{"id":1726,"date":"2011-02-17T21:01:19","date_gmt":"2011-02-17T20:01:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1726"},"modified":"2011-02-17T21:21:27","modified_gmt":"2011-02-17T20:21:27","slug":"dtp-diagnosticno-terapevtski-program-dtp","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/dtp-diagnosticno-terapevtski-program-dtp\/","title":{"rendered":"Diagnosti\u010dno terapevtski program"},"content":{"rendered":"

\"\"VARNOST<\/strong> je stopnja pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno, ter se do najve\u010dje mo\u017ene mere zmanj\u0161a tveganje ali ne\u017eeleni dogodki za bolnika in izvajalca.
\n
\nNA\u010cELA SISTEMA VARNOSTI<\/strong>
\nU\u010denje in neobto\u017eevanje.<\/p>\n


\nZna\u010dilnost\u00a0 sistema\u00a0 poro\u010danja: zaupen.neobto\u017eujo\u010d,poro\u010dila brez identifikacije vpletenih.
\nPomen skoraj\u0161njih napak. Tim za analizo je ve\u010dpoklicen.Gre za ugotavlajnje tveganj.Hitra povratna informacija. Odprt sistem za vse.<\/p>\n

Sistemski pristop <\/strong>
\nPrepre\u010devanje varnostnih incidentov:
\nOsredoto\u010denje na osnovne vzroke. Lastne napake v sistemih in procesih. Odkrivanje in prepre\u010devanje napak.<\/p>\n

Odkrivanje napak<\/strong>
\nRutinsko odkrivanje napak kot del normalne delovne prakse.
\nRutinska preiskava vseh napak,ki povzro\u010dijo \u0161kodo pacientu.
\nRutinska preiskava opozorilnih nevarnih odpadkov.
\nRutinska preiskava skoraj\u0161njih napak.
\nAnaliza pogostih napak.<\/p>\n

Prepre\u010devanje napak<\/strong>
\nZmanj\u0161anje zana\u0161anje na spomin izbolj\u0161anje dostopa do informacij.
\nStandardizacija.
\nUsposabljanje osebja.<\/p>\n

Psiholo\u0161ki\u00a0 dejavniki<\/strong>
\nOceniti: razporeditev dela,razmejitve odgovornosti,opis in del nalog in odlo\u010ditve managementa.<\/p>\n

Je res \u00bbkriv\u00absistem<\/strong>
\nVzpostavljen mora biti sistem odgovornosti za delo.<\/p>\n

Varnost bolnika<\/strong><\/p>\n

Kako? <\/strong>
\nIzobra\u017eevanje o vernosti bolnika,priprave pravilnikov,pravil,navodil in smernice povezanih z varnostjo.<\/p>\n

Sistem redne ocene kulturne varnosti s kazalniki in prilo\u017enosti za izbolj\u0161evenje.<\/p>\n

Zaupno poro\u010danje o varnostnih zapletih, z analizo vzrokov in ukrepi za izbolj\u0161evenje.<\/p>\n

Uspe\u0161ne zgodbe o varnosti.<\/p>\n

Redni pregledi drugih virov: prito\u017ebe,od\u0161kodninske\u00a0 zahteve, kritike,predloge.<\/p>\n

Spodbujanje bolnikov k dajanju predlogov in spro\u0161\u010dena komunikacija z osebjem.<\/p>\n

Kako zagotoviti varnost bolnika<\/strong>
\nIzbolj\u0161anje natan\u010dnosti identifikacije bolnikov.
\nIzbolj\u0161anje uspe\u0161nosti komunikacije med zdr. Delavci.
\nIzbolj\u0161anje vernosti pri ravnanju z zdravili ,ki so za bolnika nevarna.
\nPrepre\u010devanje napa\u010dne operacije,operacije na napa\u010dnem bolniku,napa\u010dni strani ali napa\u010dnem mestu.<\/p>\n

