS STERNALIS facies, facies ARTICULARIS ACROMIALIS<\/p>\n

            89.\u00a0 Za rebra velja naslednja trditev: JIH JE 12 parov, prvih 7 SO PRAVA REBRA, 9.REBRO JE NEPRAVO rebro<\/p>\n

            90.\u00a0 Kri\u017enica je zgrajena iz: 5 sakralnih VRETENC<\/p>\n

            91.\u00a0 Za ledvena vretenca velja: IMAJO dolge STRANSKE ODRASTKE, IMAJO VELIKA telesa<\/p>\n

            92.\u00a0 Za prsna vretenca velja: IMAJO FASATE, IMAJO SR\u010cASTA telesa, IMAJO dolge TRNE<\/p>\n

            93.\u00a0 Vretenca proines je: 7. Vratno VRETENCE<\/p>\n

            94.\u00a0 Fissura orbitalis superior je del: SFENOIDALNE kosti<\/p>\n

            95.\u00a0 Lamina cribrosa je del: ETMOIDALNE kosti<\/p>\n

            96.\u00a0 Promontorium je kot med: 5. LEDVENIM VRETENCEM V BAZO KRI\u017dNICE<\/p>\n

            97.\u00a0 Processus pterygoideus je del: SFENOIDALNE kosti<\/p>\n

            98.\u00a0 Katera struktura NI del medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice: SYNOVIA, SINOVIALNA ovojnica, ovojnica VEZIVNA<\/p>\n

            [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

            99.\u00a0 Odprtina, ki jo omejujeta veji dimeljnice, je: foramen OBTURATORIUM<\/p>\n

              \n
            1. Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS LUNATUM, OS TRIQUETRUM, OS NAVICULARE<\/li>\n
            2. V distalno vrsti zapestnih kosti se nahajajo: OS CAPITATUM, OS HAMATUM<\/li>\n
            3. Strukture podlahtnice so: OLECRAANON, Caput ULNAE, INCISURA RADIALIS<\/li>\n
            4. Strukture ko\u017eeljnice so: INCISURA upogibalka zapestja polmer, processus STYLOIDEUS polmer<\/li>\n
            5. Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM M\u00e1jus, SALCUS N. upogibalka zapestja, Fosse OLECRANI<\/li>\n
            6. Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: SALCUS CARPI, EMINENTIA CARPI RADIALIS<\/li>\n
            7. Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: EMINENTIA CARPI upogibalka zapestja<\/li>\n
            8. Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM MAJOS V MINUS, Caput nadlahtnicami<\/li>\n
            9. Strukture nadlahtnice so: MEDIALNI V LATERALNI EPIKONDIL, Fosse OLECRANI<\/li>\n
            10. Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS NAVICULARE, OS LUNATUM, OS TRIQETUM<\/li>\n
            11. V distalni vrsti zapestnih KOsti se nahajajo: OS HAMATUM, OS Trapeza, OS CAPITATUM<\/li>\n
            12. Za kol\u010dnico velja naslednja trditev: IMA foramen OBLURATORIUM, JE kost NEPRAVILNE oblike, JE ZGRAJENA IZ TREH ZASNOV, VSI DELI ostanejo SAMOSTOJNI DO PUBERTETE.<\/li>\n
            13. Za \u010drevnico velja naslednja trditev: SE zgoraj ko\u0144ca Z GREBENOM, notranji NA STRANI JE LINEA ARCUATA, NA ZGORNJEM GREBENU SE NARA\u0160\u010cAJO TREBU\u0160NE MI\u0160ICE<\/li>\n
            14. Strukture sednice so: GOMOLJASTA ISCHIADICUM, SPINA ISCHIADICA<\/li>\n
            15. Strukture dimeljnice so: facies SYMPHYSIALIS<\/li>\n
            16. Za medenico velja naslednja trditev: mo\u0161ka MEDNICA IMA O\u017dJI KOT izhod vhod, \u017dENSKA Medenica IMA PRE\u010cNO OVALNI vhod, mo\u0161ka Medenica JE Vi\u0161ja<\/li>\n
            17. Latinsko ime za stegnenico je: STEGNENICE<\/li>\n
            18. Latinsko ime za kol\u010dnico je : OS COXAE<\/li>\n
            19. strukture kol\u010dnice so: Crista iliaca, os ilii<\/li>\n
            20. strukture kol\u010dnice so: ACETABULUM, OS ischii<\/li>\n
            21. strukture kol\u010dnice so: simfize PUBICA, LINEA ARCUALA, SPINA ILIACA sprednji SUPERIOR V SPINA ILIACA posterior SUPERIOR<\/li>\n
            22. strukture medenice so: LINEA TERMINALIS, Crista iliaca, os ilii<\/li>\n
            23. strukture medenice so: OS ischii, medenico manjse<\/li>\n
            24. strukture medenice so: Apertura medenico SUPERIOR slab\u0161e, simfize PUBICA, ACETABULUM, LABIUM INTERNUM IN EXTERNUM<\/li>\n
            25. strukture stegnenice so: caput femoris, trohantra MAJOR IN MINOR<\/li>\n
            26. strukture stegnenice so: FOVEA slu\u0161alka stegenska<\/li>\n
            27. strukture stegnenice so: EPICONDYLUS medialis V lateralis, LINEA INTERTROCHANTERICA<\/li>\n
            28. strukture golenice so: CANDYLUS medialis V lateralis<\/li>\n
            29. strukture golenice so: MALLEOLUS medialis, INCISURA FIBULARIS<\/li>\n
            30. strukture golenice so: facies ARTICULARIS FIBULARIS, EMINENTIA INTERCONDYLARIS<\/li>\n
            31. Latinsko ime za stopalnice je: Ossa METATARSI<\/li>\n
            32. Latinsko ime za prstnice je: Ossa DIGITORUM<\/li>\n
            33. Latinsko ime za nartnice je: Ossa TARSI<\/li>\n
            34. K nartnicam pri\u0161tevamo: Deluvijalne, OS CUBOIDEUM, Ossa CUNEIFORMIA<\/li>\n
            35. K medialni vrsti nartnic pri\u0161tevamo: Deluvijalne, OS NAVICULARE, Ossa CUNEIFORMIA<\/li>\n
            36. K lateralni vrsti nartnic pri\u0161tevamo: CALCANEUS, OS CUBOIDEUM<\/li>\n
            37. Atlas je latinsko ime za: NOSA\u010c<\/li>\n
            38. Epistropheus je gr\u0161ko ime za: OKRETA\u010c<\/li>\n
            39. Kost raste v dol\u017eino zaradi: RASTNEGA HRUSTANCA<\/li>\n<\/ol>\n

              Zveze MED KOSTMI – ARTROLOGIJA<\/span><\/strong><\/p>\n

                \n
              1. Sinartroza je: SKLEP BREZ SKLEPNE \u0160PRANJE, HIALINI HRUSTANEC, VEZIVO<\/li>\n
              2. Pri sinhondrozi je med sklepnima povr\u0161inama: HIALINI HRUASTANEC<\/li>\n
              3. Pri sindezmozi je med sklepnima povr\u0161inama: VEZIVO<\/li>\n
              4. Pri simfizi je med sklepnima povr\u0161inama: VEZIVNI HRUSTANEC<\/li>\n
              5. Zna\u010dilna je sinhondroza: STIK PRVEGA REBRA S PRSNICO<\/li>\n
              6. Zna\u010dilna je sindezmoza: SPODNJA TIBIOFIBULARNA ZVEZA, SIV<\/li>\n
              7. Siv je: SINDEZMOZA<\/li>\n
              8. Sramni\u010dna zrast je: SIMFIZA, SINARTROZA<\/li>\n
              9. Sutura coronalis je med: TEMENICAMA V \u010cELNICO<\/li>\n<\/ol>\n

                10.\u00a0 Sutura lamboidea je med: TEMENICAMA V ZATILNICO<\/p>\n

                11.\u00a0 Sutura sagittalis je med: temenicama<\/p>\n

                12.\u00a0 Articulatio je: SKLEP pravi, GIBLJIVI SKLEP, DIARTROZA<\/p>\n

                13.\u00a0 Articulatio je: GIBLJIVA ZVEZA MED dvema ali ve\u010d KOSTMI<\/p>\n

                14.\u00a0 Sklepnim povr\u0161inam se prilega: HIALINI HRUSTANEC<\/p>\n

                15.\u00a0 Sklepni hrustanec: NIMA ZIL, prehranjuje: Z DIFUZIJO, S SINOVIJO<\/p>\n

                16.\u00a0 Sklepna ovojnica je zgrajena: Zunanje IZ FIBROZE V Notranje SINOVIALNE OVOJNICE<\/p>\n

                17.\u00a0 Sinovialna ovojnica: IZLO\u010cA SINOVIJO, vsebuje \u010cUTNE celice<\/p>\n

                18.\u00a0 Fibrozna ovojnica: JE IZ \u010cVRSTEGA VEZIVA, se nadaljuje V POKOSTNICO<\/p>\n

                19.\u00a0 Stalni elementi pravega sklepa so: Sklepna \u0160PRANJA, SKLEPNI HRUSTANEC, Sklepna ovojnica, SINOVIJA<\/p>\n

                20.\u00a0 Pomo\u017ene strukture pravega sklepa so: meniskus, KITA, Discus<\/p>\n

                21.\u00a0 Bursa synovialis je: SLUZNI ME\u0160I\u010cEK, NAPOLNJENA S SINOVIJO<\/p>\n

                22.\u00a0 Meniskus: JE VEZIVNO-HRUSTAN\u010cNI Vlo\u017eek, ZMANJ\u0160UJE TRENJE MED KOSTMI<\/p>\n

                23.\u00a0 Sklepni diska: JE VEZIVNO-HRUSTAN\u010cNI Vlo\u017eek, izravnava NESKLADNOST SKLEPNIH povr\u0161in, ZMANJ\u0160UJE TRENJE MED SKLEPNIMI POVR\u0160INAMI<\/p>\n

                24.\u00a0 Jaj\u010dast sklep je: DVOOSNI SKLEP, ART. CONDYLARIS, FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA, ADDUKCIJA IN CIRKUMDUKCIJA<\/p>\n

                25.\u00a0 Enarthrosis spheroidea: JE POSEBNA VRSTA KROGLASTGA sklepa, Gibi V Sklepu TEMO SO manj OBSE\u017dNI KOT PRI KROGLASTEM<\/p>\n

                26.\u00a0 Ginglymus je: TE\u010cAJAST SKLEP, FLEKSIJA IN EKSTENZIJA<\/p>\n

                27.\u00a0 \u010cepasti sklep je: ENOOSNI SKLEP, PROKSIMALNI RADIOULNARNI SKLEP<\/p>\n

                28.\u00a0 Kroglasti sklep je: VE\u010cOSNI SKLEP, ART. SPHEROIDEA<\/p>\n

                29.\u00a0 Drsni sklep je: SKLEP BREZ OSI, SKLEP MED ZAPESTNICAMI<\/p>\n

                30.\u00a0 Art. Plana je: DRSNI SKLEP, JE DRSENJE NEZNATNO<\/p>\n

                31.\u00a0 Art. Spheroidea je: KROGLASTI SKLEP<\/p>\n

                32.\u00a0 Art. Sellaris je: DVOOSNI SKLEP, PRVI KARPOMETAKARPNI SKLEP<\/p>\n

                33.\u00a0 Art. Condylaris je: JAJ\u010cAST SKLEP, VSI Gibi, razen rotacije<\/p>\n

                34.\u00a0 Art. Trochoidea: SKLEP JE ENOOSNI, IMA SKLEPNI povr\u0161ini ENAKI KOT TE\u010cAJAST SKLEP<\/p>\n

                35.\u00a0 Te\u010dajast sklep je: ENOOSNI SKLEP<\/p>\n

                36.\u00a0 Pri te\u010dajastem Sklepu tako mo\u017eni naslednji Gibi: FLEKSIJA V EKSTENZIJA<\/p>\n

                37.\u00a0 Pri kroglastem Sklepu tako mo\u017eni naslednji Gibi: FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA, ADDUKCIJA IN CIRKUMDUKCIJA<\/p>\n

                38.\u00a0 Pri \u010depastem Sklepu tako mo\u017eni naslednji Gibi: PRONACIJA V SUPINACIJA<\/p>\n

                39.\u00a0 Vretenca so med seboj speta: V PRAVIH V sklepih NEPRAVIH, Z DISKUSI<\/p>\n

                40.\u00a0 Vretenca so med seboj speta v: PRAVIH V sklepih NEPRAVIH, Pravi Sklepi SO: MD SKLEPNIMI ODRASTKI VRETENC<\/p>\n

                41.\u00a0 Discus intervertebralis tvori: ANALUS FIBROSUS v jedru PULPOSUS, CENTRALNO ZDRIZASTO jedro V LAMERALNO ZGRAJEN Obod, VEZIVNI HRUSTANEC<\/p>\n

                42.\u00a0 Debelinvseh medvretn\u010dnih plo\u0161\u010dic zna\u0161a: 1 \/ 5 dol\u017eine hrbtenice<\/p>\n

                43.\u00a0 Medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice le\u017eijo: V VI\u0160INI MEDVRETEN\u010cNE LINE, OB IZSTOPU SPINALNIH \u017dIVCEV IZ HRBTENJA\u010cNEGA kanalov<\/p>\n

                44.\u00a0 Lig. Flavum vsebuje razen \u010dvrstega vezivnega tkiva \u0161e: ELASTI\u010cNO VEZIVO, LOKA SOSEDNJIH VRETENC<\/p>\n

                45.\u00a0 Lig. Longitudinale anterius: JE DOLGA HRBTENJA\u010cNA vez, SPREDNJE STRANI Teles VRETENC<\/p>\n

                46.\u00a0 Lig. Longitudinale posterius: SPAJA ZADNJE STRANI Teles VRETENC, JE DOLGA HRBTENJA\u010cNA Vez<\/p>\n

                47.\u00a0 Atlantoaksialni sklep je: MED SKLEP NOSA\u010cEM V OKRETA\u010cEM, \u010cEPAST SKLEP, DRSNI SKLEP<\/p>\n

                48.\u00a0 Atlantookcipitalni sklep je: JAJ\u010cAST SKLEP, MED SKLEP NOSA\u010cEM V ZATILNICO<\/p>\n

                49.\u00a0 Gibanje med nosa\u010dem v zatilnico je: ANTEFLEKSIJA V RETROFLEKSIJA, LATEROFLEKSIJA<\/p>\n

                50.\u00a0 Gibanje med nosa\u010dem v okreta\u010dem je: rotacija<\/p>\n

                51.\u00a0 Hrbtenica ima: vratno LORDOZO, KRI\u017dNI\u010cNO KIFOZO, PRSNO KIFOZO<\/p>\n

                52.\u00a0 Najbolj Hrbtenica je gibljiva v: VRATNEM Delu<\/p>\n

                53.\u00a0 Kostovertebralni sklep je sklep: GR\u010cICO MED REBRA V STRANSKIM ODRASTKOM PRSNIH VRETENC, GLACICO MED REBRA IN TELESOM PRSNIH VRETENC<\/p>\n

                54.\u00a0 Kostovertebralni sklepa sta: DRSNA sklepa, TE\u010cAJAST SKLEP<\/p>\n

                55.\u00a0 Rebra so Pripeta na prsnico: S HIALINIM HRUSTANCEM<\/p>\n

                56.\u00a0 \u010celjustni sklep je: SPODNJO MED \u010cELJUSTNICO V SEN\u010cNICO<\/p>\n

                57.\u00a0 Sklepni povr\u0161ini \u010deljustnega sklepa sta: oglavje MANDIBULAE V Fosse MANDIBULARIS SEN\u010cNICE<\/p>\n

                58.\u00a0 Med sklepnimi povr\u0161inami \u010deljustnega sklepa je: DISCU ARTICULARIS<\/p>\n

                59.\u00a0 Klju\u010dnica je na prsnico Pripeta: V DRSNEM Sklepu, V KROGLASTEM Sklepu PO funkciji<\/p>\n

                60.\u00a0 Klju\u010dnica je na lopatico Pripeta: Z DRSNIM Sklepom<\/p>\n

                61.\u00a0 Kljun lopatice v klju\u010dnico povezuje: LIG. CORACOCLAVICULARE<\/p>\n

                62.\u00a0 Ramenski sklep je: KROGLAST SKLEP<\/p>\n

                63.\u00a0 Sklepno ponvico lopatice pove\u010duje: HRUSTAN\u010cAST LABRUM GLENOIDALE<\/p>\n

                64.\u00a0 Pri ramenskem Sklepu: SO VSI MO\u017dNI Gibi KROGLASTEGA sklepa<\/p>\n

                65.\u00a0 Lig. Coracoliumerale veze: processus CORACOIDEUS Z NADLAHTNICO, odmik NADLAHTNICE PREK 90 stopinj Navzgor<\/p>\n

                66.\u00a0 Ramenski sklep: JE KROGLAST S \u0160TEVILNIMI OSMI, Sklepna PONVICA LOPATICE INGLAVA NADLAHTNICE<\/p>\n

                67.\u00a0 Komol\u010dni sklep je: TE\u010cAJAS S PRE\u010cNO OSJO<\/p>\n

                68.\u00a0 V spodnjem skol\u010dnem Sklepu je: PLANTARNA FLEKSIJA POVEZANA Z INVERZIJO stopala, DORZALNA FLEKSIJA POVEZANA Z EVERZIJO stopala<\/p>\n

                69.\u00a0 Zna\u010dilno za komol\u010dni sklep je: MO\u010cNE KOLATERALNE vezi, kosti TRI<\/p>\n

                70.\u00a0 V Sklepu komol\u010dnem tako mo\u017eni naslednji Gibi: FLEKSIJA V EKSTENZIJA<\/p>\n

                71.\u00a0 Proksimalni radioularni sklep je: \u010cEPAST<\/p>\n

                72.\u00a0 Distalni radioularni sklep je: \u010cEPAST<\/p>\n

                73.\u00a0 proksimalni v distalni radioularni sklep: OBA STA \u010cEPASTA sklepa<\/p>\n

                74.\u00a0 Za radiolnarna sklepa je zna\u010dilno, da je: DISTALNI KONEC ULNE Z RADIUSOM SPOJEN Z DISCUSOM, PROKSIMALNI KONEC RADIUSA Z ULNO PRIPET Z ANULARNIM LIGAMENTOM<\/p>\n

                75.\u00a0 Pri obeh radioulnarnih sklepih so mo\u017eni naslednji Gibi: PRONACIJA V SUPINACIJA<\/p>\n

                76.\u00a0 Zapestni sklep je sklep med: KO\u017dELJNICO v prvo vrsto ZAPESTNIH kosti<\/p>\n

                77.\u00a0 Zapestni sklep je: JAJ\u010cAST<\/p>\n

                78.\u00a0 Katera sutura je med \u010delnico v temenicama: SUTURA CORONALIS<\/p>\n

                79.\u00a0 Katera sutura je med temenicama: SUTURA SAGITTALIS<\/p>\n

                80.\u00a0 Katera sutura je med zatilnico v temenicama: SATURA LAMBDOIDEA<\/p>\n

                81.\u00a0 Pri zapestnem Sklepu: podlahtnica NI V vodoravno \u010drto Z ZAPESTNICAMI, KER JIH LO\u010cUJE Discus ARTICULARIS<\/p>\n

                82.\u00a0 Pri zapestnem Sklepu tako mo\u017eni naslednji Gibi: VSI Gibi razen rotacije, VOLARNA FLEKSIJA, DORZALNA FLEKSIJA, ULNARNA V RADIALNA ABDUKCIJA TER CIRKUMDUKCIJA<\/p>\n

                83.\u00a0 Sklepi med zapestnicami so: DRSNI<\/p>\n

                84.\u00a0 Pri pal\u010dnem artikulirata karpometakarpalnem Sklepu: OS Trapeza V PAL\u010cNA DLAN\u010cICA<\/p>\n

                <\/p>\n

                85.\u00a0 Pal\u010dni karpometakarpalnem sklep je: SEDLAST S FUNKCIJO KROGLATEGA<\/p>\n

                86.\u00a0 Pri pal\u010dnem karpometakarpalnem Sklepu tako mo\u017eni naslednji Gibi: VSI Gibi razen rotacije<\/p>\n

                87.\u00a0 Karpometakarpalni Sklepi razen pal\u010dnega so: DRSNI<\/p>\n

                88.\u00a0 Sklepi med dlan\u010dnicami v prstnicami so: KROGLASTI z omejeno GIBLJIVOSTJO<\/p>\n

                89.\u00a0 Sklepi med prstnicami so: TE\u010cAJASTI Z MO\u010cNIMI OBSTRANSKIMI VEZMI<\/p>\n

                90.\u00a0 Kri\u017enica je s kol\u010dnicama v vodoravno \u010drto: S PRAVIM Sklepu VZ DRSNIM Sklepom<\/p>\n

                91.\u00a0 Kol\u010dni sklep je: KROGLAST SKLEP z omejeno GIBLJIVOSTJO, ENARTHROSIS SPHEROIDEA<\/p>\n

                92.\u00a0 Za kol\u010dni sklep je zna\u010dilno: \u010cVRSTA Sklepna ovojnica, vezi ZNOTRAJ sklepa, ILIOFEMORALNA vez, PUBOFEMORALNA Vez<\/p>\n

                93.\u00a0 Kolenski sklep je: MED KONDILOMA STEGNENICE, GOLENICO IN POGA\u010cICO<\/p>\n

                94.\u00a0 Elementi kolenskega sklepa so: meniskus medialis V lateralis, TIBIALNI V FIBULARNI KOLATERALNI ligament<\/p>\n

                95.\u00a0 Kolenski sklep je: TE\u010cAJAST V \u010cEPAST<\/p>\n

                96.\u00a0 V kolenskem Sklepu Lahko: UPOGIBAMO V IZTEZAMO, K\u00e1d\u00e1r STA OBSTRANSKI Vezi SPRO\u0160\u010cENI, K\u00e1d\u00e1r JE SKLEP V DELNI FLEKSIJI<\/p>\n

                97.\u00a0 Proksimalni sklep med golenico v me\u010dnico je: drsni, z omejeno gibljivostjo<\/p>\n

                98.\u00a0 Distalni sklep med golenico v me\u010dnico je: VEZIVNA ZRAST<\/p>\n

                99.\u00a0 Zgornji sko\u010dni sklep je: TE\u010cAJAST, S PRE\u010cNO LE\u017dE\u010cO OSJO<\/p>\n

                  \n
                1. V zgornjem sko\u010dnem Sklepu tako mo\u017eni naslednji Gibi: PLANTARNA IN DOR\u017dalni FLEKSIJA<\/li>\n
                2. Spodnji sko\u010dni sklep je sklep med: SKO\u010cNICO, PETNICO IN \u010cOLNI\u010cEM<\/li>\n
                3. Spodnji sko\u010dni sklep je: TE\u010cAJAST, os le\u017ei: PO\u0160EVNO<\/li>\n<\/ol>\n

                  MI\u0160I\u010cJE – MIOLOGIJA<\/span><\/strong><\/p>\n

                    \n
                  1. Supinatorja podlakta sta: M. biceps nadlaktna, M. BRACHIORADIALIS<\/li>\n
                  2. Latinsko ime za narasti\u0161\u010de mi\u0161ice je: INSERTIO<\/li>\n
                  3. Latinsko ime za izvor mi\u0161ice je: ORIGO<\/li>\n
                  4. Premi\u010dna to\u010dka mi\u0161ice je: PUNCTUM MOBILE, INSERTIO<\/li>\n
                  5. Nepremi\u010dna to\u010dka mi\u0161ice je: ORIGO, PUNCTUM FIXUM<\/li>\n
                  6. Latinsko ime za mi\u0161ice je: Venter<\/li>\n
                  7. Za KITO velja da: JE ZGRAJENA IZ KOLAGENSKIH VLAKEN, PRIPENJA MI\u0160ICO NA POKOSTNICO<\/li>\n
                  8. Latinsko ime za rep mi\u0161ice je: Cauda<\/li>\n
                  9. Latinsko ime za glavo mi\u0161ice je: oglavje<\/li>\n<\/ol>\n

                    10.\u00a0 Ovojnice mi\u0161ice si sledijo od znotraj navzven: ENDOMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM, EPIMYSIUM fascie<\/p>\n

                    11.\u00a0 Ovojnice mi\u0161ice si sledijo od ZUNAJ navznoter: fascie, EPIMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM, ENDOMYSIUM<\/p>\n

                    12.\u00a0 Ozna\u010di hrbtne mi\u0161ice: M. Podiza\u010d TRUNCI, M. Trapez<\/p>\n

                    13.\u00a0 Ozna\u010di hrbtne mi\u0161ice: M. serratus anterior, M. Dvigalka lopatice<\/p>\n

                    14.\u00a0 Ozna\u010di hrbtne mi\u0161ice: M. RHOMBOIDEUS VELIKI IN MINOR, M. Veliki hrbtni mi\u0161ica<\/p>\n

                    15.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. pravi ABDOMINIS,<\/p>\n

                    M. OBLIYUUS EXTERNUS ABDOMINIS<\/p>\n

                    16.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: OBLIYUUS Notranja ABDOMINIS<\/p>\n

                    17.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: M. pravi ABDOMINIS<\/p>\n

                    18.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice glave: M. \u017eve\u010dilnih, M. Sen\u010dna<\/p>\n

                    19.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice glave: M. OCCIPITOFRONTALIS, MM. AURICULARIS SUPERIOR, ANTERIR IN posteriorno<\/p>\n

                    20.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice glave: M. Dvigalka ANGULI ORIS, M. orbicularis oculi<\/p>\n

                    21.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice vratu: PLATYSMA, M. STERNOCLEIDOMASTOIDEUS<\/p>\n

                    22.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice vratu: M. STYLOHYOIDEUS, MM. SCALENI<\/p>\n

                    23.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161icae vratu: M. MYLOHYOIDEUS, M. STYLOHYOIDEUS<\/p>\n

                    24.\u00a0 Ozna\u010di \u017eve\u010dne mi\u0161ice: M. \u017eve\u010dilnih, MM. PTERYGOIDEUS medialis IN lateralis, M. Sen\u010dna<\/p>\n

                    25.\u00a0 Ozna\u010di mimi\u010dne mi\u0161ice: M. TEMPOROPARIETALIS, M. Dvigalka LABII superioris, M. EPICRANIUS<\/p>\n

                    26.\u00a0 Ozna\u010di stranske vratne mi\u0161ice: platySMA, MM STERNOCLEIDOMASTOIDEUS, M. SCALENUS posteriorno<\/p>\n

                    27.\u00a0 Ozna\u010di sprednje vratne mi\u0161ice: M. DIGASTRICUS, M. OMOLIVOIDEUS, M. longus CAPUTIS,<\/p>\n

                    M. STYLOHYOIDEUS, M. longus Colli, M. GENIOHYOIDEUS<\/p>\n

                    28.\u00a0 Ozna\u010di prevertebralne vratne mi\u0161ice: M. longus Colli, M. LONGUS slu\u0161alka<\/p>\n

                    29.\u00a0 Ozna\u010di globoke mi\u0161ice hrbta: M. ILIOCOSTALIS, M. SpinaliS, M. Podiza\u010d TRUNCI<\/p>\n

                    30.\u00a0 Ozna\u010di povrhnje mi\u0161ice hrbta: M. Trapez, MM. RHOMBOIDEUS GLAVNE IN MINOR, M. lopatice Dvigalka<\/p>\n

                    31.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice sprednje trebu\u0161ne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. ObveznostiYUUS Notranja ABDOMINIS, M. pravi ABDOMINIS<\/p>\n

                    32.\u00a0 Ozna\u010di dihalne mi\u010dice: MM. INTERCOSTALES interni, DIAPHRAGMO ABDOMINIS, MM. INTERCOSTALES EXTERNI<\/p>\n

                    33.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice ramenskega sklepa: M. pectoralis VELIKI, M. DELTOIDEUS, M. SUPRASPINATUS, M. SUBSCAPULARIS, M. LATISSimus mi\u0161ica, M. lep MAJOR<\/p>\n

                    34.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice komol\u010dnega sklepa: M. Brahialna, M. PRONATOR lep, M. biceps nadlaktna, M. BRACHIORADIALIS<\/p>\n

                    35.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice radioulnarnih sklepov: M. SUPINATOR, M. PRONATOR YUADRATUS, M. PRONATOR lep, M. biceps nadlaktna, M. BRACHIORADIALIS<\/p>\n

                    36.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice, ki izvirajo z medialnega epikondila nadlahtnice: M. FLEXOR DIGITORUM superficialis, M. Podlahtni\u010dna RADIALIS, M. Podlahtni\u010dna upogibalka zapestja, MM. FLEXOR DIGITORUM superficialis v tolmun<\/p>\n

                    37.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice, ki izvirajo iz lateralnega epikondila nadlahtnice: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS brevis, M. EXTENSOR CARPI upogibalka zapestja, M. EXTENSOR DIGITORUM<\/p>\n

                    38.\u00a0 Ingvinalni Ligament: poteka \u010cREVNICE OD DO PUBI\u010cNE SIMFIZE, MAD NJIM JE INGVINALNI KANAL, JE FORMACIJA APONEVROZE TREBU\u0160NIH mi\u0161ica<\/p>\n

                    39.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice kol\u010dnega SKLEPA: M. pravi stegenska, M. ILIOPSOAS, M. biceps femoris, M. gluteus MAXIMUS, M. PIRIFORMIS, MM. Adductor longus, MAGNUS IN brevis, M. SEMIMEMBRANOSUS<\/p>\n

                    40.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. pravi stegenska, M. Sartorius, M. YUADRICEPS FEMORIS, M. biceps femoris, M. GASTROENEMIUS, MM. Vastus medialis, lateralis IN intermedius, M. GASTROENEMIUS, Caput LATERALE<\/p>\n

                    41.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice zgornjega v spodnjega sko\u010dnega sklepa: M. tibialis posterior, M. Sartorius, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. GASTROCNEMIUS, M. GASTROCNEMIUS lateralis, M. FLEXOR HALLUCIS longus<\/p>\n

                    42.\u00a0 M. \u017evekalka: POMIKA SPODNJO \u010cELJUSTNICO Navzgor<\/p>\n

                    43.\u00a0 M. orbicularis oculi: ZAPIRA O\u010cESNO RE\u017dO<\/p>\n

                    44.\u00a0 M. mi\u0161ico dvigalko anguli predrtina: VLE\u010cE \u00fastn\u00ed KOT Navzgor<\/p>\n

                    45.\u00a0 M. zygomaticus manj\u0161ih: VLE\u010cE USTNICO Navzgor<\/p>\n

                    46.\u00a0 M. mentalis: NAGUBBRADO<\/p>\n

                    47.\u00a0 M. antidepresiv anguli predrtina: VLE\u010cE \u00fastn\u00ed KOT NAVZDOL<\/p>\n

                    48.\u00a0 M. orbicularis predrtina: ZAPIRA USTNO RE\u017dO<\/p>\n

                    49.\u00a0 M. auricularis superior: POTEZA UHELJ Navzgor<\/p>\n

                    50.\u00a0 M. pterygoideus medialis: VLE\u010cE SPODNJO \u010cELJUSTNICO NAVSPRED<\/p>\n

                    51.\u00a0 M. Sen\u010dna: VLE\u010cE SPODNJO \u010cELJUSTNICO Navzgor V NAVZAD<\/p>\n

                    52.\u00a0 M. mi\u0161ico dvigalko labii superior alaeque nasi: Dviga NOSNICO V USTNICO<\/p>\n

                    53.\u00a0 M. zygomaticus VE\u010cJIH: VLE\u010cE \u00fastn\u00ed KOT Navzgor<\/p>\n

                    54.\u00a0 M. Smejalna mi\u0161ica: POTEZA \u00fastn\u00ed KOT NAVZAD<\/p>\n

                    55.\u00a0 M. antidepresiv labii inferioris: VLE\u010cE SPODNJO USTNICO NAVZDOL<\/p>\n

                    56.\u00a0 M. auricularis anterior: VLE\u010cE UHELJ NAVSPRED<\/p>\n

                    57.\u00a0 M. uricularis posteriorno: VLE\u010cE UHELJ NAVZAD<\/p>\n

                    58.\u00a0 M. pterygoideus lateralis: VLE\u010cE SPODNJO \u010cELJUSTNICO NAVSPRED<\/p>\n

                    59.\u00a0 Ozna\u010di fleksorje kol\u010dnega sklepa: M. pravi stegenska, M. Sartorius, M. biceps femoris, M. SEMIMEMBRANOSUS, M. gluteus MAXIMUS<\/p>\n

                    60.\u00a0 Ozna\u010di adduktorje kol\u010dnega sklepa: M. PECTINEUS, M. gracilis, M. gluteus MAXIMUS<\/p>\n

                    61.\u00a0 Ozna\u010di zunanje rotatorje kol\u010dnega sklepa: M. ILIOPSOAS, M. gluteus MAXIMUS, M. gluteus minimus, M. Sartorius<\/p>\n

                    62.\u00a0 Ozna\u010di fleksorje kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. GASTROCNEMIUS, Caput MADIALE IN LATERALE, M. Sartorius<\/p>\n

                    63.\u00a0 Ozna\u010di extensorje kolenskega sklepa: MM. Vastus medialis, lateralis IN intermedius<\/p>\n

                    64.\u00a0 Ozna\u010di rotatorje (notranje v zunanje) kolenskega sklepa: M. SEMINTENDINOSUS, M. Sartorius, M. biceps femoris<\/p>\n

                    65.\u00a0 Ozna\u010di fleksorje zapestnega sklepa: M. Podlahtni\u010dna RADIALIS longus, M. FLEXOR DIGITORUM superficialis, M. Podlahtni\u010dna upogibalka zapestja, M. FLEXOR prstov<\/p>\n

                    66.\u00a0 Ozna\u010di ekstenzorje zapestnega sklepa: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS longus, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS brevis<\/p>\n

                    67.\u00a0 Ozna\u010di radialne abduktorje zapestnega sklepa: M. Podlahtni\u010dna RADIALIS, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS longus, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS brevis<\/p>\n

                    68.\u00a0 Ozna\u010di ulnarne abduktorje zapestnega sklepa: M. FLEKSOR CARPI upogibalka zapestja<\/p>\n

                    69.\u00a0 Ozna\u010di abduktorje spodnjega sko\u010dnega sklepa: M. PERONEUS longus, M. PERONEUS brevis<\/p>\n

                    70.\u00a0 Ozna\u010di plantarne fleksorje zgornjega sko\u010dnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS longus, M. Opruza\u010d SURAE, M. SOLEUS, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. tibialis posterior<\/p>\n

                    71.\u00a0 Ozna\u010di adduktorje spodnjega sko\u010dnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS longus, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. tibialis anterior<\/p>\n

                    72.\u00a0 Mi\u0161ice, ki izvajajo everzijo stopala so: M. PERONEUS brevis, M. PERONEUS longus<\/p>\n

                    73.\u00a0 Mi\u0161ice, ki izvajajo inverzijo stopala so: M. FLEXOR HALLUCIS longus, M. FLEXOR DIGITORUM longus, M. tibialis anterior<\/p>\n

                    74.\u00a0 Ozna\u010di adduktorje ramenskega sklepa: M. Veliki hrbtni mi\u0161ica, M. pectoralis MAJOR<\/p>\n

                    75.\u00a0 Ozna\u010di notranja rotatorja ramenskega sklepa: M. SUBSCAPULARIS, M. lep MAJOR<\/p>\n

                    76.\u00a0 Ozna\u010di mi\u0161ice rotatorne man\u0161ete ramenskega sklepa: M. INFRASPINATUS, M. SUPRASPINATUS, M. lep manjse<\/p>\n

                    77.\u00a0 Ozna\u010di fleksorje komol\u010dnega sklepa: M. Brahialna, M. BRACHIORADIALIS<\/p>\n

                    78.\u00a0 Edini ekstenzor komol\u010dnega sklepa je: M. Opruza\u010d nadlaktna<\/p>\n

                    79.\u00a0 Ozna\u010di pronatorje podlahti: M. BRACHIORADIALIS.<\/p>\n

                    \u017dIV\u010cEVJE – SYSTEMA NERVOSUM<\/span><\/strong><\/p>\n

                      \n
                    1. Centralno \u017eiv\u010devje tvori: mo\u017egani, Mali mo\u017egani, TRUNCUS cerebri V Medulla SpinaliS<\/li>\n
                    2. Periferno \u017eiv\u010devje tvori: 12 parov MO\u017dGANSKIH \u017dIVCEV V 31 parov HRBTENJA\u010cNIH \u017dIVCEV, izhajajo iz: MO\u017dGANSKEGA debla<\/li>\n
                    3. Hrbtenja\u010da sega pri odraslem od: ZATILNICE DO 2. LEDVENEGA VRETENCA<\/li>\n
                    4. Ozna\u010di strukture hrbtenja\u010de: Conus MEDULLARIS, SUBSTANTIA ALBA, FUNICULUS anterior<\/li>\n
                    5. Ozna\u010di strukture hrbtenja\u010de: Cornu ANTERIUS, Cornu POSTERIUS, prekop CENTRALIS<\/li>\n
                    6. Substantia grisea v hrbtenja\u010di: Prete\u017eno JE IZTELES \u017dIV\u010cNIH \u0106eli\u0107, LE\u017dI V notranjosti, IMA NA PRE\u010cNEM PREREZU OBLIKO \u010crke H.<\/li>\n
                    7. Substantia alba v hrbtenja\u010di: LE\u017dI NA povr\u0161ini, TVORI SVE\u017dNJE, FUNICULUS anterior, posterior lateralis IN, JE ZGRAJENA IZ MIELINIZIRANIH AKSONOV<\/li>\n
                    8. Celice v sprednjem rogu hrbtenja\u010de so predvsem: MULTIPOLARNE<\/li>\n
                    9. Truncus cerebri: ZGRAJEN JE IZ TREH delov, JE NAJBOLJ PODOBEN HRBTENJA\u010cI<\/li>\n<\/ol>\n

                      10.\u00a0 Ozna\u010di strukture mo\u017eganskega debla: OLIVA, mezencefalona, Fossa RHOMBOIDEA, PIRAMIDA<\/p>\n

                      11.\u00a0 Ozna\u010di strukture mo\u017eganskega debla: ROMBASTA JAMA, Jedra SIVE snov, MOST, PODALJ\u0160ANA HRBTENJA\u010cA<\/p>\n

                      12.\u00a0 Medulla podolgem je: PODALJ\u0160ANA HRBTENJA\u010cA, KAVDALNI DEL MO\u017dGANSKEGA debla<\/p>\n

                      13.\u00a0 Za podalj\u0161ano hrbtenja\u010do je zna\u010dilno da: JE PO zgradbi NAJBOLJ PODOBNA HRBTENJA\u010cI, TVORI DNO \u010cETRTEGA MO\u017dGANSKEGA PREKATA<\/p>\n