Kako? <\/strong>
\nPregled klini\u010dnih poti in protokolov.
\nPregled strategije upravljanja z opozorilnimi nevarnimi dogodki.
\nPregled poro\u010dil o napakah.<\/p>\n

Osnove propedevtike, definicija pojmov<\/strong><\/p>\n

Propedevtika<\/strong>
\n– Propedevtike \u2013 uvodno u\u010denje, pripravljalno u\u010denje ali predhodno u\u010denje
\n– Medicinska propedevtika \u2013 veda, ki je vezana na preu\u010devanje notranjih bolezni in daje temeljno, osnovno znanje
\n– Klini\u010dne propedevtika\u00a0 – se dogaja ob bolniku<\/p>\n

Simptomi:<\/strong>
\nSpecifi\u010dni simptom \u2013 so zna\u010dilni za eno skupino bolezni (specifi\u010dni simptom za dolo\u010deno skupino plju\u010dnih bolezni je hemoptiza (ka\u0161ljanje krvi) \u2013 pri rakih…)
\nNespecifi\u010dni simptom povi\u0161ana telesna temperatura (najdemo pri razli\u010dnih boleznih \u2013 lahko ima eno ali drugo bolezen (gripa…))
\nPatognomi\u010dni s. \u2013 to\u010dno za specifi\u010dno bolezen (o\u0161pice \u2013 tipi\u010den izpu\u0161\u010daj \u2013 \u017ee iz izpu\u0161\u010daja lahko vidimo diagnozo<\/p>\n

Sindrom<\/strong> \u2013 dolo\u010deni razli\u010dni simptomi, da dobimo sindrom (na razli\u010dnih delih telesih)<\/p>\n

Anamneza<\/strong> \u2013 zbiranje podatkov (anamnesis \u2013spominjati se (podatki o bolnikovem zdr. stanju)
\nAvtoanamneza<\/strong> \u2013 da pacient sam pove o svojih te\u017eavah
\nHeteroanamneza<\/strong> \u2013 \u0161e svojci, osebe, ki so v stiku z bolnikom
\nPri propedevtiki je pomembna anamneza, telesni pregled in z dolo\u010denimi preiskavami lahko pridemo do.<\/p>\n

Diagnoze:<\/strong> (za\u010detna, delavna, kon\u010dna)
\nDiferencialna diagnoza<\/strong> \u2013 kaj vse drugo je \u0161e lahko poleg ene diagnoze (lahko rak, plju\u010dnica….)<\/p>\n

Prognoza<\/strong> \u2013 napoved \u2013 dobra ali slaba
\nRecidiv<\/strong> \u2013 pomeni, da se bolezen ponovi kljub temu, da smo jo zdravili tudi prav \u2013 pogosto pri karcinomih<\/p>\n

Relaps<\/strong> \u2013 bolezen se ponovi, vendar se ponovi zato, ker je bilo med zdravljenjem nekaj narobe (npr. jemanje zdravil premalo \u010dasa, ne upo\u0161teva navodil pravilnega jemanja zdravil)<\/p>\n

Asimptomatsko<\/strong> = latentno \u2013 nima nobenih znakov, je pa \u017ee zbolel (ne ve, da je zbolel \u2013 karcinom v zgodnji fazi npr.)<\/p>\n

Med boleznijo pride do komplikacij \u2013 pojavlja se lahko pri\u010dakovana in nepri\u010dakovana komplikacija<\/p>\n

Terapija<\/strong> (zdravljenje) \u2013 razli\u010dne vrste terapija \u2013 konzervativno (zdravljenje zloma noge), operativno in paliativno, najbolj\u0161e je zdravljenje etiolo\u0161ko (vzrok), lahko simptomatsko (ni tako dobro), indicirani \u2013 kontraindicirano.<\/p>\n