                      14.\u00a0 Siva substanca v mo\u017eganskem deblu: LE\u017dI V notranjosti, JE RAZDELJENA V SIMETRI\u010cNA Jedra<\/p>\n

                      15.\u00a0 Bela substanca v mo\u017eganskem deblu: POVEZUJE MO\u017dGANSKO DEBLO Z MALIMI IN VELIKIMI MO\u017dGANI, POVEZUJE MO\u017dGANSKO DEBLO S HRBTENJA\u010cO, JE prete\u017eno na povr\u0161ini<\/p>\n

                      16.\u00a0 Tok je rhomboidea: DNO \u010cETRTEGA MO\u017dGANSKEGA PREKATA<\/p>\n

                      17.\u00a0 Mali mo\u017egani le\u017eijo: v zadaj\u0161nji lobanjski kotanji, Sivo SUBSTANCO na povr\u0161ini IN V NOTRANJOSTI, BELO PA V notranjosti<\/p>\n

                      18.\u00a0 Ozna\u010di strukture malih mo\u017eganov: VERMIS, ARBOR VITAE<\/p>\n

                      19.\u00a0 Mali mo\u017egani: SO UDELE\u017dENI PRI VZDR\u017dEVANJU TELESNEGA ravnote\u017eja, URAVNAVAJO Zbadanje<\/p>\n

                      20.\u00a0 Ozna\u010di strukture velikih mo\u017eganov: TELENCEPHALON, DIENCEPHALON, Insula<\/p>\n

                      21.\u00a0 Talamus: LE\u017dI V Steni TRETJEGA PREKATA, JE PREDVSEM ZA RELEJNO jedro AFERENTNE proge<\/p>\n

                      22.\u00a0 Talamus je zgrajen prete\u017eno iz: SIVE snov, le\u017ei v: DIENCEFALONU<\/p>\n

                      23.\u00a0 Hipotalamusa le\u017ei: POD TALAMUSOM, NA dn\u016f TRETJEGA MO\u017dGANSKEGA PREKATA, V DIENCEFALONU<\/p>\n

                      24.\u00a0 Ozna\u010di strukture hipotalamusa: GOMOLJASTA CINEREUM, INFUNDIBULUM, corpora MAMILLARIA<\/p>\n

                      25.\u00a0 Hipotalamusa: SPODBUJA IZLO\u010cANJE HORMONOV ADENOHIPOFIZE, JE najvi\u0161ji nivo VEGETATIVNEGA \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n

                      26.\u00a0 Hipotalamusa ima naslednje funkcije: SODELUJE PRI URAVNAVANJU TELESNE TEMPERATURE, IZLO\u010cA hormon NEVROHIPOFIZE, SODELUJE PRI URAVNAVANJU ob\u010dutka \u017deje, SODELUJE PRI URAVNAVANJU ob\u010dutka LAKOTE<\/p>\n

                      27.\u00a0 \u010ce\u0161arika je del: EPITALAMUSA, \u017dleza je: Endokrina<\/p>\n

                      28.\u00a0 Insula le\u017ei: MED TEMPORALNIM, FRONTALNIM IN PERIETALNIM RE\u017dNJEM<\/p>\n

                      29.\u00a0 V velikih mo\u017eganih je siva substanca: na povr\u0161ini IN V Notranjosti, ji pripada: corpus striatumu<\/p>\n

                      30.\u00a0 Katere trditve veljajo za simpatikus: IZVIRA IZ LATERALNEGA Roga SIVE snov HRBTENJA\u010cE, PREGANGLIONARNO NITJE SE LAHKO ko\u0144ca V PREVERTEBRALNIH GANGLIJIH, EDEN OD NJEGOVIH PLEKSUSOV JE plexus COELIACUS<\/p>\n

                      31.\u00a0 Glavna SKUPina jeder bazalnih ganglijev je: PROGASTO TELO<\/p>\n

                      32.\u00a0 Progasto Telo sestavljajo: LE\u010cASTO jedro, REPATO jedro, PULAMEN<\/p>\n

                      33.\u00a0 Katere trditve veljajo za parasimpatikus: IMA dolge PREGANGLIONARNE NEVRONE<\/p>\n

                      34.\u00a0 Le\u010dasto jedro delimo na: Zunanji DEL – PUTAMEN V notranji DEL – GLOBUS pallidus<\/p>\n

                      35.\u00a0 Za komisurno nitje je zna\u010dilno, da povezuje: V levo desno HEMISFERO<\/p>\n

                      36.\u00a0 Najve\u010dji del komisurnega nitja je: corpus CALLOSUM<\/p>\n

                      37.\u00a0 Asoviacijsko nitje povezuje: RAZLI\u010cNE PREDELE IN RE\u017dNJE ZNOTRAJ ENE HEMISFERE<\/p>\n

                      38.\u00a0 Projekcijsko nitje povezuje: MO\u017dGANSKO SKORJO Z MO\u017dGANSKIM DEBLOM V HRBTENJA\u010cO<\/p>\n

                      39.\u00a0 Capsula interna poteka med: TALAMUSOM, REPATIM JEDROM IN LA\u010cASTIM JEDROM<\/p>\n

                      40.\u00a0 Capsula interna se proti skorji razpre kot: CORONA RADIALA<\/p>\n

                      41.\u00a0 Aferentne proge: SO ASCENDENTNE proge, k njim \u0161tejemo: OPTO\u010cNO PROGO<\/p>\n

                      42.\u00a0 Pri aferentnih progah je periferni nevron: PRVI \u010cLEN, poteka iz: RECEPTORJA V HRBTENJA\u010cO ALI MO\u017dGANSKO DEBLO<\/p>\n

                      43.\u00a0 Pri aferentnih progah je centralni nevron: RUGI \u010cLEN, poteka iz: HRBTENJA\u010cE ALI MO\u017dGANSKEGA debla DO TALAMUSA<\/p>\n

                      44.\u00a0 Pri aferentnih progah je kortikalni nevron: TRETJI \u010cLEN, poteka iz: TALAMUSA V SKORJO velikih MO\u017dGANOV<\/p>\n

                      45.\u00a0 Proge splo\u0161ne somatske senzibilnosti prevajajo Ob\u010dutek: DOTIKA, Mraza, TOPLOTE<\/p>\n

                      46.\u00a0 Eferentne proge: SO DESCENDENTNE, en od njih so: predolg CORTICOSPINALIS, PIRAMIDNI SISTEM<\/p>\n

                      47.\u00a0 Ozna\u010di strukture skozi katere poteka prvi \u010dlen piramidne proge: PONS, CORONA RADIALA, CAPSULA INTERNA, MO\u017dGANSKA KRAKA<\/p>\n

                      48.\u00a0 Piramidna proga: poteka skozi PIRAMIDO, skozi \u017dARKASTO NITJE, CORONA RADIALA, se imenuje: predolg CORTICOSPINALIS, Sestavljajo jo: dva \u010dlena<\/p>\n

                      49.\u00a0 Katere strukture tako V zvezi s piramidno progo: MOTORI\u010cNI KORTEKS velikih MO\u017dGANOV, CORONA radiata, MOTORI\u010cNA DEGUSACIJA<\/p>\n

                      50.\u00a0 Katere strukture so zna\u010dilne za simpati\u010dni sistem: PTUNCUS SYMPATICUS, NN SPLANCHNICI<\/p>\n

                      51.\u00a0 \u0160tevilo mo\u017eganskih prekatov je: 4<\/p>\n

                      52.\u00a0 V velikih mo\u017eganih so: 3 MO\u017dGANSKI PREKATI, med njimi: STA DVA V LEVI IN Desni HAMISFERI IN EDEN V DIENCEFALONU<\/p>\n

                      53.\u00a0 \u010cetrti prekat le\u017ei: MED MALIMI MO\u017dGANI IN MO\u017dGANSKIM DEBLOM<\/p>\n

                      54.\u00a0 Mo\u017egansko teko\u010dino izlo\u010da: HOPOIDNI PLETE\u017d, se resorbira: PREK ARAHNOIDNIH GRANULACIJ<\/p>\n

                      55.\u00a0 Tretji mo\u017eganski prekat: NA meji TALAMUS, AquaeDuktusa cerebri<\/p>\n

                      56.\u00a0 Dura mater je: ZGRAJENA IZ \u010cVRSTEGA VEZIVA, DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA<\/p>\n

                      57.\u00a0 Epiduralni prostor le\u017ei med: obema LISTOMA PEK, v njem SO VENSKI SINUSI<\/p>\n

                      58.\u00a0 Arachnoidea je: ZGRAJENA IZ RAHLEGA VEZIVA, sega do: DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA<\/p>\n

                      59.\u00a0 Pia mater je: NOTRANJA MO\u017dGANSKA ovojnica, sega do: DRUGEGA LUMBALNEGA VRETENCA<\/p>\n

                      60.\u00a0 Subarahnoidni prostor le\u017ei med: PIO IN ARAHNOIDEO, v njem: JE MO\u017dGANSKI LIKVOR<\/p>\n

                      61.\u00a0 Lumbalna Cisterna je: V SUBARAHNOIDNEM prostoru, Sega od: DRUGEGA LUMBALNEGA DO DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA<\/p>\n

                      62.\u00a0 Mo\u017eganski \u017eivci so: MOTORI\u010cNI, SENZORI\u010cNI v me\u0161ani<\/p>\n

                      63.\u00a0 Mo\u017eganski \u017eivci: razen prvih DVEH izhajajo VSI IZ MO\u017dGANSKEGA debla<\/p>\n

                      64.\u00a0 Mo\u017eganskih \u017eivcev je: 12 parov, njihova motori\u010dna Jedra le\u017eijo: MEDIALNO<\/p>\n

                      65.\u00a0 Vohalni Zivec je: SENZORI\u010cNI, poteka skozi KRIBROZNO LAMINO SITKE<\/p>\n

                      66.\u00a0 Vidni Zivec je: N. OPICUS, DRUGI MO\u017dGANSKI Zivec<\/p>\n

                      67.\u00a0 N. opticuss zapu\u0161\u010da zrklo: MEDIALNO OD Opti\u010dne OSI, NA slepi PEGI, OB PAPILI<\/p>\n

                      68.\u00a0 Chiasma opticum: LE\u017dI PRED TUR\u0160IM SEDLOM, LE\u017dI PRED HIPOFIZO, V NJEJ SE NITJE OPTI\u010cNEGA \u017dIVCA delno kri\u017ea<\/p>\n

                      69.\u00a0 Pri opti\u010dni kiazmi: NITJE TEMPORALNE polovice MRE\u017dNICE ostane NA ISTI STRANI, NITJE NAZALNE polovice MRE\u017dNICE PRESTOPI NA DRUGO STRAN<\/p>\n

                      70.\u00a0 Opti\u010dno nitje, od kiazme do talamusa se imenuje: predolg OPTICUS<\/p>\n

                      71.\u00a0 N. oculomotorius je: MOTORI\u010cNI, VEGETATIVNI, o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE o\u010desa notranje, zunanje MI\u0160ICE o\u010desa<\/p>\n

                      72.\u00a0 N. trochlearis je: 4 MO\u017dGANSKI Zivec, o\u017eiv\u010duje: M. OBLIQUUS SUPERIOR<\/p>\n

                      73.\u00a0 N. abducens: O\u017dIV\u010cUJE MI\u0160ICO, KI ZRKLO ABDUCIRA<\/p>\n

                      74.\u00a0 3 veni Zivec je: ME\u0160AN Zivec, o\u017eiv\u010duje: M. \u017eve\u010dilnih, O\u010cESNO VEZNICO<\/p>\n

                      75.\u00a0 Senzori\u010dni del 3 vejnega \u017eivca se razdeli na: N. OPHTALMICUS, N. MAXILLARIS V N. MANDIBULARIS<\/p>\n

                      76.\u00a0 Motori\u010dni del \u017eivca N. trigeminus o\u017eiv\u010duje: VSE \u017dVE\u010cNE MI\u0160ICE<\/p>\n

                      77.\u00a0 Senzori\u010dni del 3 vejnega \u017eivca: JE MO\u010cNEJ\u0160I DEL, o\u017eiv\u010duje: KORNEO, VEZNICO<\/p>\n

                      78.\u00a0 N. mandibularis o\u017eiv\u010duje: KO\u017dO ZUNANJEGA SLUHOVODA, SPODNJE ZOBE<\/p>\n

                      79.\u00a0 N. ophthalmicus o\u017eiv\u010duje: O\u010cESNO VEZNICO, KO\u017dO NAD O\u010cESNO RE\u017dO, RO\u017dENICO<\/p>\n

                      80.\u00a0 N. maxillaris o\u017eiv\u010duje: Podro\u010dje KOZE MED O\u010cESNO IN USTNO RE\u017dO, ZGORNJE ZOBE<\/p>\n

                      81.\u00a0 N. facialis: JE MOTORI\u010cEN, oskrbuje: OBRAZNE MI\u0160ICE IN PLATIZMO<\/p>\n

                      82.\u00a0 Obrazni Zivec poteka skozi: PIRAMIDO SEN\u010cNICE, OBU\u0160ESNO SLINAVKO<\/p>\n

                      83.\u00a0 N. intermedius: SENZORI\u010cNO O\u017dIV\u010cUJE sprednji DEL jezika, DEL NITJA IMENUJEMO Chorda TYMPANI<\/p>\n

                      84.\u00a0 N. statoacusticus: JE 8 MO\u017dGANSKI Zivec, JE SENZORI\u010cEN<\/p>\n

                      85.\u00a0 N. glossopharyngeus: IMA PARASIMPATI\u010cNO NITJE ZA OBU\u0160ESNO SLINAVKO, MOTORI\u010cNO OSKRBUJE Zunanje NA Notranje MI\u0160ICE jezika<\/p>\n

                      86.\u00a0 N. glossopharyngeus je: VEGETATIVNI, ME\u0160AN, senzori\u010dno o\u017euv\u010duje: KOREN jezika, \u017drelo<\/p>\n

                      87.\u00a0 Veja 9 mo\u017eganskega \u017eivca: VODI IZ BARORECEPTORJEV<\/p>\n

                      88.\u00a0 N. Vagus je: NAJDALJ\u0160I MO\u017dGANSKI Zivec<\/p>\n

                      89.\u00a0 N. Vagus je sinonim: ZA PARASIMPATICUS, njegov Ve\u010dji del je: VEGETATIVNI<\/p>\n

                      90.\u00a0 Klate\u017e je: 10 MO\u017dGANSKI Zivec<\/p>\n

                      91.\u00a0 Veja vagusa je: N. LARYNGEEUS RECURRENS<\/p>\n

                      92.\u00a0 N. Vagus o\u017eiv\u010duje: \u017dLEZE DIHAL, TREBU\u0160NO SLINOVKO, NADLEDVI\u010cNE \u017dLEZE<\/p>\n

                      93.\u00a0 10 mo\u017eganski Zivec oskrbuje: MI\u0160ICE GRLA, GLADKO MI\u0160I\u010cJE DIHAL<\/p>\n

                      94.\u00a0 V trebu\u0161ni votlini n. Vagus o\u017eiv\u010duje: \u017eelodec, DVANAJSTNIK, PROKSIMALNO TRETINO DEBELEGA \u010cREVESA<\/p>\n

                      95.\u00a0 Organi, ki Jih Vagus NE o\u017eiv\u010duje so: SE\u010cEVOD, MODA<\/p>\n

                      96.\u00a0 11 mo\u017eganski Zivec je: N. ACCESSORIUS<\/p>\n

                      97.\u00a0 N. accessorius oskrbuje: M. STERNOCLEIDOMASTEIDEUS, M. Trapez<\/p>\n

                      98.\u00a0 12 mo\u017eganski Zivec je: MOTORI\u010cEN<\/p>\n

                      99.\u00a0 N. hypoglossus oskrbuje: Zunanje MI\u0160ICE jezika, notranje MI\u0160ICE jezika<\/p>\n

                        \n
                      1. Del ko\u017ee, ki ga o\u017eiv\u010duje par spinalnih \u017eivcev, je: DERMATOM<\/li>\n
                      2. Del skeletnega mi\u0161i\u010dja, ki ga o\u017eiv\u010duje par spinalnih \u017eivcev, je: MIOTOM<\/li>\n
                      3. Spinalnih \u017eivcev je: 31 parov, 8 – VRATNIH, 12-PRSNIH, 5 – LEDVENIH, 5 – KRI\u017dNI\u010cNIH IN 1 – TRTI\u010cNI<\/li>\n
                      4. Hrbtenja\u010dni \u017eivci so: me\u0161ani, SOMATSKI<\/li>\n
                      5. Aferentno nitje spinalnega \u017eivca je: SENZORI\u010cNO, radix posterior<\/li>\n
                      6. Eferentno nitje spinalnega \u017eivca je: MOTORI\u010cNO, radix anterior<\/li>\n
                      7. Korenini spinalnega \u017eivca zapu\u0161\u010data hrbteni\u010dni kanal skozi odprtino: foramen INTERVENTEBRALE<\/li>\n
                      8. Najdalj\u0161i Potek v hrbteni\u010dnem kanalu imajo oznako: LEDVENI SPINALNI \u017dIVCI, KRI\u017dNI\u010cNI SPINALNI \u017dIVCI<\/li>\n
                      9. Cauda equina je zgrajena: IZ KORENIN LEDVENIH, KRI\u017dNI\u010cNIH V TRTI\u010cNIH SPINALNIH \u017dIVCEV<\/li>\n
                      10. Senzori\u010dni nevroni spinalnih \u017eivcev so: PSEVDOUNIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPINALNEM GANGLIJU<\/li>\n
                      11. Motori\u010dni nevroni so: MULTIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPREDNJEM ROGU SIVE snov HRBTENJA\u010cE<\/li>\n
                      12. Ob izstopu iz hrbteni\u010dnega kanala spinalni Zivec se razdeli na: \u0160IBKEJ\u0160O DORSALNO V\u0117jo V MO\u010cNEJ\u0160O VENTRALNO V\u0117jo<\/li>\n
                      13. Dorzalne veje spinalnih \u017eivcev oskrbujejejo: KO\u017dO IN MI\u0160ICE HRBTNEGA PREDELA trupa<\/li>\n
                      14. Ventralne veje spinalnih \u017eivcev oskrbujejo: KO\u017dO IN MI\u0160ICE UDOV, KO\u017dO IN MI\u0160ICE PRSTNE Stene<\/li>\n
                      15. Dorzalne veje vratnih \u017eivcev: NE TVORIJO PLETE\u017dEV, oskrbujejo: MI\u0160ICE VRATNEGA DELA HRBTENICE, KO\u017dO NA STRANI DORZALNI glave<\/li>\n
                      16. Ventralne veje vratnih \u017eivcev sestavljajo: plexus CERVICALIS, PELXUS Brahialna<\/li>\n
                      17. Splet cervialis sestavljajo: 1. DO 4. CERVIKALNI Zivec<\/li>\n
                      18. Najpomembnej\u0161i Zivec vratnega plete\u017ea je: N. PHRENICUS<\/li>\n
                      19. Motori\u010dne veje vratnega plete\u017ea o\u017eiv\u010dujejo: PREVERTEBRALNE MI\u0160ICE, INFRAHIOIDNE MI\u0160ICE<\/li>\n
                      20. Senzori\u010dne veje vratnega plete\u017ea o\u017eiv\u010dujejo ko\u017eo: vratu<\/li>\n
                      21. N. phrenicus je: SPINALNI Zivec, Zivec CERVIKALNEGA PLETE\u017dA<\/li>\n
                      22. Freni\u010dni Zivec oskrbuje: TREBU\u0160NO PREPONO, OSR\u010cNIK, MEDIASTINALNO PLEVRO<\/li>\n
                      23. N. phrenicus poteka: V SPREDNJEM MEDPLJU\u010cJU, MEDIASTINALNO MED PLEVRO V OSR\u010cNIKOM<\/li>\n
                      24. Freni\u010dni Zivec prestopa trebu\u0161no prepono: Desno S SPODNJO VENO Kavo, levo S PO\u017dIRALNIKOM<\/li>\n
                      25. Splet Brahialna tvori: 5. DO 8. VRATNI IN DEL PRVEGA PRSNEGA \u017dIVCA<\/li>\n
                      26. Brahialni plete\u017e o\u017eiv\u010duje: SENZORI\u010cNO V MOTORI\u010cNO RAMENSKI obro\u010d V ZGORNJI UD<\/li>\n
                      27. Supraklavikularni del brahialnega plete\u017ea poteka nad: KLJU\u010cNICO, o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE RAMENSKEGA OBRO\u010cA<\/li>\n
                      28. Infraklavikularni del brahialnega plete\u017ea poteka: POD Klju\u010dniCO, SKUPAJ Z AKSILARNO ARTERIO<\/li>\n
                      29. Infraklavikularni del brahialnega plete\u017ea se deli na: 3 SVE\u017dNJE, Med njimi so: FASCICULUS posterior, medialis IN lateralis<\/li>\n
                      30. \u017divci zadaj\u0161njega sve\u017enja brahialnega plete\u017ea so: N. AXILLARIS, N. RADIALIS<\/li>\n
                      31. \u017divci lateralnega sve\u017enja brahialnega plete\u017ea so: N. MUSCULOCULANEUS, DELOMA N. MEDIANUS<\/li>\n
                      32. Zivec medialnega sve\u017enja brahialnega plete\u017ea je: N. upogibalka zapestja<\/li>\n
                      33. N. axillaris o\u017eiv\u010duje: M. teres MINOR, M. biceps nadlaktna<\/li>\n
                      34. N. radialis o\u017eiv\u010duje: EKSTENZORJE ZGORNJEGA UDA, KO\u017dO NA STRANI EKSTENZORNI ZGORNJEGA UDA, M. Opruza\u010d nadlaktna<\/li>\n
                      35. N. musculocutaneus o\u017eiv\u010duje: M. biceps BRACHI, M. Brahialna, KO\u017dO NA LATERALNI STRANI PODLAKTA<\/li>\n
                      36. N. medianus je Zivec: LATERALNEGA V MEDIALNEGA sve\u017enja<\/li>\n
                      37. N. medianus o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE NA VOLARNI RADIALNI STRANI PODLAKTA<\/li>\n
                      38. V dlani n. medianus o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: 1., 2. 3. V POLOVICO 4. PRSA<\/li>\n
                      39. Na dorsalni strani roke n. medianus o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: IN DRUGE Falanga Tretje 2. V 3. PRSTA<\/li>\n
                      40. N. medianus o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE PAL\u010cEVE Kepe<\/li>\n
                      41. N. upogibalka zapestja o\u017eiv\u010duje: KO\u017dO IN MI\u0160ICE NA STRANI VOLARNI ULNARNI PODLAKTA<\/li>\n
                      42. V dlani n. upogibalka zapestja o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: 5. V polovico 4. prsta<\/li>\n
                      43. Na dorzalni strani roke n. upogibalka zapestja o\u017eiv\u010duje ko\u017eo: 4. V 5. PRSTA<\/li>\n
                      44. N. upogibalka zapestja o\u017eiv\u010duje: MI\u0160ICE MEZIN\u010cEVE Kepe, MEDKOSTNE MI\u0160ICE<\/li>\n
                      45. Prsni spinalni \u017eivci: IMAJO IME TORAKALNI, NE SESTAVLJAJO PLETE\u017dEV, SO SEGMENTALNI \u017dIVCI<\/li>\n
                      46. Prvih 6. parov prsnih \u017eivcev oskrbuje: MEDREBRNE MI\u0160ICE, KOSTALNO PLEVRO<\/li>\n
                      47. DRUGIH 6 parov prsnih \u017eivcev oskrbuje: PARIETALNI SEZNAM PODTREBU\u0160NICE, KO\u017dO TREBU\u0160NE STRENE, TREBU\u0160NE MI\u0160ICE<\/li>\n
                      48. Splet lumbalis sestavljajo: 12. PARSNI IN 1. – 4. LEDVENI Zivec<\/li>\n
                      49. Glavni Zivec ledvenega plete\u017ea je: N. femoralis<\/li>\n
                      50. N. femoralis o\u017eiv\u010duje: M. psoas, M. kvadriceps, M. Sartorius<\/li>\n
                      51. N. obturatorius o\u017eiv\u010duje: VSE ADDUKTORJE stegna, KO\u017dO NA MEDIALNI STRANI STREGNA, M. OBTURATORIUS EXTERNUS<\/li>\n
                      52. Splet socralis sestavljajo: 4. V 5. LEDVENI TER. 1., .. 2, 3. SAKRALNI Zivec<\/li>\n
                      53. Najmo\u010dnej\u0161i Zivec sakralnega plete\u017ea je: N. ISCHIADICUS<\/li>\n
                      54. N. ischiadius v stegnu o\u017eiv\u010duje: M. biceps femoris, M. SEMITENDINOSUS, FLEKSORJE KOLENSKEGA sklepa<\/li>\n
                      55. N. ischiadicus je: NAJDALJ\u0160I SPINALNI Zivec, NAJMO\u010cNEJ\u0160I Zivec SAKRALNEGA PLETE\u017dA, poteka: ZA KOL\u010cNIM Sklepom<\/li>\n
                      56. N. ischiadicus se v jami podkolenski deli na: N. tibialis V N. FIBULARIS communis<\/li>\n
                      57. Simpati\u010dni \u017eivci imajo: dolge NEMIELINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE, kratke MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE<\/li>\n
                      58. Parasimpati\u010dni \u017eivci imajo: dolge MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE, kratke NEMIENILINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE<\/li>\n
                      59. Mo\u017eganski \u017eivci, ki vsebujejo parasimpati\u010dno nitje so: N. OCULOMOTORIUS, N. GLOSSOPHARYNGEUS<\/li>\n<\/ol>\n

                        \u010cUTILA – ORGAN Sensoria<\/span><\/strong><\/p>\n

                          \n
                        1. Okro\u017ei strukture zunanje plasti zrkla: ro\u017eenice, belo\u010dnice, RO\u017dENICA, BELO\u010cNICA<\/li>\n
                        2. Okro\u017ei strukture Srednje plasti zrkla: \u0160ARENICA, M. DILATATOR PUPILLAE, ZENICA, M. CILIARIS, PUPILLA, MM. Sfinktrske IN DILATATOR PUPILLAE<\/li>\n
                        3. Okro\u017ei strukture notranje plasti zrkla: mre\u017enico, pega, mre\u017enice, PALI\u010cNICE, \u010cEPNICE<\/li>\n
                        4. Ozna\u010di strukture vek: tarzalnem Sklepu, veznica<\/li>\n
                        5. Ozna\u010di strukture solznega aparata: GRANDULA LACRIMALIS, duktusa NASOLACRIMALIS<\/li>\n
                        6. Ozna\u010di strukture vek v solznega aparata: SACCUS LACRIMALIS<\/li>\n
                        7. Ozna\u010di strukture diopti\u010dnega aparata zrkla: LENS, RO\u017dENICA, STEKLOVINA<\/li>\n
                        8. Ozna\u010di strukture zunanjega u\u0161esa: auricula, MEATUS ACUSTICUS EXTERNUS, snemati TYMPANI, UHELJ<\/li>\n
                        9. Ozna\u010di strukture srednjega u\u0161esa: STAPES, INCUS, MALLEUS, TUBA AUDITIVA, CAVUM TYMPANI, M. Tenzor TYMPANI, M. STAPEDIUS<\/li>\n<\/ol>\n

                          10.\u00a0 Ozna\u010di strukture notranjega u\u0161esa: KO\u017dNATI POL\u017d, CORTIJEV ORGAN, PERILIMFA, RAVNOTE\u017dNI ORGAN, ANDOLIMFA, vestibulum, KO\u0160\u010cENI Labirint<\/p>\n

                          11.\u00a0 N. oculomotorius inervira naslednje mi\u0161ice: M. pravi medialis, M. OBLIQUUS Ni\u017eja, M. pravi Ni\u017eja<\/p>\n

                          12.\u00a0 N. abducens invervira naslednje mi\u0161ice: M. pravi lateralis<\/p>\n

                          13.\u00a0 N. trochlearis invervira naslednje mi\u0161ice: M. OBLIQUUS SUPERIR<\/p>\n

                          14.\u00a0 Zenico o\u017ei: M. sfinktrske PUPILLAE<\/p>\n

                          15.\u00a0 Zenico \u0161iri: M. DILATATOR PUPILLAE<\/p>\n

                          16.\u00a0 Zrklo obra\u010da Navzgor: M. pravi SUPERIOR<\/p>\n

                          17.\u00a0 Zrklo obra\u010da navzdol: M. pravi Ni\u017eja<\/p>\n

                          18.\u00a0 Zrklo obra\u010da navznoter: M. pravi medialis<\/p>\n

                          19.\u00a0 Zrklo obra\u010da navzven: M. pravi lateralis<\/p>\n

                          20.\u00a0 Latinsko ime za belo\u010dnico je: belo\u010dnice<\/p>\n

                          21.\u00a0 Saccus lacrimalis je latinsko ime za: SOLZNO VRE\u010cICO<\/p>\n

                          22.\u00a0 Latinsko ime za bobni\u010d je: snemati TYMPANI<\/p>\n

                          23.\u00a0 Latinsko ime za nakovalec je: INCUS<\/p>\n

                          24.\u00a0 Latinsko ime za \u017eilnico je: CHOROIDEA<\/p>\n

                          25.\u00a0 Latinsko ime za solzevod je: duktusa NASOLACRIMALIS<\/p>\n

                          26.\u00a0 Latinsko ime za zanico je: PUPILLA<\/p>\n

                          27.\u00a0 Latinsko ime za rumeno Pego je: pega<\/p>\n

                          28.\u00a0 Latinsko ime za mre\u017enico je: Mre\u017enica<\/p>\n

                          29.\u00a0 Latinsko ime za uhelj je: auricula<\/p>\n

                          30.\u00a0 Latinsko ime za bobni\u010dno votlino je: CAVUM TYMPANI<\/p>\n

                          31.\u00a0 Latinsko ime za kladivce je: MALLEUS<\/p>\n

                          32.\u00a0 Latinsko ime za stremence je: STAPES<\/p>\n

                          33.\u00a0 Meatus acusticus externus je: Zunanji SLUHOVOD<\/p>\n

                          34.\u00a0 Tuba auditiva: se za\u010dne V BOBNI\u010cNI VOTLINI, SE ko\u0144ca V NAZOFARINKSU<\/p>\n

                          35.\u00a0 Ro\u017eenica je latinsko ime za: RO\u017dENICO<\/p>\n

                          36.\u00a0 Za u\u0161esno trobljo velja da: SE V ko\u0144ca NOSNEM Delu \u017dRELA, JE DOLGA Okoli 3,5 CM<\/p>\n

                          37.\u00a0 Za ro\u017eenico velja da: JE BREZ\u017dILNA, JE DEL Zunanje PLASTI ZRKLA<\/p>\n

                          38.\u00a0 Za belo\u010dnico velja da: JE NJEJO latinsko IME belo\u010dnice, JE DEL Zunanje PLASTI ZRKLA<\/p>\n

                          39.\u00a0 Glandula lacrimalis le\u017ei: V ZGORNJEM STRANSKEM KOTU ORBITE<\/p>\n

                          40.\u00a0 Snemati tympani: loci zunanji SLUHOVOD OD SREDNJEGA U\u0160ESA, JE POSTAVLJENA PO\u0160EVNO<\/p>\n

                          41.\u00a0 Cortijev organ: Vsebuje RECEPTORJE ZA sluh, LE\u017dI NA BAZALNI MEMBRANI KO\u017dNATEGA polza<\/p>\n

                          42.\u00a0 Choroidea: latinsko IME JE ZA \u017dILNICO, JE BOGATO PREKRVAVLJENA<\/p>\n

                          43.\u00a0 Ductus nasolacrimalis: latinsko IME JE ZA SOLZNO IZVODILO, ODPIRA SE POD SPODNJO NOSNO \u0160KOLJ\u010cNICO<\/p>\n

                          44.\u00a0 Pupilla je: ODPRTINA V \u0160ARENICI<\/p>\n

                          45.\u00a0 Makula je: RUMENA pega, MESTO NAJOSTREJ\u0160EGA VIDA<\/p>\n

                          46.\u00a0 Retina je: latinsko IME ZA MRE\u017dNICO<\/p>\n

                          47.\u00a0 Sprednji o\u010desni prekat le\u017ei med: RO\u017dENICO, Leco IN \u0160ARENICO<\/p>\n

                          48.\u00a0 Zadaj\u0161nji o\u010desni prekat le\u017ei med: \u0160ARENICO, Leco, STEKLOVINO IN CILIARNIM KORPUSOM<\/p>\n

                          49.\u00a0 Malleus je latinsko ime za: KLADIVCE<\/p>\n

                          50.\u00a0 Zunanje o\u010desne mi\u0161ice so: M. pravi SUPERIOR, M. OBLIQUUS Ni\u017eja<\/p>\n

                          PREBAVILA – DIGESTIVNI Aparat<\/span><\/strong><\/p>\n

                            \n
                          1. Prebavna cev poteka: OD UST DO ZADNJIKA, meri: DO 8 M<\/li>\n
                          2. Plasti prebavne cevi so: Tunica sluznice, TELA SUBMUCOSA, Tunica MUSCULATIS IN Tunica ADVENTILA, (drugi odgovor isti)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tunica sluznice, TELA SUBMUCOSA, Tunica MUSCULATIS IN Tunica SEROSA<\/li>\n
                          3. Ozna\u010di strukture ustne votline: RIMA ORIS, isthmus FAUCIUM, GINGIVA, LINGUA<\/li>\n
                          4. Mejo med ustno votlino v \u017erelom imenujemo: isthmus FAUCIUM, GOLTNA O\u017dINA<\/li>\n
                          5. Ustne slinavke so: GLANDULA PAROTIS, GLANDULA SUBMANDIBULARIS, GLANDULA SUBLINGUALIS<\/li>\n
                          6. Ozna\u010di Zobne strukture: radix, CORONA, Dentin, EMAJL<\/li>\n
                          7. Ozna\u010di Zobne strukture: CAVUM DENTIS, Cementa, COLLUM<\/li>\n
                          8. V zobnici je zob vra\u0161\u010den: Z VEZIVNIM TKIVOM<\/li>\n
                          9. Normalno ima odrasel \u010d. naslednje \u0161t. Zob: 32<\/li>\n<\/ol>\n

                            10.\u00a0 Stalne zobe imenujemo: DENTES PERMANENTES<\/p>\n

                            11.\u00a0 \u0160tevilo mle\u010dnih zob je: 20<\/p>\n

                            12.\u00a0 Mle\u010dne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj v spodaj: 2 SEKALCA, 2 KO\u010cNIKA, 1 PODO\u010cNIK<\/p>\n

                            13.\u00a0 Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj v spodaj: 2 LI\u010cNIKA, 1 PODO\u010cNIK, 2 SEKALCA, 3 KO\u010cNIKI<\/p>\n

                            14.\u00a0 Pri stalnih zobeh opisujemo: 2 DENTES INCISIVI, 3 DENTES MOLARES, 1 dens CANINUS, 2 DENTES PREMOLARES<\/p>\n

                            15.\u00a0 Pri mle\u010dnih zobeh opisujemo: 1 dens CANINUS, 2 DENTES MOLARES, 2 DENTES INCISIVI<\/p>\n

                            16.\u00a0 Ozna\u010di strukture jezika: TI + ONSILLA LINGUALIS, APEX, FRENULUM<\/p>\n

                            17.\u00a0 Glandula perotis je: OBU\u0160ESNA SLINAVKA, le\u017ei: PRED ZUNANJIM U\u0160ESOM IN POD NJIM<\/p>\n

                            18.\u00a0 Pri obu\u0161esni slinavki opisujemo: 5 CM Dolgo IZVODILO<\/p>\n

                            19.\u00a0 Izvodilo obu\u0161esne slinavke Dolgo je: 5 CM, Predre: M. BUCCINATOR<\/p>\n

                            20.\u00a0 Izvodilo obu\u0161esne slinavke se ko\u0144ca v vi\u0161ini: DRUGEGA ZGORNJEGA KOL\u010cNIKA<\/p>\n

                            21.\u00a0 Glandula submandibularis je: POD\u010cELJUSTNA SLINAVKA, le\u017ei: MEDIALNO OD VOGALA MANDIBULE<\/p>\n

                            22.\u00a0 Pod\u010deljustna slinovka le\u017ei: MEDIALNO OD VOGALA SPODNJE \u010cELJUSTNICE, Njeno izvodilo meri pribli\u017eno: 4 CM<\/p>\n

                            23.\u00a0 Izvodilo pod\u010deljustne slinavke se ko\u0144ca: OB FRENULUMU jezika<\/p>\n

                            24.\u00a0 Glandula sublingualis je: PODJEZI\u010cNA SLINOVKA, le\u017ei: NA MI\u0160I\u010cJU USTNEGA DNA<\/p>\n

                            25.\u00a0 Glavno izvodilo podjezi\u010dne slinavke se izliva: OB FRENULUMU jezika, NA ISTEM mestu KOT POD\u010cELJUSTNA SLINAVKA<\/p>\n

                            26.\u00a0 Isthmus faucium je meja med: USTNO VOTLINO V \u017dRELOM<\/p>\n

                            27.\u00a0 Goltno o\u017eino omejujejo naslednje strukture: ARCUS PALATOGLOSSUS, Uvala, WALDEYERJEV LIMFATI\u010cNI obro\u010d<\/p>\n

                            28.\u00a0 Tonsilla Palatina le\u017ei: V JAMICI MED LOKOMA ARCUS PALATOGLOSSUS V PALATOPHARYGEUS<\/p>\n

                            29.\u00a0 Tonsilla tubaria: JE DEL WALDEYERJEVEGA OBRO\u010cA, le\u017ei: OB FARINGEALNEM USTJU U\u0160ESNE Troblje<\/p>\n

                            30.\u00a0 Tonsilla lingualis: JE ZGRAJENA IZ LIMFATI\u010cNEGA tkiva, le\u017ei: ob korenu jezika<\/p>\n

                            31.\u00a0 Latinsko ime za \u017erelnico je: TONSILLA PHARYNGEA, le\u017ei: V NOSNEM Delu \u017dRELA<\/p>\n

                            32.\u00a0 Latinsko ime za \u017drelo je: \u017erelu, poteka od: BAZE LOBANJE DO 6. VRATNEGA VRETENCA<\/p>\n

                            33.\u00a0 \u017drelu Meri pribli\u017eno: 12 CM, Je prislonjen na: HRBTENICO, PREVERTEBRALNE MI\u0160ICE<\/p>\n

                            34.\u00a0 \u017drelo delimo na naslednje odseke: NASOPHARYNX, orofarinksa IN LARINGOPHARYNX, EPIPHARYNX, MESOPHARYNX IN HYPOPHARYNX<\/p>\n

                            35.\u00a0 Nasopharynx je: SINONIM ZA EPIPHARYNX, V zvezi z NOSNO VOTLINO<\/p>\n

                            36.\u00a0 Orofarinksa je: \u00fastn\u00ed DEL \u017dRELA, je V zvezi z: USTNO VOTLINO PREK GOLTNE O\u017dINE, GOLTNO VOTLINO PREK isthmus FAUCIUM<\/p>\n