Preventiva<\/strong> \u2013 lahko primarna (zdravstvena vzgoja (osve\u0161\u010danje o zdravem na\u010dinu \u017eivljenja \u2013 prepre\u010dujemo dejavnike, do katere pride lahko bolezen)); sekundarna (zgodnje odkrivanje bolezni in \u010dimprej\u0161nje zdravljenje…); terciarna (rehabilitacija \u2013 zbolel po infarktu (dobi navodila, da se ne bi ponovno zgodilo)<\/p>\n

Anamneza<\/strong><\/p>\n

– Pridobivanje podatkov<\/strong> od samega bolnika (avtoanamneza) ali od bolnikovih svojcev oz. drugih ljudi v bolnikovi okolici (heteroanamneza) \u201cNekateri govorijo venomer, drugi sploh ne\u201d<\/p>\n

– Deduktivna<\/strong> (da sam pove o te\u017eavi, ki jo ima), induktivna (da postavljamo podvpra\u0161anja poleg bolezni) anamneza
\ndobra anamneza \u2013 pogoja:<\/p>\n

– Prostor<\/strong> (prijeten, da si vzamemo \u010das zanj, da dobi zaupanje \u2013 da zaupa svoje te\u017eave (velikokrat \u0161e kopica poslu\u0161a poleg \u2013 je nespro\u0161\u010den o podajanju te\u017eav))<\/p>\n

– Izpra\u0161evalec<\/strong> \u2013 na za\u010detku zmeden, neizku\u0161en, kasneje pa z izku\u0161njami vodi pogovor, postavlja pravilna vpra\u0161anja , brez sugeriranja; neva\u017ene podatke izlo\u010di; prepoznavanje simulacije oz. desimulacije; moramo biti pozorni tudi na \u201chlinjenje simptomov \u2013 za bolni\u0161ki stale\u017e\u201d<\/p>\n


\nVrstni red jemanja anamneze (kako jemljemo)<\/strong><\/p>\n

– Sedanja anamneza \u2013 sedaj najbolj pomembno, ker je pri\u0161el sedaj zaradi te\u017eav
\n– Dosedanja in otro\u0161ke bolezni
\n– dru\u017einska anamneza (zaradi \u010desa se doma zdravijo?(dolo\u010dene bolezni se pojavljajo pogosto v dru\u017eini)
\n– socialna anamneza, delovna anamneza, prehrana (ali ima redno prehrano, kje \u017eivi, ali kadi, katera zdravila jemlje, ali je alergi\u010den?…)<\/p>\n

Vodilni simptom<\/strong><\/p>\n

– prepoznava vodilnega simptoma (ko se za\u010dnemo zgovarjat, vidimo, da je neka te\u017eava vodilna \u2013 o kateri najve\u010d govori\u00a0 – tisti simptom nas bo bolj zanimal \u2013 \u017eeleli bomo, da pove \u0161e kaj ve\u010d; npr. pride zaradi ka\u0161lja in se vse dogaja okoli tega )<\/p>\n

– opis simptoma (glavna oznaka (ka\u0161elj, glavobol), jakost (mo\u010dan glavobol), \u010dasovna opredelitev (ali je v presledkih, ali je cel dan, pol dneva…), dejavniki, ki simptom spro\u017eijo (\u010de globoko vdihnem, me bolj zaboli); dejavniki, ki simptom omilijo (ko pa umirjeno diham v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju, pa je v redu), spremljajo\u010de manifestacije (poleg tega pa se mi pojavi \u0161e povi\u0161ana temperatura…) \u010ce odgovora na vpra\u0161anje ne da, dodatno spra\u0161ujemo o simptomu.<\/p>\n

– Rutinska vpra\u0161anja o simptomih posameznih organskih sistemov<\/p>\n

– Splo\u0161no : sprememba telesne mase (ali ste shuj\u0161ali…), spanje, utrujenost, telesna temperatura<\/p>\n

– Srce in o\u017eilje, dihala: sposobnost za obi\u010dajna dnevna opravila, bole\u010dine v prnsme ko\u0161u, ob\u010dutek hitrej\u0161ega utripanja srca, otekanje nog, ka\u0161elj, izme\u010dek, piskanje v prsih, ob\u010dutek motenega vdiha ali izdiha<\/p>\n