                            37.\u00a0 Laryngopharynx je: SINONIM ZA HYPOPHARYNX, za\u010dne se ob: ZGORNJEM robu POKLOPCA<\/p>\n

                            38.\u00a0 Hypopharynx se za\u010dne ob vhodu v: grlo, ko\u0144ca se ob: SPODNJEM robu PRSTANASTEGA HRUSTANCA<\/p>\n

                            39.\u00a0 \u017dol\u010dna izvodila so: CYSTICUS duktusa, CHOLEDOCHUS duktusa, ductus HEPATICUS DEX.<\/p>\n

                            40.\u00a0 Pri \u017erelu ima mi\u0161i\u010dna plast: KRO\u017dNO PLAST ZUNANJO, NOTRANJO VZDOL\u017dNO PLAST, O\u017dILKE TRI, DVE DVIGALKI<\/p>\n

                            41.\u00a0 Po\u017eiralnika: V poteka tudi vratu, latinsko IME JE ZA PO\u017dIRALNIK, kri\u017ea levo SAPNICO<\/p>\n

                            42.\u00a0 Po\u017eiralnik poteka od: C6 DO Th 12<\/p>\n

                            43.\u00a0 Po\u017eiralnik ima: TRI O\u017dINE, prva o\u017eina je: \u017dRELA NA PREHODU V PO\u017dIRALNIK<\/p>\n

                            44.\u00a0 Sluznico po\u017eiralnika pokriva: VE\u010cSKLADNI plo\u0161\u010dati EPITELIJ<\/p>\n

                            45.\u00a0 Po\u017eiralnik prestopi trebu\u0161no prepono skupaj: Z LEVIM FRENI\u010cNIM \u017dIVCEM, Z VAGUSOM<\/p>\n

                            46.\u00a0 Mi\u0161i\u010dje po\u017eiralnika je v: SPODNJI TRETJINI GLADKO, Srednji TRETJINI GLADKO IN PRE\u010cNOPROGASTO<\/p>\n

                            47.\u00a0 \u017delodec imenujemo: Gaster, VENTRICULUS<\/p>\n

                            48.\u00a0 Ozna\u010di strukture \u017eelodca: CURVATURA VELIKI, FUNDUS, INCISURA angularis<\/p>\n

                            49.\u00a0 Ozna\u010di strukture \u017eelodca: Cardia, PYLORUS, sfinktrske pylori, CURVATURA MINOR, ANTRUM<\/p>\n

                            50.\u00a0 Katera trditev velja za \u017eelodec: V SLUZNICI SO AREAE GASTRIAE, JE INTRAPERITONEALNI ORGANOV<\/p>\n

                            51.\u00a0 V sluznici \u017eelodca so: AREAE GASTRIAE, VZDOL\u017dNE Gube OB MALI KRIVINI, LIMFATI\u010cNI FOLIKLI<\/p>\n

                            52.\u00a0 ODSEKI tankega \u010drevesa so: dvanajstniku, jejunumu IN ileum<\/p>\n

                            53.\u00a0 Vito \u010drevo: JE DEL TANKEGA \u010cREVESA, JE SPODNJE Tanko \u010cREVO, SE ko\u0144ca Z ILEO – CEKALNIM USTJEM<\/p>\n

                            54.\u00a0 Tanko \u010drevo: je najdalj\u0161i del prebavne cevi, JE VE\u010cINOMA INTRAPERITONEALNI ORGAN, njegova SLUZNICA IMA RESICE<\/p>\n

                            55.\u00a0 Latinsko ime za dvanajstnik je: dvanajstniku<\/p>\n

                            56.\u00a0 Dvanajstnik poteka od: VRATARJA DO DUODENO – JEJUNALNEGA ZAVOJA<\/p>\n

                            57.\u00a0 Dvanajstnik le\u017ei: PRED HRBTENICO, V UMBILIKALNI PEGIJI, VE\u010cINOMA EKSTRAPERITONEALNO<\/p>\n

                            58.\u00a0 Za dvanajstnik velja: JE RAZMEROMA NEGIBLJIV, OBJEMA GLAVO TREBU\u0160NE SLINAVKE<\/p>\n

                            59.\u00a0 Za Tanko \u010drevo velja: PROKSIMALNI jejunumu ZAVZEMA DVE TRETJINI, ileum tudi LE\u017dI V MEDENICI, SLUZNICA JEJUNUMA je bolj NAGUBANA<\/p>\n

                            60.\u00a0 Katere strukture le\u017eijo retroperitonealno: DESCENDENTNI DEL DVANAJSTNIKA, trebu\u0161na slinavka<\/p>\n

                            61.\u00a0 Kateri del kolona le\u017ei Vi\u0161je: VRANI\u010cNI ovinka<\/p>\n

                            62.\u00a0 Katere strukture Varen za\u010detek del \u017eelodca: sfinktrske ODDII, RECESSUS RETROCECALIS<\/p>\n

                            63.\u00a0 Kateri organ je kri\u017ei\u0161\u010de med dihalnim proti prebavnim sistemom: \u017erelu<\/p>\n

                            64.\u00a0 Po\u017eiralnik le\u017ei za sapnikom: POVSOD, razen V SPODNJEM PRSNEM Predelu<\/p>\n

                            65.\u00a0 Del \u017eelodca, ki le\u017ei Vi\u0161je od kardije, je: FUNDUS<\/p>\n

                            66.\u00a0 Najmanj gibljivi del tankega \u010drevesa je: dvanajstniku<\/p>\n

                            67.\u00a0 Del pankreasa, ki sega do vrani\u010dne postavka, je: REP, Cauda<\/p>\n

                            68.\u00a0 Koliko izvodil ima trebu\u0161na slinavka: ENO ALI DVA<\/p>\n

                            69.\u00a0 Dodatek vermiformis je del: CEKUMA<\/p>\n

                            70.\u00a0 Kateri del tankega \u010drevesa ima \u0161ir\u0161o svetlino: dvanajstniku<\/p>\n

                            71.\u00a0 Najo\u017eji del debelega \u010drevesa je: REKTOSIGMOIDNI prehod<\/p>\n

                            72.\u00a0 Kateri del tankega \u010drevesa ima najve\u010d limfati\u010dnega tkiva: ileum<\/p>\n

                            73.\u00a0 Vito \u010drevo se ko\u0144ca pri: ILEO – CEKALNI ZAKLOPKI<\/p>\n

                            74.\u00a0 Naj\u0161ir\u0161i del debelega \u010drevesa je: Slepo \u010drevo<\/p>\n

                            75.\u00a0 Debelo \u010drevo sestavljajo: Slepo \u010drevo, analni KANAL, debelo \u010drevo TRANSVERSUM<\/p>\n

                            76.\u00a0 Za debelo \u010drevo so zna\u010dilne: TENIAE coli, HAUSTRI, DODATKI EPIPLOICAE<\/p>\n

                            77.\u00a0 Ni\u017eje od zaklopke valva ileocecalis le\u017ei: DODATEK VERMIFORMIS, Slepo \u010drevo, RECESSUS RETROCECALIS<\/p>\n

                            78.\u00a0 Za Danko so zna\u010dilne: FLEXURAE, Stalne PRE\u010cNE Gube<\/p>\n

                            79.\u00a0 Za analni kanal so zna\u010dilni: COLUMNAE ANALES, ZONA HAEMORRHOIDALIS<\/p>\n

                            80.\u00a0 Katera struktura NI serozna mrena: PIA, fascie RENALIS, Tunica ADVENTILIA<\/p>\n

                            81.\u00a0 Ozna\u010di plasti serozne mrene: ENOSKLADNI plo\u0161\u010dati EPITELJ, VEZIVNA PLAST<\/p>\n

                            82.\u00a0 Bursa omentalis: LE\u017dI ZA \u017dELODCEM, KOMUNICIRA S PERITONEALNO VOTLINO PREK ODPRTINE – foramen EPIPLOICEUM, vsebuje SEROZNO TEKO\u010cINO<\/p>\n

                            83.\u00a0 Organi, ki so v celoti pokriti s potrebu\u0161nico, so: INTRAPERITONEALNI, relativno GIBLJIVI<\/p>\n

                            84.\u00a0 Ozna\u010di organe, ki le\u017ee intraperitonealno: Colon SIGMOIDEUM, Slepo \u010drevo, debelo \u010drevo TRANSVERSUM<\/p>\n

                            85.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki le\u017ee ekstraperitonealno: SE\u010cNI MEHUR, LEDVICA, TREBU\u0160NA SLINAVKA<\/p>\n

                            86.\u00a0 Katera trditev NE velja za jetra: PROSTOR nuda JE POKRITA S POTREBU\u0160NICO<\/p>\n

                            87.\u00a0 Katera trditev velja za visceralno ploskev Jeter: leva BRAZDA LO\u010cUJE Desni RE\u017dENJ OD LEVEGA, V LEVI BRAZDI LE\u017dI LIG. VENOSUM, V Desni BRAZDI LE\u017dI \u017dOL\u010cNIK, V LEVI BRAZDI LE\u017dI OBLITERIRANA UMBILIKALNA vena<\/p>\n

                            88.\u00a0 Skozi porto hepatis vstopajo: V PORTAE, A. Hepatica propria<\/p>\n

                            89.\u00a0 Skozi porto hepatis izstopajo: duktusa HEPATICUS communis<\/p>\n

                            OBTO\u010cILA – ANGIOLOGIJA<\/span><\/strong><\/p>\n

                              \n
                            1. Ven\u010dna arterij: IZVIRA NAD AORTNO ZAKLOPKO, Desni NA STRANI poteka V KORONARNEM \u017dLEBU, JE A. coronaria<\/li>\n
                            2. V desni Preddvor srca se vliva kri iz: SPODNJE VENE kave, KORONARNEGA SINUSA, ZGORNJE VENE kave<\/li>\n
                            3. Latinsko ime za plju\u010dno deblo je: TRUNCUS PULMONALIS<\/li>\n
                            4. Iz desnega prekata srca izhaja: TRUNCUS PULMONALIS<\/li>\n
                            5. Odprtina med desnim preddvorom proti desnim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE DEXTRUM<\/li>\n
                            6. Pretin med sr\u010dnima preddvoroma je: septum INTERATRIALE<\/li>\n
                            7. Latinsko ime za votlino osr\u010dnika je: CEVUM PERICARDII<\/li>\n
                            8. Ozna\u010di zile, ki se vlivajo v levi Preddvor srca: PLJU\u010cNE VENE<\/li>\n
                            9. \u017dleb med sr\u010dnima preddvoroma v prekatoma je: SALCUS CORONARIUS<\/li>\n<\/ol>\n

                              10.\u00a0 Odprtina med levim preddvorom proti levim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE SINISTRUM<\/p>\n

                              11.\u00a0 Iz levega prekata srca izhaja: aorta ascendens<\/p>\n

                              12.\u00a0 \u017depki \u017eilne zaklopke srca so: VALVULAE SEMILUNARES<\/p>\n

                              13.\u00a0 Vezivno nitje med papilarnimi mi\u0161icami v loputkami se imenuje: CHORDAE LENDIEAE<\/p>\n

                              14.\u00a0 Srce prehranjujejo: A. coronaria DEX, A. coronaria SIN, veja ASCENDENTNEGA DELA AORTE<\/p>\n

                              15.\u00a0 Venozna kri sr\u010dne stene se predvsem izliva: V desni PREDDVOR, PO KORONARNEM SINUSU<\/p>\n

                              16.\u00a0 Foramen ovale SRA je odprtina pri fetalnem srcu: MED PREDDVOROMA, V INTERATRIALNEM PRETINU<\/p>\n

                              17.\u00a0 Srce ima: 3 ploskve, STERNOKOSTALNO PLOSKEV, ZADAJ\u0160NJO PLOSKEV<\/p>\n

                              18.\u00a0 Iktus CORDIS: JE UDAREC SR\u010cNE Konice, NAJINTENZIVNEJ\u0160I JE V 5 MEDREBRNEM prostoru, JE NAJINTENZIVNEJ\u0160I V MEDIOKLAVIKULARNI liniji<\/p>\n

                              19.\u00a0 Pri srcu le\u017ei: KONICA SPREDAJ, ZADAJ BAZA, KONICA NA LEVI STRANI, BAZA NA STRANI Desni<\/p>\n

                              20.\u00a0 Sternokostalno ploskev srca tvorijo: Desni PREDDVOR, LEVI PREKAT, Desni PREKAT<\/p>\n

                              21.\u00a0 Diafragmalno ploskev srca tvorijo: LEVI PREKAT, Desni PREKAT<\/p>\n

                              22.\u00a0 A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: ZRKLO, Ve\u010dji DEL MO\u017dGANOV, Notranje uho<\/p>\n

                              23.\u00a0 A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: USTNO VOTLINO, NOSNO VOTLINO<\/p>\n

                              24.\u00a0 A. subclavia s svojimi vejami prehranjuje: DEL PRSTNE stene, ZDORNJI UD<\/p>\n

                              25.\u00a0 A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: DEL NOSNE VOTLINE, O\u010cESNO VOTLINO<\/p>\n

                              26.\u00a0 A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: NOSNO IN USTNO VOTLINO<\/p>\n

                              27.\u00a0 A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: VE\u010cJEGA DELA vratu, USTNE VOTLINE, HRBTENJA\u010cE<\/p>\n

                              28.\u00a0 A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: VE\u010cJEGA DELA ZGORNJEGA UDA, O\u010cESNE VOTLINE, VE\u010cJEGA DELA MO\u017dGANOV, NOTRANJEGA U\u0160ESA<\/p>\n

                              29.\u00a0 A. subclavia s svojimi vejami NE prehranjuje: VE\u010cJEGA DELA vratu, VE\u010cJEGA DELA MO\u017dGANOV, SPODNJEGA UDA, MO\u017dGANSKIH OVOJNIC<\/p>\n

                              30.\u00a0 A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: NOSNE IN USTNE VOTLINE, malih MO\u017dGANOV, PRSNE IN TREBU\u0160NE stene, ZADAJ\u0160NJEGA DELA velikih MO\u017dGANOV<\/p>\n

                              31.\u00a0 A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: malih MO\u017dGANOV, PRSNE IN TREBU\u0160NE stene, NOTRANJEGA U\u0160ESA, O\u010cESNE VOTLINE, ZADAJ\u0160NJEGA DELA velikih MO\u017dGANOV<\/p>\n

                              32.\u00a0 A. axillaris: JE KON\u010cNA veja arterije SUBKLAVIJE<\/p>\n

                              33.\u00a0 Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: DOJKO, PLJU\u010cA, PO\u017dIRALNIK<\/p>\n

                              34.\u00a0 Truncus coeliacus s svojimi vejami prehranjuje: VRANICO, \u017eelodec, TREBU\u0160NO SLINOVKO<\/p>\n

                              35.\u00a0 Ozna\u010di organe, ki Jih s svojimi vejami prehranjuje a. mezenterialne superior: Colon TRANSVERSUM, Tanko \u010cREVO, SLEPO \u010cREVO<\/p>\n

                              36.\u00a0 Ozna\u010di organe, ki Jih s svojimi vejami prehranjuje a. mezenterialne inferior: DESCENDENS Colon, Colon SIGMOIDEUM<\/p>\n

                              37.\u00a0 Ozna\u010di organe, ki Jih s svojimi vejami prehranjuje a. iliaca interna: MI\u0160ICE OB KOL\u010cNEM Sklepu, GLUTEALNO podro\u010dje<\/p>\n

                              38.\u00a0 Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: Mi\u0161i\u010d OB RAMENSKEM Sklepu, \u017dELODCA, ZGORNJEGA DELA DVANAJSTNIKA<\/p>\n

                              39.\u00a0 Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: SPODNJE polovice DVANAJSTNIKA, KOZE PRSNEGA lasje<\/p>\n

                              <\/p>\n

                              40.\u00a0 A. mezenterialne superior s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE polovice DVANAJSTNIKA, SIGMOIDNEGA kolona, ZGORNJEGA DELA Danke<\/p>\n

                              41.\u00a0 A. mezenterialne inferior s svojimi vejami NE prehranjuje: DVANAJSTNIKA, TREBU\u0160NE SLINAVKE, TANKEGA \u010cREVESA, Jeter<\/p>\n

                              42.\u00a0 A. iliaca interna s svojimi vejami NE prehranjuje: sigmoidnega kolona, TANKEGA \u010cREVESA, LEDVIC, ZGORNJEGA DELA Danke<\/p>\n

                              43.\u00a0 Aorta thoracica: poteka V ZADAJ\u0160NJEM MEDPLJU\u010cJU, prehranjuje OSR\u010cNIK, PRESTOPI TREBU\u0160NO PREPONO V VI\u0160INI Th 12<\/p>\n

                              44.\u00a0 Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: PLJU\u010cA, MEDREBRNE MI\u0160ICE, DOJKO<\/p>\n

                              45.\u00a0 A. mezenterialne superior s svojimi vejami prehranjuje: DEL TREBU\u0160NE SLINAVKE, SLEPO \u010cREVO<\/p>\n

                              46.\u00a0 Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: TREBU\u0160NE SLINAVKE, SLEPEGA \u010cREVESA, sigmoidnega kolona<\/p>\n

                              47.\u00a0 A. mezenterialne superior s svojimi vejami NE prehranjuje: PLJU\u010c, KOZE PRSNEGA Kosa, ORGANOV V MALI MEDENICI, sigmoidnega kolona<\/p>\n

                              48.\u00a0 Parne veje abdominalne aorte so: A. RENALIS, A. OVARICA, A. PHRENICA Ni\u017eja<\/p>\n

                              49.\u00a0 Neparne veje abdominalne aorte so: A. mezenterialne inferior, Truncus coeliacus<\/p>\n

                              50.\u00a0 Katera trditev NE velja za A. mesenterico superior: Desna arterij JE KOT V\u010cASIH ve\u010dja leva, A. Hepatica V\u010cASIH LAHKO IZVIRA IZ ZGORNJE MEZENTERI\u010cNE arterije<\/p>\n

                              51.\u00a0 Katere vene tvorijo v. porto: V. LIENALIS, V. MESANTERICA SUPERIOR, V. GASTRICA SIN.<\/p>\n

                              52.\u00a0 Ozna\u010di arterije, ki prehranjujejo Tanko \u010drevo: A. MESANTERICA SUPERIOR, TRUNCUS COELIACUS<\/p>\n

                              53.\u00a0 Ozna\u010di organe, ki Jih prehranjuje s svojimi vejami truncus coeliacus: JETRA, VRANICO, dvanajsternik<\/p>\n

                              54.\u00a0 Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE Povr\u0161ine TREBU\u0160NE PREPONE, TRANSVERZALNEGA kolona, kolona DESCENDENTNEGA<\/p>\n

                              55.\u00a0 Srce se prehranjuje: IZ VEN\u010cNIH ARTERIJ<\/p>\n

                              56.\u00a0 Katera Zila NI neposredna veja aorte: A. CAROTIS communis DEX<\/p>\n

                              57.\u00a0 Katere zile vsebujejo kri, bogato s kisikom: aorto ASCENENS, V. PULMONALIS<\/p>\n

                              58.\u00a0 Valva mitralis je med: LEVIM PREDDVOROM V PREKATOM<\/p>\n

                              59.\u00a0 Za vene velja: njihova STENA JE TANJ\u0160A OD stene arterije, IMAJO Ve\u010dji premer OD USTREZNIH ARTERIJ, IMAJO ZAKLOPKE, NE UTRIPLJEJO<\/p>\n

                              60.\u00a0 Katera Zila NI veja celiakalnega debla: A. MESANTERICA SUPERIOR, A. MESANTERICA Ni\u017eja, A. SUPRARENALIS<\/p>\n

                              61.\u00a0 Venska drena\u017ea Jeter poteka Prek: JETRNIH VEN<\/p>\n

                              62.\u00a0 V veno porto se zdru\u017eita: V. MESANTERICA SUPERIOR IN V. LIENALIS<\/p>\n

                              63.\u00a0 Kon\u010dni veji abdominalne aorte sta: A. ILIACA communis DEX. IN SIN.<\/p>\n

                              64.\u00a0 A. iliaca interna s svojimi vejami prehranjuje: MEDENI\u010cNO DNO, MATERNICO<\/p>\n

                              65.\u00a0 V. cava superior slab\u0161e se izlivata v: Desni PREDDVOR<\/p>\n

                              66.\u00a0 Plju\u010da prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, aorta THORACICA<\/p>\n

                              67.\u00a0 Jaj\u010dnikov NE prehranjujejo: TRUNCUS COELIACUS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. PHRENICA Ni\u017eja, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              68.\u00a0 Plju\u010d NE prehranjuje: TRUNCUS PULMONALIS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. PHRENICA Ni\u017eja, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              69.\u00a0 Jaj\u010dnike prehranjuje: A. ILIACA INTERNA, A. OVARICA<\/p>\n

                              70.\u00a0 Nadledvi\u010dno \u017elezo prehranjujejo: AA. SUPRARENALES, A. RENALIS<\/p>\n

                              71.\u00a0 Modo prehranjuje: A. TESTICULARIS<\/p>\n

                              72.\u00a0 Plju\u010da prehranjujejo: aorto THORACICA, AA. BRONCHIALES<\/p>\n

                              73.\u00a0 Katera zaklopka ima dve loputki: MITRALNA, BIKUSPIDALNA<\/p>\n

                              74.\u00a0 Maternico prehranjuje: veja notranje ILIAKALNE arterije, A. UTERINA<\/p>\n

                              75.\u00a0 Spodnjo veno KaVo sestavljata: V. ILIACA communis DEX. IN SIN.<\/p>\n

                              76.\u00a0 \u017delodec prehranjuje: veja CELIAKALNEGA debla, veja A. HAEPATICE communis<\/p>\n

                              77.\u00a0 Zgornji del danke prehranjuje: A. mezenterialne Ni\u017eja<\/p>\n

                              78.\u00a0 Po\u017eiralnik prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, veje TORAKALNE AORTE<\/p>\n

                              79.\u00a0 Jetra prehranjuje: veja CELIAKALNEGA debla<\/p>\n

                              80.\u00a0 \u017delodca NE prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. PHRENICA Ni\u017eja, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              81.\u00a0 Zgornji del danke NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, aorta THORACICA, A. PHRENICA Ni\u017eja<\/p>\n

                              82.\u00a0 Po\u017eiralnika NE prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. SACRALIS Mediana, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              83.\u00a0 Jeter NE prehranjuje: A. LIENALIS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, aorta THORACICA, A. mezenterialne Ni\u017eja<\/p>\n

                              84.\u00a0 Colon sigmoideum prehranjuje: A. mezenterialne Ni\u017eja<\/p>\n

                              85.\u00a0 Se\u010dni mehur prehranjuje: veja notranje ILIAKALNE arterije<\/p>\n

                              86.\u00a0 Se\u010dni mehur NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. mezenterialne SUPERIOR, A. mezenterialne Ni\u017eja, A. PHRENICA Ni\u017eja, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              87.\u00a0 Aortna zaklopka: IMA TRI \u017dEPKE, JE MED LEVIM PREKATOM V AORTO<\/p>\n

                              88.\u00a0 Slepo \u010drevo prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR<\/p>\n

                              89.\u00a0 Slepega \u010drevesa NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. ILIACA INTERNA, A. PANCREATICA, A. mezenterialne Ni\u017eja, A. LIENALIS<\/p>\n

                              90.\u00a0 Vranico prehranjuje: veja CELIAKALNEGA debla<\/p>\n

                              91.\u00a0 Vranice NE prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. mezenterialne Ni\u017eja, A. PHRENICA Ni\u017eja, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              92.\u00a0 Veje katerih arterij prehranjujejo organe v mali medenici: A. ILIACA INTERNA<\/p>\n

                              93.\u00a0 Veje katerih arterij prehranjujejo osr\u010dnik: aorto THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR<\/p>\n

                              94.\u00a0 Veje katerih arterij prehranjujejo zgornjo polovico dvanajstnika: TRUNCUS COELIACUS<\/p>\n

                              95.\u00a0 Katera Zila izhaja neposredno iz aortnega loka: A. CAROTIS communis sin., A. SUBCLAVIA SIN., TRUNCUS BRACHIOCEPHALICUS<\/p>\n

                              96.\u00a0 Plju\u010dne vene: prena\u0161ajo KRI, BOGATO S KISIKOM, SE IZLIVAJO V LEVI PREDDVOR<\/p>\n

                              97.\u00a0 Truncus pulmonalis: izhaja iz DESNEGA PREKATA, PRENA\u0160A VENOZNO KRI, SPRVA izhaja PRED AORTO<\/p>\n

                              98.\u00a0 Aorta ascendens: BASE IZVIRA IZ SRCA, NE ZA\u010cETKU izhaja ZA PLJU\u010cNIM DEBLOM, desno OD nje JE V. CAVA SUPERIOR<\/p>\n

                              99.\u00a0 Cavum pericardii le\u017ei: MED EPIKARDIJEM V SEROZNIM PERIKARDIJEM<\/p>\n

                                \n
                              1. Colon ascendes prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR<\/li>\n
                              2. Spodnjo polovico dvanajstnika prehranjuje: A. mezenterialne SUPERIOR<\/li>\n
                              3. Organe v mediastinumu prehranjuje: aorto THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR<\/li>\n
                              4. Colon descendens prehranjuje: A. mezenterialne Ni\u017eja<\/li>\n
                              5. Kateri od Naslednjih struktur po rojstvu atrofirata proti postaneta fibrozni vezi: ductus arteriosus V duktusa VENOSUS<\/li>\n
                              6. Za umbilikalno veno velja naslednja trditev: PRINA\u0160A KRI, BOGATO SKISIKOM, V JETRNI Lini SE ZDRU\u017dI Z levo V\u0117jo PORTALNE VENE, PO ROJSTVU OBLITERIRA V vezi LIG. Lep hepatis<\/li>\n
                              7. Ozna\u010di strukture fetalnega krvnega obtoka: ductusa arteriosusa, foramen ovale, duktusa VENOSUS, V. UMBILICALIS<\/li>\n
                              8. Ozna\u010di strukture fetalnega krvnega obtoka: AA. UMBILICALES, placento, duktusa VENOSUS, TRUNCUS PULMONALIS<\/li>\n
                              9. Ozna\u010di strukturo v katero obliterira arteriozni duktus: ARTERIOZNI ligament<\/li>\n
                              10. Mezgovne kapilare: SO IZ zgrajene ENDOTELIJA, SE za\u010dnejo SLEPO V MEDCELI\u010cNINI, IMAJO Ve\u010dji premer, KOT JE Premer krvnih KAPILAR<\/li>\n
                              11. Najve\u010dji limfati\u010dni kanal v telesu je: duktusa THORACICUS<\/li>\n
                              12. Katera trditev NE velja za vranico: njen PRODUKT SE V IZLO\u010cI skozi \u017eelodec LIENALNI DUKTUS<\/li>\n
                              13. Katera trditev velja za prsni mezgovod: latinsko zanj IME JE duktusa THORACICUS, za\u010dne SE V VI\u0160INI DRUGEGA LEDVENEGA VRETENCA<\/li>\n
                              14. Katera trditev velja za desni mezgovod: IZLIVA SE V desno SUBKLAVIJSKO VENO, MERI pribli\u017eno 1 CM, Zbira MEZGO IZ DESNEGA DELA PRSNEGA lasje<\/li>\n
                              15. Katera trditev NE velja za mezgovod ductus thoracicus: zbira MEZGO IZ DESNEGA ZGORNJEGA UDA, za\u010dne SE V PRSNI VOTLINI<\/li>\n
                              16. Katera trditev NE velja za mezgovod ductus lymphaticus DEX.: Za\u010dne SE V VI\u0160INI DRUGEGA LEDVENEGA VRETENCA, zbira MEZGO IZ ORGANOV V MEDENI\u010cNI VOTLINI, JE Najve\u010dji LIMFATI\u010cNI KANAL, MERI 20 CM<\/li>\n
                              17. Prsni mezgovod zbira mezgo iz: TREBU\u0160NE Stene POD POPKOM, leve polovice glave, ORGANOV V TREBU\u0160NI VOTLINI<\/li>\n
                              18. Desni mezgovod zbira mezgo iz: Desne polovice glave, desne polovice vratu, DESNEGA ZGORNJEGA UDA<\/li>\n
                              19. Ozna\u010di strukture bezgavk: VAS EFFERENS, tesnili<\/li>\n
                              20. Med limforetikularno tkivo pri\u0161tevamo: VRANICO, PI\u017dELJC, KOSTNI MOZEG, BEZGAVKE<\/li>\n
                              21. Ozna\u010di strukture vranice: HILUS, BELA PULPA, SINUSOID<\/li>\n
                              22. Za zdravo vranico velja naslednja trditev: LE\u017dI VZDOL\u017d DESETEGA REBRA, OVIJA JO FIBROZNA Kapsula<\/li>\n
                              23. Latinsko ime za limfati\u010dne vozli\u010dke je: NODUS LYMPHATICUS<\/li>\n<\/ol>\n

                                DIHALA – RESPIRATORNI Aparat<\/span><\/strong><\/p>\n

                                  \n
                                1. Deli respiratornega aparata so: SINUS frontalis, \u017erelu, CAVUM Nasi, grlu, BRONCHUS PRINCIPALIS DEX.<\/li>\n
                                2. Ozna\u010di strukture zunanjega nosu: nar\u0117s, ALAE Nasi, DORSUM<\/li>\n
                                3. Kosti, ki gradijo nosno votlino, so: SITKA, RALO, \u010cELNICA, NEBNICA<\/li>\n
                                4. Ozna\u010di strukture nosne votline: septum Nasi, Concha NASALIS Ni\u017eja, LAMINA CRIBROSA, MEATUS Nasi<\/li>\n
                                5. Nosni pretin tvori: VOMER, LAMINA PERPENDICULARIS SITKE<\/li>\n
                                6. Svod nosne votline tvorijo naslednje kosti: NOSNICA, ZAGOZDNICA, \u010cELNICA<\/li>\n
                                7. Na dno nosne votline tvorijo naslednje kosti: ZGORNJA \u010cELJUSTNICA, NEBNICA<\/li>\n
                                8. Stranske stene nosne votline gradijo naslednje kosti: maksile, cancha nasalis ni\u017eje, os ethmoidale<\/li>\n
                                9. Nosni pretin tvorijo naslednje kosti: SITKA, RALO<\/li>\n<\/ol>\n

                                  10.\u00a0 Respiratorni epitelij: JE VE\u010cVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, IMA MIGETALKE<\/p>\n

                                  11.\u00a0 Kosti, ki so pnevmatizirane, so: maksile, MASTOIDNI ODRASTEK SEN\u010cNICE, SITKA<\/p>\n

                                  12.\u00a0 Etmoidalni sinus se odpira: POD zgornjo \u0160KOLJKO, POD SREDNJO \u0160KOLJKO<\/p>\n

                                  13.\u00a0 Ozna\u010di strukture v katere se odpira frontalni sinus: O\u010cESNA votlina<\/p>\n

                                  14.\u00a0 Sfenoidalni sinus se odpira: NAD zgornjo NOSNO \u0160KOLJKO<\/p>\n

                                  15.\u00a0 Ozna\u010di strukture v katere se odpira maksilarni sinusi: HODNIK POD SREDNJO NOSNO \u0160KOLJKO, MEATUS Nasi MEDIU<\/p>\n

                                  16.\u00a0 Celice bradavi\u010darja se odpirajo: V BOBNI\u010cNO VOTLINO<\/p>\n

                                  17.\u00a0 Grkljana le\u017ei: V srednjem Delu vratu, telesa OD 4 DO 6 telesa VRATNEGA VRETENCA, PRED \u017dRELOM<\/p>\n

                                  18.\u00a0 Ogrodje grla sestavljajo: CARTILAGO CRICOIDEA, CARTILAGO EPIGLOTTICA, CARTILAGO THYROIDEA<\/p>\n

                                  19.\u00a0 Prominentia laryngea je: Adamovo JABOLKO, OSTRI KOT \u0160\u010cITASTEHA HRUSTANCA<\/p>\n

                                  20.\u00a0 Hrustanci grla so: PIRAMIDASTI HRUSTANEC, \u0160\u010cITASTI HRUSTANEC, ARITENOIDNI HRUSTANEC, KRIKOIDNI HRUSTANEC, POKLOPEC<\/p>\n

                                  21.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki se NE nahajajo v zadaj\u0161njem medplju\u010dju: ARCUS aortae, V. BRACHICEFALICA DEX., Sapnik<\/p>\n

                                  22.\u00a0 Plju\u010da prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, aorta THORACICA<\/p>\n

                                  23.\u00a0 Bora vocalis poteka: S \u0160\u010cITASTEGA DO PIRAMIDASTEGA HRUSTANCA<\/p>\n

                                  24.\u00a0 Bora vocalis je: GLASILKA, SLUZNI\u010cNA Guba<\/p>\n

                                  25.\u00a0 Glasilki tvori: M. VOCALIS, LIG. VOCALE, SLUZNICA<\/p>\n

                                  26.\u00a0 Epitelij, ki zajema glasilke, je: VE\u010cSKLADNI plo\u0161\u010dati<\/p>\n

                                  27.\u00a0 Ozna\u010di strukture laringealne votline: VENTICULUS, SACCULUS, vestibulum, Bora VESTIBULARIS<\/p>\n

                                  28.\u00a0 Sapnik poteka: PRED PO\u017dIRALNIKOM, VRATNEGA OD 6 DO 4 PRSNEGA VRETENCA<\/p>\n

                                  29.\u00a0 Bifurcatio trachaea le\u017ei: ZA AORTNIM LOKOM, V VI\u0160INI telesa 4 PRSNEGA VRETENCA<\/p>\n

                                  30.\u00a0 Epitelij, ki pokriva sapnik, je: VE\u010cVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, opremljen Z MIGETALKAMI<\/p>\n

                                  31.\u00a0 V \u017elebu med po\u017eiralnikom v sapnikom poteka: N. LARYNGEUS RECURRENS<\/p>\n

                                  32.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki se NE nahajajo v zadaj\u0161njem medplju\u010dju: ascendens aorto, V. CAVA SUPERIOR<\/p>\n

                                  33.\u00a0 Najve\u010dji hrustanec grla je: CARTILAGO THYROIDEA<\/p>\n

                                  34.\u00a0 Katera struktura je del dihalnega iz prebavnega trakta: \u017erelu<\/p>\n

                                  35.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki se NE nahajajo v zadaj\u0161njem medplju\u010dju: V. BRACHIOCEFALICA SIN., Osr\u010dnika, V. CAVA Ni\u017eja, kon\u010dni DEL VENE V. AZYGOS<\/p>\n

                                  36.\u00a0 Katera struktura zapira vhod v respiratorni trakt pri po\u017eiranju: epiglotisu<\/p>\n

                                  37.\u00a0 Ozna\u010di strukture mediastinuma: pri\u017eeljc, COR, ARCUS aortae, po\u017eiralnika, sapnika, VSI zgoraj OMENJENI ORGANI<\/p>\n

                                  38.\u00a0 Za cartilago thyroideo velja: IMA IZBOKLINO PROMINENTIA LARYNGEA, sestavlja Ogrodje GRLA, ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  39.\u00a0 Za cartilago thyroideo velja: SESTAVLJEN JE IZ DVEH plo\u0161\u010d, IMA ROGOVA Cornu INFERIUS ET SUPERIUS<\/p>\n

                                  40.\u00a0 Cartilago thyroidea ima naslednje zna\u010dilnosti: se stka v Sklepu z obro\u010dastim hrustancem<\/p>\n

                                  41.\u00a0 Cartilago thyroidea ima naslednje zna\u010dilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  42.\u00a0 Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: sestavlja Ogrodje GRLA, LE\u017dI POD \u0160\u010cITASTIM HRUSTANCEM, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  43.\u00a0 Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA OBLIKO PE\u010cATNEGA PRSTANA<\/p>\n

                                  44.\u00a0 Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: SPREDAJ JE NI\u017dJI IN VI\u0160JI ZADAJ, LE\u017dI POD PIRAMIDNIM HRUSTANCEM<\/p>\n

                                  45.\u00a0 Cartilago cricoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  46.\u00a0 Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: JE PAREN, sestavlja Ogrodje GRLA, delno ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  47.\u00a0 Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA OBLIKO Piramide, delno SESTAVLJENJE JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  48.\u00a0 Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: SE STIKA V Sklepu Z OBRO\u010cASTIM HRUSTANCEM, JE PAREN<\/p>\n

                                  49.\u00a0 Cartilago arytenoidea ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA ODRASTEK processus VOCALIS, IMA \u0161tiri ploskve, JE delno ZGRAJEN JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE, delno ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  50.\u00a0 Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: LE\u017dI NAD VHODOM V grlo, sestavlja Ogrodje GRLA<\/p>\n

                                  51.\u00a0 Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: S PROSTIM ROBOM JE NAGNJEN NAVZAD V Navzgor, SESTAVLJEN JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  52.\u00a0 Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: IMA O\u017dINO CARINA EPIGLOTTICA<\/p>\n

                                  53.\u00a0 Cartilago epiglottica ima naslednje zna\u010dilnosti: JE NEPAREN, V SREDIN JE ZADEBELJEN V greben, ZGRAJEN JE IZ ELASTI\u010cNE HRUSTAN\u010cEVINE<\/p>\n

                                  54.\u00a0 Razporeditev plju\u010dnih re\u017enjev je naslednja: Desni TRIJE NA STRANI IN DVA NA LEVI<\/p>\n

                                  55.\u00a0 Radix pilmonalis sestavljajo: BRONCHUS PRINCIPALIS, A. PULMONALIS, VV. BRONCHIALES<\/p>\n

                                  56.\u00a0 Plju\u010dni Koren sestavljajo: ENA PLJU\u010cNA arterij, DVE PLJU\u010cNI VENI, SAPNICA<\/p>\n

                                  57.\u00a0 Sapnica se razcepi na: Desni SRANI NA TRI veje, LEVI STRANI NA DVE VEJI<\/p>\n

                                  58.\u00a0 Respiratorni bronhioli so zgrajeni iz: RESPIRATORNEGA EPITELIJA, GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA<\/p>\n

                                  59.\u00a0 Plju\u010dni me\u0161i\u010dki imajo: ENOSKLADNI plo\u0161\u010dati EPITELIJ, BOGATO MRE\u017dO krvnih KAPILAR<\/p>\n

                                  60.\u00a0 Lobarne veje sapnice so zgrajene iz: GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, RESPIRATORNEGA EPITELIJA, HRUSTAN\u010cNEGA tkiva<\/p>\n

                                  61.\u00a0 Spodnja meja plju\u010d sega: V AKSILARNI \u010cRTI DO 8. REBRA, OD 6 DO PRSNICI. REBRA<\/p>\n

                                  62.\u00a0 Ozna\u010di strukture plju\u010d: LOBUS SUPERIOR, HILUS, facies MEDIASTINALIS<\/p>\n