– Prebavila: bole\u010dine ali napenjanje v trebuhu, navzea, bruhanje, odvajanje blata, vetrovi<\/p>\n

– Rodila in se\u010dila: pogostnost in koli\u010dina mokranja podnevi in pono\u010d (sladkorni bolniki hodijo pogosto na vodo, prav tako nose\u010dnice \u2013 kar vpliva na kakovost \u017eivljenja), inkontinenca, bole\u010dine ledveno ali peko\u010de bole\u010dine pir mokrenju, menstrualni ciklus, libido, potenca<\/p>\n

– \u017div\u010dni sistem: glavobol, motnje vida, sluha, vonja, okusa, omotice, \u0161umenje v u\u0161esih, ravnote\u017eje, parastezije, bole\u010dine, odsotnost zaznave dotika<\/p>\n

– Gibala: bole\u010dine v sklepih, otekline sklepov, okorelost
\n\u201cne smemo se osredoto\u010diti le na vodilni simptom \u2013 tudi na manj\u0161e stvari, ki so lahko pomembna\u201d<\/p>\n

Ocena splo\u0161nega stanja bolnika<\/strong><\/p>\n

– Zapa\u017eanja, ki jih zaznamo takoj, ko se soo\u010dimo z bolnikom. Nato vsa, ki jih vidimo, sli\u0161imo in zavohamo med jemanjem anamneze (prvi vtis, neobi\u010dajni gibi, neobi\u010dajni zvoki, neobi\u010dajni vonji)<\/p>\n

– Ugotovitve pri telesnem pregledu, ki jih ne moremo pripisati posameznemu organskemu sistemu<\/p>\n

Prvi vtis<\/strong><\/p>\n

\u201ctakoj, ko ga re\u0161evalci pripeljejo, moramo vedeti stanje zavesti; nato ocenimo prizadetost (ali je la\u017eje prizadet, ali je hudo \u2013 tak ima prednost pri obravnavi); moramo vedeti, ali nam bo dal anamnesti\u010dne podatke in ali bo sposoben razumeti vpra\u0161anja<\/p>\n

Ali ima mogo\u010de motnje govora<\/strong>
\nIma te\u017eave pri hoji, se trese, ravnote\u017eje,slaba koordinacija, lega v postelji
\nIzraz obraza veliko pove (bole\u010dina, strah, nemir, du\u0161evna bolezen…)
\nPora\u0161\u010denost (\u017eenska, ki ima aknast obraz \u2013 ima problem z hormonskimi te\u017eavami
\n\u201cLahko dobimo veliko podatkov pri prvem vtisu\u201d<\/p>\n

Neobi\u010dajni gibi<\/strong>
\n– tremor (sre\u010damo pogosto parkinsonovo bolezen, delirantne osebe)<\/p>\n

Neobi\u010dajni zvoki<\/strong>
\n– normalni glas \u2013 potrebujemo mo\u010d, da izdahnemo dovolj zraka iz plju\u010d, zdravo sluznico v dihalnih poteh, poleg tega zdravi \u017eivci in mi\u0161ice, ki oskrbujejo grlo; pa \u0161e jezik, ustnice, trdo in mehko nebo, nos (karkoli je problem, se spremeni glas)
\nPiskanje (pri astmatikih), stridor \u2013 zvoki, ki spremljajo nekatere bolezni<\/p>\n

Neobi\u010dajni vonji<\/strong><\/p>\n

-voh je pri \u010dloveku slab\u0161e razvit<\/p>\n

-foetor hepaticus \u2013 vonj po zamlji (kon\u010dna jetrna odpoved)<\/p>\n

-sladkoben duh po acetonu (diabeti\u010dna ketoacidoza)<\/p>\n

-zadah po alkoholu<\/p>\n

-halitoza (ustni zadah (\u017ealostno pri tem je, da se oseba ne zavedat (razlogov ve\u010d \u2013 slaba ustna higiena, te\u017eave z \u017eelodcem)<\/p>\n