                                  63.\u00a0 Plju\u010da so zgrajena iz: veziva, bronhialnega vejevja, hrustan\u010dnega tkiva<\/p>\n

                                  64.\u00a0 Katera struktura NI serozna mrena: PIA, Glia<\/p>\n

                                  65.\u00a0 Kateri organ razdeli medplju\u010dje v sprednji del v zadaj\u0161nji: sapnik<\/p>\n

                                  66.\u00a0 Recessus pleurae je \u017dep med: DELI STENSKE POPRSNICE<\/p>\n

                                  67.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju so: SRCE, kon\u010dni DEL VENE V. AZYGOS, Thymus<\/p>\n

                                  68.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju so: ascendens aorto, V. CAVA SUPERIOR<\/p>\n

                                  69.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju so: V. BRACHIOCEFALICA SIN., OSR\u010cNIK, V. CAVA Ni\u017eja, kon\u010dni DEL VENE V. AZYGOS<\/p>\n

                                  70.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju so: ARCUS aortae, V. BRACHIOCEFALICA DEX.<\/p>\n

                                  71.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: \u017eelodec, SAPNIK, PO\u017dIRALNIK<\/p>\n

                                  72.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: MEDREBRNE arterije, PRSNI MEZGOVOD, V. HEMIAZYGOS, N. Vagus<\/p>\n

                                  73.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: NN. SPLANCHNICI, aorta DESCENDENS<\/p>\n

                                  74.\u00a0 V sprednjem medplju\u010dju se NE nahajajo: BRONHIALNE arterije, SAPNIK, TRUNCUS SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS<\/p>\n

                                  75.\u00a0 V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: MEDREBRNE arterije, PRSNI MEZGOVOD, V. HEMIAYZGOS, N. Vagus<\/p>\n

                                  76.\u00a0 V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: PO\u017dIRALNIK, V. AZYGOS<\/p>\n

                                  77.\u00a0 V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: NN. SPLANCHNICI, aorta DESCENDENS<\/p>\n

                                  78.\u00a0 V zadaj\u0161njem medplju\u010dju so: BRONHIALNE arterije, TRUNCUS SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS<\/p>\n

                                  79.\u00a0 V zadaj\u0161njem medplju\u010dju se NE nahajajo: SRCE, \u017eelodec, sapnik, pri\u017eeljc<\/p>\n

                                  SE\u010cILA – UROPOETI\u010cNI APARAT<\/span><\/strong><\/p>\n

                                    \n
                                  1. Ledvica le\u017ei: EKSTRAPERITONEALNO, V VI\u0160INI prvih LEDVENIH VRETENC, OB HRBTENICI<\/li>\n
                                  2. Desna ledvica le\u017ei: n\u00ed\u017ee OD Leve ZARADI Jeter, POLO\u017dAJ LEDVIC SE spreminja<\/li>\n
                                  3. Velike ledvi\u010dne \u010da\u0161ice imenujemo: CALICESRENALES MAJORES<\/li>\n
                                  4. Ledvi\u010dne cev\u010dice imenujemo: TUBULI RENALIS<\/li>\n
                                  5. Latinsko ime za se\u010devod je: Se\u010devod<\/li>\n
                                  6. Pelvis renalis je latinsko ime za: LEDVI\u010cNI MEH<\/li>\n
                                  7. Vdolbina med se\u010dnim mehurjem v maternico je: EXAVATIO VESICOUTERINA<\/li>\n
                                  8. Latinsko ime za \u0161pranjo v ledvi\u010dni Lini je: SINUS RENALIS<\/li>\n
                                  9. Ozna\u010di strukture nefrona: VAS AFFERENS, MALPIGIJEVO TELESCE, HENLEJEVA PENTLJA, VAS AFFERENS<\/li>\n<\/ol>\n

                                    10.\u00a0 Latinsko ime za vrhove ledvi\u010dnih piramid je: brbon\u010dasta renales<\/p>\n

                                    11.\u00a0 Katera struktura NI del \u017eenskega urinarnega trakta: SALPINX<\/p>\n

                                    12.\u00a0 Katera trditev NE velja za se\u010devod: LE\u017dI INTRAPERITONEALNO<\/p>\n

                                    13.\u00a0 Prostor med se\u010dnim mehurjem v simfizo je: Spatium RETROPUBICUM<\/p>\n

                                    14.\u00a0 Kateri organ Lahko ob hipertrofiji zapre izhod urina iz se\u010dnega mehurja: prostata<\/p>\n

                                    15.\u00a0 Ozna\u010di pravilno trditev za ledvico: JE PAREN ORGAN, pribli\u017eno LE\u017dI V VI\u0160INI prvih DVEH LEDVENIH VRETENC, OVIJA JO Mo\u010dna VEZIVNA ovojnica<\/p>\n

                                    16.\u00a0 Ozna\u010di strukture ledvice: CORTEX, Medulla, Piramide<\/p>\n

                                    17.\u00a0 Osnovna funkcionalna v gradbena enota ledvic je: NEPHRON<\/p>\n

                                    18.\u00a0 Latinsko ime za odvodno arteriolo glomerula je: VAS EFFERENS<\/p>\n

                                    19.\u00a0 Glomerulih obdaja: BOWMANNOVA Kapsula, CAPSULA glomeruli<\/p>\n

                                    20.\u00a0 Vdolbina med se\u010dnim mehurjem v Danko je: EXCAVATIO RETROVESICALIS<\/p>\n

                                    21.\u00a0 Latinsko ime za ledvi\u010dni meh je: medenico RENALIS<\/p>\n

                                    22.\u00a0 Za desno ledvico velja, da: SPREDAJ SE JI PRILAGAJAJO JETRA, LE\u017dI n\u00ed\u017ee OD Leve<\/p>\n

                                    23.\u00a0 Ledvica je: RETROPERITONALNI ORGAN, OVITA Z MO\u010cNO VEZIVNO OVOJNICO, BOGATO PREKRVAVLJENA, OB HRBTENICI<\/p>\n

                                    24.\u00a0 Nephron je: OSNOVNA ENOTA LEDVIC, V SREDICI IN SKORJI<\/p>\n

                                    25.\u00a0 Se\u010devod: IMA V sredini mnogo GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, JE POKRIT S PREHODNIM EPITELJEM, OD ZUNAJ GA OBDAJA PLAST VEZIVA<\/p>\n

                                    26.\u00a0 Vas afferens je latinsko ime za: DOVODNO ARTERIOLO V GLOMERULUSU<\/p>\n

                                    27.\u00a0 Carpusculum renis: latinsko IME JE ZA MALPIGHIJEVO TELESCE, LE\u017dI V LEDVI\u010cNI SKORJI<\/p>\n

                                    28.\u00a0 Se\u010dni mehur le\u017ei: V SPREDNJEM Delu MEDENI\u010cNE VOTLINE, ZA SIMFIZO<\/p>\n

                                    29.\u00a0 Se\u010dnica je latinsko ime za: SE\u010cNICO<\/p>\n

                                    30.\u00a0 Medulla renis je: latinsko IME ZA LEDVI\u010cNO SREDICO, PROGASTEGA VIDEZA, ZGRAJENA IZ piramid<\/p>\n

                                    31.\u00a0 Cortex renis je: ZRNATEGA VIDEZA, latinsko IME ZA LEDVI\u010cNO SKORJO, NA OBODU LEDVIC<\/p>\n

                                    32.\u00a0 Ozna\u010di strukture se\u010dnega mehurja: corpus, APEX, FUNDUS<\/p>\n

                                    33.\u00a0 Vesica urinaria ima: Prehodni EPITELIJ, TRI PLASTI GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA<\/p>\n

                                    34.\u00a0 Ozna\u010di strukture se\u010dnega mehurja: TRIGONUM VASICAE, OBLITERIRAN URAHUS, Corpus<\/p>\n

                                    35.\u00a0 Excavatio rectovesicalis je prostor: MED DANKO IN SE\u010cNIM MEHURJEM<\/p>\n

                                    36.\u00a0 Se\u010dni mehur: LE\u017dI EKSTRAPERITONEALNO, LE\u017dI SUBPERITONEALNO, JE MESTOMA POKRIT S PERITONEJEM, LE\u017dI PREPERITONEALNO<\/p>\n

                                    37.\u00a0 Spatium retropubicum: LE\u017dI ZA SIMFIZO, LE\u017dI PRED SE\u010cNIM MEHURJEM, GA IZPOLNJUJE MA\u0160\u010cOBNO tkivo, GA IZPOLNJUJEJO VENE<\/p>\n

                                    38.\u00a0 Excavatio vesicouterina je prostor: SE\u010cNIM MED MEHURJEM V MATERNICO<\/p>\n

                                    39.\u00a0 Se\u010dnica je latinsko ime za: SE\u010cNICO<\/p>\n

                                    40.\u00a0 \u017denska se\u010dnica: JE KRAJ\u0160A OD MO\u0160KE SE\u010cNICE, poteka V sprednji Steni NO\u017dNICE<\/p>\n

                                    41.\u00a0 Se\u010dnica feminina: JE DOLGA 4 cm, Se za\u010dne Z USTJEM OSTIUM URETHRAE INTERNUM, njena MI\u0160I\u010cNA PLAST vsebuje mnogo ELASTI\u010cNEGA tkiva<\/p>\n

                                    42.\u00a0 Epitelij se\u010dnice: JE PREHODNEGA TIPA<\/p>\n

                                    43.\u00a0 Se\u010devod je latinsko ime za: SE\u010cEVOD<\/p>\n

                                    44.\u00a0 Sfinktrske urethrae Notranja je: IZ GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, latinsko IME ZA Notranji SFINKTER SE\u010cNICE<\/p>\n

                                    45.\u00a0 Ozna\u010di strukture ledvice: CAPSULA fibrosa, MALPIGHIJEVO TELESCE<\/p>\n

                                    46.\u00a0 Ozna\u010di strukture se\u010dnega mehurja: TRIGONUM VESICAE, LIG. UMBILICALE MEDIANUM<\/p>\n

                                    47.\u00a0 Ozna\u010di strukture mo\u0161ke se\u010dnice: M. sfinktrske URETHRAE EXTERNUM, OSTIUM URETHRAE INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM<\/p>\n

                                    48.\u00a0 Se\u010devod poteka: RETROPERITONEALNO, V MEDENICI, OB Stranski Steni MEDENICE<\/p>\n

                                    49.\u00a0 Se\u010devod ima: Prehodni EPITELIJ, Debelo PLAST GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA, VEZIVNO ELASTI\u010cNO ADVENTICIJO<\/p>\n

                                    50.\u00a0 \u0160tevilo klini\u010dno pomembnih o\u017ein se\u010devoda je: TRI<\/p>\n

                                    51.\u00a0 Katera struktura je ekstraperitonealna: LEDVICA, NADLEDVI\u010cNA \u017dLEZA, SE\u010cEVOD, TREBU\u0160NA SLINAVKA<\/p>\n

                                    52.\u00a0 Katera trditev NE velja za ledvico: LE\u017dI V MALI MEDENICI<\/p>\n

                                    53.\u00a0 O\u017eine se\u010devoda so na Naslednjih mestih: OB IZSTOPU IZ NADLEDVI\u010cNEGA MEHA, OB VHODU V MEDENICO, OB VHODU V SE\u010cNI MEHUR, NA VSEH zgoraj OMENJENIH MESTIH<\/p>\n

                                    54.\u00a0 V trebu\u0161ni votlini, desni se\u010devod kri\u017ea: KOREN OPORKA, GONADNE ZILE<\/p>\n

                                    55.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih kri\u017ea se\u010devod v medenici: duktusa DEFERENS, A. UTERINA<\/p>\n

                                    56.\u00a0 Parne strukture so: REN, medenico RENALIS, se\u010devod<\/p>\n

                                    57.\u00a0 Neparne strukture so: se\u010dnice MASCULINA, VESICA URINARIA, se\u010dnica FEMININA<\/p>\n

                                    Mo\u0161ka SPOLOVILA – mo\u0161ki GENITALNI Aparat<\/span><\/strong><\/p>\n

                                      \n
                                    1. Ozna\u010di strukture interstijskega tkiva moda: Bogata KAPILARNA MRE\u017dA, VEZIVNO tkivo, LEYDIGOVE celice<\/li>\n
                                    2. Leydigove celice: SO Endokrina \u017dLEZA, IZLO\u010cAJO TESTOSTERON, IMAJO BOGATO MRE\u017dO GLADKEGA ENDOPLAZMATSKEGA RETIKULUMA<\/li>\n
                                    3. Modo je: Endokrina \u017dLEZA, EKSOKRINA \u017dLEZA, SEKUNDARNO INTRAPERITONEALNI ORGAN, primarno EKSTRAPERITONEALNI ORGANOV<\/li>\n
                                    4. Ovojnice moda so: Tunica ALBUGINEA, Tunica DARTOS, Tunica vaginalis testisa<\/li>\n
                                    5. Ozna\u010di strukture testisa: mre\u017eja testisa, TUBULI SEMINIFERI, LOBULI<\/li>\n
                                    6. Spermatogeneza je mo\u017ena: OB Visoki starosti, OD PUBERTETE dalje<\/li>\n
                                    7. Sertolijeve celice: SO V CEVKAH TUBULI SEMINEFERI, SO OPORNE celice<\/li>\n
                                    8. Semen\u010dice: SE RAZVIJEJO V ZVITIH CEVKAH MODA, SO SHRANJENE V OBMODKU, SO SHRANJENE V SEMENJAKU<\/li>\n
                                    9. Modnik je zgrajen iz: FASCIJE TREBU\u0160NIH mi\u0161ica, SEROZNE MRENE, PIGMENTIRANE KOZE<\/li>\n<\/ol>\n

                                      10.\u00a0 Ozna\u010di strukture modnika: Tunica DARTOS, TUNIVA vaginalis testisa, fascie superficialis<\/p>\n

                                      11.\u00a0 Ozna\u010di strukture prostate: APEX, LOBUS DEX., LOBUS SIN<\/p>\n

                                      12.\u00a0 Obse\u010dnica: LE\u017dI POD SE\u010cNIM MEHURJEM, IZLO\u010cA ALKALEN MEDIJ, JE POD VPLIVOM TESTOSTERONE, vsebuje TUBULOALVEOLARNE \u017dLEZE<\/p>\n

                                      13.\u00a0 Prostata: vsebuje GLADKO MI\u0160I\u010cNO tkivo, IMA TRDO KONSISTENCO, vsebuje VEZIVNO tkivo, LAHKO vsebuje KONKREMENTE<\/p>\n

                                      14.\u00a0 Prostata: OBDAJA DEL SE\u010cNICE, LE\u017dI ZA SPODNJIM ROBOM SIMFIZE, LE\u017dI NA MEDENI\u010cNI PREPONI<\/p>\n

                                      15.\u00a0 Vesicula seminalis: IMENUJEMO JO SEMENJAK, IZLIVA SE V SEMENOVOD, IMA VIDEZ MEHUR\u010cKA<\/p>\n

                                      16.\u00a0 Semenjak: JE Parna \u017dLEZA, njegov IZLO\u010cEK vsebuje mnogo sladkorja, LE\u017dI LATERALNO OD ampulo SEMENOVODA<\/p>\n

                                      17.\u00a0 Obse\u010dnica izlo\u010da: ALKALEN LEPLJIV IZLO\u010cEK, UGODEN MEDIJ ZA SEMEN\u010cICE<\/p>\n

                                      18.\u00a0 Obmodek je latinsko ime za: OBMODEK<\/p>\n

                                      19.\u00a0 Ozna\u010di strukture obmodka: oglavje, duktusa EPIDIDYMIDIS, Cauda<\/p>\n

                                      20.\u00a0 Latinsko ime za semenovod je: duktusa DEFERENS<\/p>\n

                                      21.\u00a0 Ductus deferens: poteka skozi INGVINALNI KANAL, kri\u017ea SE\u010cEVOD, SE Siri V AMPULO<\/p>\n

                                      22.\u00a0 Semensko povesmo sestavljajo: SEMENOVOD, V. TESTICULARIS, M. CREMASTER<\/p>\n

                                      23.\u00a0 Mo\u0161ka se\u010dnica: zajema JO Prehodni EPITELIJ, poteka skozi Corpus SPONGIOSUM PENIS<\/p>\n

                                      24.\u00a0 Izvodilce \u017eleze glandula bulbourethralis se odpira v: SPONGIOZNI DEL SE\u010cNICE<\/p>\n

                                      25.\u00a0 Glandula bulbourethralis: Njeno IZODILO SE ODPIRA V SE\u010cNICO, LE\u017dI V MEDENI\u010cNI PREPONI<\/p>\n

                                      26.\u00a0 Mo\u0161ka se\u010dnica je: Dolga pribli\u017eno 25 CM, Dalj\u0161a od \u017eenske se\u010dnice<\/p>\n

                                      27.\u00a0 Mo\u0161ka se\u010dnica poteka skozi: OBSE\u010cNICO, mo\u0161ki SPOLNI UD, MEDENI\u010cNO PREPONO<\/p>\n

                                      28.\u00a0 ODSEKI se\u010dnice so: Pars DIAPHRAGMATICA, Pars spongioza, Pars INTRAMURALIS, Pars PROSTATICA<\/p>\n

                                      29.\u00a0 O\u017eine mo\u0161ke se\u010dnice so: OSTIUM URETHRAE INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM, Pars DIAPHRAGMATICA, Pars INTRAMURALIS<\/p>\n

                                      30.\u00a0 Pars diaphragmatica mo\u0161ke se\u010dnice: JE Ozki DEL SE\u010cNICE<\/p>\n

                                      31.\u00a0 Pars prostatica mo\u0161ke se\u010dnice: v ta odsek se odpira: BRIZGNIK<\/p>\n

                                      32.\u00a0 Pars spongioza mo\u0161ke se\u010dnice poteka: V BRECULU SE\u010cNICE<\/p>\n

                                      33.\u00a0 Spongiozni del mo\u0161ke se\u010dnice: JE NAJDALJ\u0160I odsek SE\u010cNICE, VANJ SE ODPIRA \u017dLEZA GLANDULA BULBOURETHRALIS, glavica SPOLNEGA UDA IMA RAZ\u0160IRJEN Predel Fosse NAVICULARIS<\/p>\n

                                      34.\u00a0 Bracilno tkivo gradijo: CAVERNAE, GLADKO MI\u0160I\u010cJE, RAZTEGLJIVI KRVNI PROSTOR<\/p>\n

                                      35.\u00a0 Za corpus spongiosus so zna\u010dilni: CORONA GLANDIS, GLANS PENIS, PENIS BULBUS<\/p>\n

                                      36.\u00a0 Za corpus cavernosus so zna\u010dilni: CRURA PENIS<\/p>\n

                                      37.\u00a0 Ko\u017ea, ki pokriva spolni ud: DELA DUPLIKATURO, NIMA MA\u0160\u010cEVJA V PODKO\u017dJU, V sredini JO veze Z GLAVICO PENISA FRENULUM<\/p>\n

                                      38.\u00a0 Cevka, ki vodi semen\u010dice do se\u010dnice je v Nadaljevanje cevke obmodka, se imenuje: duktusa DEFERENS<\/p>\n

                                      39.\u00a0 Obse\u010dnica: OBDAJA PROKSIMALNI odsek SE\u010cNICE, LE\u017dI POD SE\u010cNIM MEHURJEM, PO\u010cIVA NA MEDENI\u010cNI PREPONI, SPREDAJ meji NA SIMFIZO<\/p>\n

                                      40.\u00a0 Ozna\u010di strukture mo\u0161kega spolnega antena: CRURA PENIS, CAVERNAE, PREPUTIUM<\/p>\n

                                      41.\u00a0 Ductus ejaculatorius je del: SEMENOVODA<\/p>\n

                                      42.\u00a0 Corona glandis je del: MO\u0160KEGA SPOLNEGA UDA<\/p>\n

                                      43.\u00a0 Ozna\u010di strukturo katere del je pars intramuralis je del: URETHRAE<\/p>\n

                                      44.\u00a0 Ozna\u010di strukturo, ki jo obdaja Ona vaginalis: testisa<\/p>\n

                                      45.\u00a0 Ozna\u010di strukture obmodka: Cauda, duktusa EPIDIDYMIDIS, Caput<\/p>\n

                                      46.\u00a0 Ozna\u010di strukture prostate: APEX, podlaga, LOBUS DEX.<\/p>\n

                                      47.\u00a0 Corpora Cavernosa gradijo: mo\u0161ki SPOLNI UD, \u0160\u010cEGETAV\u010cEK<\/p>\n

                                      48.\u00a0 Pri modniku je fascie superficialis: TIK POD KO\u017dO, Nadaljevanje FASCIJE TREBU\u0160NE stene, tudi ZGRAJENA IZ GLADKEGA MI\u0160I\u010cJA<\/p>\n

                                      49.\u00a0 Preputium je Guba: KOZE, je del: PENISA<\/p>\n

                                      50.\u00a0 Septula testisa so zgrajena iz: \u010cVRSTEGA VEZIVA<\/p>\n

                                      51.\u00a0 Ozna\u010di strukture modnika: Tunica vaginalis testisa, Tunica DARTOS, fascie superficialis, INTEGUMENTUM COMMUNE<\/p>\n

                                      52.\u00a0 Ozna\u010di strukturo katere del je pars prostatica: uretre<\/p>\n

                                      53.\u00a0 Tunica dartos gradi: MODNIK<\/p>\n

                                      54.\u00a0 Pomo\u017ene spolne \u017eleze pri mo\u0161kem so: OBSE\u010cNICA, SEMENJAK, BULBOURETRALNA \u017dLEZA<\/p>\n

                                      55.\u00a0 Pomo\u017ene spolne \u017eleze pri mo\u0161kem: PROIZVAJAJO MEDIJ, V KATEREM PLAVAJO SEMEN\u010cICE<\/p>\n

                                      56.\u00a0 Tok navicularis je del: MO\u0160KE SE\u010cNICE<\/p>\n

                                      57.\u00a0 Mre\u017eja testisa je del: MODA<\/p>\n

                                      58.\u00a0 Pars diaphragmatica je del: MO\u0160KE SE\u010cNICE<\/p>\n

                                      59.\u00a0 Ductus epididymidis je del: OBMODKA<\/p>\n

                                      60.\u00a0 Frenulum preputii je del: MO\u0160KEGA SPOLNEGA UDA<\/p>\n

                                      61.\u00a0 Fascia superficialis modnika gradi: MEDIANI PRETIN, KI RAZDELI MODNIK V DVA prostora, vsebuje: FASCIO TREBU\u0160NE stene, TUNICO DARTOS<\/p>\n

                                      62.\u00a0 Ozna\u010di strukturo za katero so zna\u010dilni levi, desni v srednji re\u017eenj: prostata<\/p>\n

                                      63.\u00a0 Corpus spogiosum gradi: mo\u0161ki SPOLNI UD<\/p>\n

                                      64.\u00a0 Parni deli mo\u0161ki spolovil so: modo, SEMENJAK, OBMODEK, BULBOURETRALNA \u017dLEZA<\/p>\n

                                      65.\u00a0 Neparna dela mo\u0161ki spolovil sta: OBSE\u010cNICA, SPOLNI UD<\/p>\n

                                      \u017dENSKA SPOLOVILA – \u017dENSKI GENITALNI Aparat<\/span><\/strong><\/p>\n

                                        \n
                                      1. Ovarium: JE gonada, IZLO\u010cA \u017dENSKE SPOLNE hormona, V NJEM DOZOREVAJO JAJ\u010cECA<\/li>\n
                                      2. Jaj\u010dnik deklice pred puberteto: je gladek, ima primarne FOLIKLE<\/li>\n
                                      3. Za pri primordialne folikle je zna\u010dilno: NJIHOVO \u0160TEVILO JE DOLO\u010cENO \u017dE OB ROJSTVU, PLODNEM V OBDOBJU JIH DOZORI LE NEKAJ STO, RAZVIJEJO SE V EMBRIONALNI dobi<\/li>\n
                                      4. Ozna\u010di strukture GRAFFOVEGA FOLIKLA: teko\u010dina FOLLICULI, CORONA radiata, skrinja, zunanji, snemati granulosa, skrinja INTERNA<\/li>\n
                                      5. Corpus luteum nastane: PO OVULACIJI, IZ EPITELIJA TERCIARNEGA FOLIKLA, IZ membrane GRANULOZE<\/li>\n
                                      6. Corpus luteum: IMA rumeno barvo, LIPOIDNO vsebuje snov, je najve\u010dji V NOSE\u010cNOSTI, IZLO\u010cA progesteron, estrogen IZLO\u010cA<\/li>\n
                                      7. Ovarium le\u017ei: INTRAPERITONEALNO, V KOTANJI Fossa OVARICA, OB RAZCEPI\u0160\u010cU arterije ILIACA communis, NA LATERALNI steni MEDENICE<\/li>\n
                                      8. Medica je latinsko ime za: PRESREDEK<\/li>\n
                                      9. Vezi jaj\u010dnika so: LIG. OVARII proprium, MESOVARIUM<\/li>\n<\/ol>\n

                                        10.\u00a0 Lig. Suspensorium ovarii veze: TUBARNI POL JAJ\u010cNIKA NA LATERALNO MEDENI\u010cNO Steno<\/p>\n

                                        11.\u00a0 Tuba uterina je: SALPINX, JAJCEVOD<\/p>\n

                                        12.\u00a0 Lig. Ovarii proprium veze: MATERNI\u010cNI POL JAJ\u010cNIKA NA MATERNICO<\/p>\n

                                        13.\u00a0 Ozna\u010di strukture jaj\u010dnika: HILUS, Margo LIBER, EXTREMITAS UTERINA<\/p>\n

                                        14.\u00a0 Ozna\u010di strukture jaj\u010dnika: MAGRO MESOVARICUS, HILUS, FOLIKLI<\/p>\n

                                        15.\u00a0 Ozna\u010di strukture jajcevoda: INFUNDIBULUM, OSTIUM UTERINUM, isthmus<\/p>\n

                                        16.\u00a0 Ozna\u010di strukture jajcevoda: OSTIUM OBDOMINALE, PLICAE, TUBARIAE, FIMBRIAE<\/p>\n

                                        17.\u00a0 Ozna\u010di strukture maternice: FUNDUS, PORTIO, materni\u010dnem vratu<\/p>\n

                                        18.\u00a0 Ozna\u010di strukture maternice: isthmus, prekop CERVICIS, FUNDUS, PORTIO<\/p>\n

                                        19.\u00a0 Ozna\u010di strukture no\u017enice: Djevi\u010dnjak, FORNIX, RUGAE<\/p>\n

                                        20.\u00a0 Ozna\u010di strukture no\u017enice: RUGAE, PARIES PASTERIOR, FORNIX<\/p>\n

                                        21.\u00a0 Ozna\u010di strukture \u017eenskega srama: MONS veneris, RIMA PUDENDI, Klitoris<\/p>\n

                                        22.\u00a0 Ozna\u010di Vagine zna\u010dilnosti: VE\u010cSKLADNI plo\u0161\u010dati EPITELIJ, EPITELIJSKE celice bogate Z GLIKOGENOM, RUGEA, Djevi\u010dnjak<\/p>\n

                                        23.\u00a0 Cervix je del: MATERNICE<\/p>\n

                                        24.\u00a0 Kateri organ NI del \u017eenskih spolovil: uretre<\/p>\n

                                        25.\u00a0 Oplojeno jaj\u010dece se normalno ugnezdi v: MATERNICI<\/p>\n

                                        26.\u00a0 Oocit nastane v: JAJ\u010cNIKU<\/p>\n

                                        27.\u00a0 Katera struktura NI del jaj\u010dnika: OSTIUM UTERINUM, PORTIO<\/p>\n

                                        28.\u00a0 Katera struktura NI del jajcevoda: FUNDUS, RUGAE<\/p>\n

                                        29.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih NE opisujemo pri maternici: GLANDULA VESTIBULARIS VELIKI, ampulla, FIMBRIAE<\/p>\n

                                        30.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih NE opisujemo pri jajcevodu: BARTHOLINIJEVE \u017dLEZE, MONS PUBIS, RUGAE<\/p>\n

                                        31.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih NE opisujemo pri \u017eenskem sramu: isthmus, FOLIKLOV EPITELIJ, Corpus albicans<\/p>\n

                                        32.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih NE opisujemo pri no\u017enici: PERIMETRIUM, CRURA CLITORIDIS, FIMBRIAE TUBAE, PREPUTIUM<\/p>\n

                                        33.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih opisujemo pri no\u017enici: GLANDULAE VESTIBULARES MINORES, RUGAE<\/p>\n

                                        34.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih NE opisujemo pri jaj\u010dniku: Pars UTERINA, OSTIUM maternico INTERNUM, isthmus TUBAE, RUGAE, materni\u010dnem vratu<\/p>\n

                                        35.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Varen za\u010detek serozna mrena: LIG. Lep maternico, LIG. RECTOUTERINUM<\/p>\n

                                        36.\u00a0 Medica: poteka PRI \u017dENSKAH OD ANALNE DO UROGENITALNE ODPRTINE, JE KO\u017dNO podro\u010dje, JE PRI \u017dENSKAH O\u017dJI KOT PRI MO\u0160KIH, poteka PRI MO\u0160KIH OD ANALNE ODPRTINE DO Korena MODNIKA<\/p>\n

                                        37.\u00a0 Pri menstruacijskem ciklusu je faza sekrecije: TAKOJ PO OVULACIJI, faza RAZRA\u0160\u010cANJA \u017dLEZ V ENDOMETRIU, faza KO SE pripravi MATERNICA ZA VGNEZDENJE JAJ\u010cECA<\/p>\n

                                        38.\u00a0 Vezi, ki ve\u017e\u0117jo maternico so: LIG. VESICOUTERINUM, LIG. Lep maternico, LIG. SACROUTERINUM, LIG. LATUM maternico<\/p>\n

                                        39.\u00a0 Vezi, ki ve\u017e\u0117jo jaj\u010dnik so: LIG. OVARII proprium, LIG. SUSPENSORIUM OVARI<\/p>\n

                                        40.\u00a0 Vez, ki veze jajcevod na ligament lig latum maternico, je: MESOSALPINX<\/p>\n

                                        41.\u00a0 Struktura, ki NI del maternice je: Tunica ALBUGINEA<\/p>\n

                                        42.\u00a0 F\u00e1ze menstuacijskega ciklusa so: menstruacije, OVULACIJA, REPARACIJA, PROLIFERACIJA, SEKRECIJA<\/p>\n

                                        43.\u00a0 Ozna\u010di strukture, ki Jih NE opisujemo pri jaj\u010dniku: Pars BASALIS, Pars FUNCTIONALIS, PERIMETRIUM, endometrij<\/p>\n

                                        Ko\u017ea – INTEGUMENTUM COMMUNE<\/span><\/strong><\/p>\n

                                          \n
                                        1. Dejavniki ki vplivajo na barvo ko\u017ee so: debelina PORO\u017dENELE PLASTI, KOLI\u010cINA KO\u017dNEGA Barvila, PREKRVLJENOST, prosojnost<\/li>\n
                                        2. Plasti ko\u017ee so: podko\u017eju, corium, povrhnjica, dermis<\/li>\n
                                        3. Ozna\u010di strukture ko\u017ee: brbon\u010dasta, stratum GEMINATIVUM, MELANOCITI, Pili, KERATINOCITI<\/li>\n
                                        4. Povrhnjico je latinsko ime za: VRHNJICO<\/li>\n
                                        5. Vrhnjica ko\u017ee ima: VE\u010cSKLADNI plo\u0161\u010dati EPITELIJ<\/li>\n
                                        6. Povrhnjico: vsebuje MELANOCITE, GENERIRA DLAKE, vsebuje KARATINOCITE<\/li>\n
                                        7. Corium je: DEBELEJ\u0160I OD VRHNJICE, MRE\u017dA VEZIVNIH VLAKEN<\/li>\n
                                        8. Dermus je latinsko ime za: USNJICO<\/li>\n
                                        9. Podko\u017eju je: SININIM ZA PANNICULUS ADIPOSUS, latinsko IME ZA PODKO\u017dJE<\/li>\n<\/ol>\n

                                          10.\u00a0 Najdebelej\u0161a ko\u017ea je na: VOLARNI STRANI ROKE, PLANTARNI STRANI NOGE, NA hrbtu<\/p>\n

                                          11.\u00a0 Vrhnjica IMA: MELANOCITE, KERATINOCITE<\/p>\n

                                          12.\u00a0 V epidermisu opisujemo: PORO\u017dENELE PLO\u0160\u010cATE celice, IZVODILA ZNOJNIC, melanina, ZARODNE celice<\/p>\n

                                          13.\u00a0 Stratum corneum vsebuje: PLO\u0160\u010cATE celice BREZ Jedra, keratin, PORO\u017dENELE celice, celice KI SE NENEHNO LU\u0160\u010cIJO<\/p>\n

                                          14.\u00a0 Barva ko\u017ee je odvisna od: Zunanje TEMPERATURE, PREKRVAVLJENOSTI, KO\u017dNEGA PIGMENTA, Koli\u010dine HEMOGLOBINA V krvi, DEBELINE KOZE<\/p>\n

                                          15.\u00a0 V dermisu so: l\u00e4sni FOLIKLI, FOJNICE, ZNOJNICE, NEUREJENA VEZIVNA vlakna, \u010cUTILNE celice<\/p>\n

                                          16.\u00a0 Elasti\u010dna vlakna ko\u017ee so: V DERMISU, V starosti manj elasti\u010dna<\/p>\n

                                          17.\u00a0 Derivati vrhnjice so: DLAKE, NOHTI, ZNOJNICE, LOJNICE, DI\u0160AVNICE<\/p>\n

                                          18.\u00a0 Lojnice so: HOLOKRINE \u017dLEZE, navadno OB LASNEM FOLIKLU, POD VPLIVOM SPOLNIH HORMONOV<\/p>\n

                                          19.\u00a0 Znojnice so: RAZPOREJENE Skoraj PO VSEM Teles, TUBULARNE \u017dLEZE, MEROKRINE \u017dLEZE<\/p>\n

                                          20.\u00a0 Di\u0161avnice so: V PAZDUHI, funkcionalne SELE PO PUBERTETI<\/p>\n

                                          21.\u00a0 Za glandulae sudoriferae velja: DA SO \u017dLEZE ZNOJNICE, NAJDEMO JIH PO VSEJ ko\u017e\u00ed, IZVODILO VODI NA POVR\u0160INO KO\u017dE<\/p>\n

                                          22.\u00a0 Za glandulae sudoriferae velja: Najve\u010d JIH JE NA DLANEH IN PODPLATIH, NIMAJO POVEZAVE Z LASNIM ME\u0160I\u010cKOM<\/p>\n

                                          23.\u00a0 Za glandulae sebaceae velja: NA DLANEH IN PODPLATIH JIH NI, SO \u017dLEZE LOJNICE, V glavnem IZLO\u010cAJO V l\u00e4sni FOLIKEL<\/p>\n

                                          24.\u00a0 Za glandulae sebaceae velja: LE\u017dE OB LASNEM ME\u0160I\u010cKU, NAJDEMO JIH V ZUNANJEM SLUHOVODU<\/p>\n

                                          ENDOKRINE \u017dLEZE – GLANDULAE SINE DUCTIBUS<\/span><\/strong><\/p>\n

                                            \n
                                          1. Mo\u017eganski privesek: JE POVEZAN S HIPOTALAMUSOM PREK INFUNDIBULUMA, JE NADREJENA Endokrina \u017dLEZA<\/li>\n
                                          2. Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: GLOMERULOZNA PLAST, PLAST MRE\u017dASTA, HILUS, SREDICA<\/li>\n
                                          3. \u0160\u010ditnica: Njena gradbena ENOTA JE FOLIKEL<\/li>\n
                                          4. Corpus pineale: V starosti KALCINIRA, GA OVIJA ovojnica PIA Mater, LE\u017dI NAD VHODOM V MO\u017dDANSKI VODOVOD, IZLO\u010cA melatonin<\/li>\n
                                          5. Latinsko ime za ob\u0161\u010ditnico je: GLANDULA PARATHYROIDEA<\/li>\n
                                          6. Hypophysis je latinsko ime za: MO\u017dGANSKI PRIVESEK<\/li>\n
                                          7. Glandula thyroidea je latinsko ime za: \u0160\u010cITNICO<\/li>\n
                                          8. Corpus pineale je latinsko ime za: \u010cA\u0160ARIKO<\/li>\n
                                          9. Med parne endokrine \u017eleze uvr\u0161\u010damo: NADLEDVI\u010cNO \u017dLEZO, MoDo<\/li>\n<\/ol>\n

                                            10.\u00a0 Med neparne endokrine \u017eleze uvr\u0161\u010damo: TREBU\u0160NO SLINOVKO, \u0160\u010cITNICO, \u010cE\u0160ARIKO<\/p>\n

                                            11.\u00a0 Ozna\u010di strukture \u010de\u0161arike: EPIFIZNI PESEK<\/p>\n

                                            12.\u00a0 Ozna\u010di strukture oz. sestavine \u0161\u010ditnice: KOLOID, LOBUS SIN., FOLIKEL, FOLIKULARNE celice<\/p>\n

                                            13.\u00a0 Ozna\u010di strukture \u0161\u010ditnice: V\u010cASIH LOBUS pyramidalis, tesnili, ductus THYROGLOSUS PRI EMBRIJU<\/p>\n

                                            14.\u00a0 Ozna\u010di strukture \u0161\u010ditnice: LOBUS DEX., Ductus THYROGLOSUS PRI EMBRIJU, LOBUS SIN<\/p>\n

                                            15.\u00a0 Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: facies RENALIS, CORTEX, fascie RENALIS<\/p>\n

                                            16.\u00a0 Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: Medulla, ZONA FASCICULATA<\/p>\n

                                            17.\u00a0 Ozna\u010di strukture nadledvi\u010dne \u017eleze: ZONA FASCICULATA, ZONA GLOMERULOSA, Medulla, ZONA retikularis<\/p>\n

                                            18.\u00a0 Ozna\u010di strukture mo\u017eganskega priveska: LOBUS POSTREIOR, LOBUS anterior, INFUNDIBULUM<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                            SPLO\u0160NA ANATOMIJA Anatomski polo\u017eaj je polo\u017eaj, v katerem telo: stoj\u00ed, ima obraz v dlani obrnjeni navzpred. Glede na anatomski polo\u017eaj uporabljamo pri opisovanju: tri osnovne orientacijske ravnine, sta dve v vzdol\u017eni ena pre\u010dna.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[144,1581,1583,1582,1580,1579],"class_list":["post-1722","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","tag-anatomija","tag-gradivo-anatomija","tag-splosna-anatomija","tag-teorija-anatomija","tag-vaje-za-anatomijo","tag-vprasanja-vaja-anatomija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1722","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1722"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1722\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12126,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1722\/revisions\/12126"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1722"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1722"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1722"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}