-smrdljivo izpahovanje (za karcinom \u017eelodce)<\/p>\n

-smrad zaradi gangrene, gnojne razjede<\/p>\n

-umazanost<\/p>\n

-ugotovitve pri telesnem pregledu, ki jih ne moremo pripisati posameznemu organskemu sistemu:<\/p>\n

-telesne mere
\n-stanje prehranjenosti
\n-stanje hidracije
\n-ocena bezgavk na telesu
\n-ocena ran na telesu<\/p>\n


\nTelesne mere<\/strong>
\nPokretne bolnike \u2013 ni te\u017eko dobiti maso in vi\u0161ino (pri bolniku, ki je dekompenziran (sr\u010dno popu\u0161\u010danje), je treba tehtati)<\/p>\n

<\/p>\n

Zelo visoki ljudje:<\/strong><\/p>\n

– Gigantizem (preve\u010d rastnega hormona)<\/p>\n

– Hipogonadizem (pomanjkanje spolnih hormonov)<\/p>\n

– Marfanov sindrom \u2013 motnje v tvorbi vezivnega tkiva, tudi spremenjene stvari \u2013 anevrizme, zaklopke…<\/p>\n

– nizka rast, ki je lahko proporcionalna:<\/p>\n

– hipofizna nanosomija \u2013 pritlikavost\u00a0 (trup in udi so enako veliki)(pomanjkanje spolnega hormona)<\/p>\n

– ahondrodisplazija (kratki udi \u2013 neproporcionalno nizka rast)<\/p>\n

– juvenilna hipotiroza<\/p>\n


\nStanje hranjenosti<\/strong><\/p>\n

– tabele za idealno telesno maso (vi\u0161ina in zgradba (ene so konstitucijsko druga\u010dni od drugih))<\/p>\n

– idealna telesna te\u017ea je tista, kjer je za spol in starost umrljivost najmanj\u0161a
\nIndeks telesne mase (ITM, BMI)= delimo telesno maso (g) s kvadratom telesne vi\u0161ine (m)<\/p>\n

– ITM (BMI)<\/p>\n

-normalna hranjenost: 19-25
\npove\u010dana od 25 do 30
\nhuda debelost nad 30<\/p>\n

Stanje hidracije<\/strong><\/p>\n

– Dehidracija pomeni, da je oseba izsu\u0161ena:<\/p>\n

– bruhanje, driska, poliurija, mo\u010dno potenje, dolga \u017eeja \u2013 vzroki<\/p>\n

– zmanj\u0161an turgor ko\u017ee (pro\u017enost ko\u017ee), suh jezik, mehka zrkla (imajo posebno konsistenco, pri dehidraciji so bistveno mehkej\u0161a)<\/p>\n

– tehtanje<\/p>\n

Hiperhidracija:<\/strong><\/p>\n

– CVP, \u010de so res hiperhidrirani \u2013 Centralni venski tlak se dolo\u010da (bolniki s sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem (te\u017eko dihanje, ne pijejo, jemljejo diuretike)<\/p>\n

Ocena bezgavk<\/strong><\/p>\n

– inspekcija (velikost (2 centimetra \u2013 ne velikost graha, rde\u010dina ko\u017ee)
\n– palpacija (velikost, konsistenca, ocena povr\u0161ine, oblika, bole\u010dnost (ali so bole\u010de), gibljivost (ali sogibljive ali ne?))<\/p>\n

Ocena ran na telesu<\/strong><\/p>\n

– lokacija (kje se nahaja)
\n– vrsta (akutne, kroni\u010dne, kirur\u0161ke, zaradi prele\u017eanin…)
\n– izlo\u010dek (ocena, koli\u010dina)
\n– stanje rane
\n– robovi rane
\n\u201c pri brisu na MRSA ne o\u010distimo rane \u201d
\n\u201c Pri propedevtiki je, da zvemo dobro anamnezo (avto, \u010de ne pa hetero). Pri prvem stiku pa preverimo vonje, gibe…\u201d<\/p>\n

Pomembni simptomi<\/strong><\/p>\n

– Bole\u010dina
\n– Ka\u0161elj
\n– Izme\u010dek
\n– Krvavitev…<\/p>\n


\nBOLE\u010cINA<\/strong><\/p>\n

je pogost simptom, zaradi katerega pride bolnik k zdraviku (lahko akutne ali kroni\u010dne)<\/p>\n

Opredelitev:<\/strong><\/p>\n

– Lokalizacija (v prsih zaradi bolezni plju\u010d, srca…), kje se bole\u010dina nahaja<\/p>\n

– Narava in oblika \u2013 kolika, ulkusna… \u2013 kak\u0161na je ta bole\u010dina (ti\u0161\u010do\u010da (mo\u017een infarkt…), \u0161pikajo\u010da, toga, koli\u010dna…)<\/p>\n

– Jakost \u2013 blaga, zmerna huda (mi ocenjujemo bole\u010dino spra\u0161ujemo in povedo; pogosto so problemi, kako bolniki ocenijo \u2013 kateri vedno govorijo za bole\u010dino 5 kljub kakr\u0161nikoli terapiji \u2013 subjektivno ocenjevanje ali pa sploh ne razumejo , kako bi ocenili)<\/p>\n

– Trajanje (2 meseca (bole\u010dina v prsih), kjer pa je v zadnjih 2 dneh huj\u0161ih \u2013 to je precej pomembno)<\/p>\n

– Pogostnost \u2013pojavi se, ko grem po stopnicah navzgor<\/p>\n

– \u0160irjenje \u2013 in raz\u0161iri se \u0161e na mojo desno roko<\/p>\n

– Kaj jo spro\u017ei oz. kaj jo omili<\/p>\n

– Spremljajo\u010de manifestacije<\/p>\n

\u201c\u0161iri se v levo ramo, levo roko in do prstov. Ko sem hodil, me je ti\u0161\u010dalo, nato je bilo bolj\u0161e. Mi je pa tudi slabo. Visoka mo\u017enost miokardnega infarkta.<\/p>\n

Bole\u010dina se ne \u0161iri, ni stiskajo\u010da, je stalna.<\/p>\n

Zadnje \u010dase sem imel neprijetno situacijo; zgubil sem slu\u017ebo, z \u017eeno sem se skregal. Malo me boli v trebuhu (ulkus)<\/p>\n

Bole\u010dina v skeletu (dlje \u010dasa, se stopnjuje)
\nKje je bole\u010dina, kam se \u0161iri, kaj jo spro\u017ei, kaj jo umiri \u2013 vse to je pomembno<\/p>\n

Bole\u010dina v prsnem ko\u0161u \u2013 vzroki<\/strong><\/p>\n

– Bole\u010dina sr\u010dne mi\u0161ice (npr: akutni miokardni infarkt, angina pektoris)
\n– \u017dilne bolezni (npr. PE \u2013 plju\u010dna embolija (zama\u0161i plju\u010dna arterija \u2013 plju\u010dni infarkt))
\n– Plevroperikardialna bole\u010dina (npr. plevritis \u2013 vnetje ovojnice plju\u010d ali pa tudi perikarda)
\n– Traheobronhialna bole\u010dina
\n– Mediastinalna bole\u010dina
\n– Substernalna bole\u010dina
\n– Psihogena bole\u010dina (bole\u010dina v prsnem ko\u0161u \u2013 vi pravite, da sem jaz nor (prej izlo\u010dimo
\nvse drugo, da re\u010demo, da je to to)<\/p>\n

\u201cVse, kar je o\u017eiv\u010devno, boli. Lahko se bole\u010dina premesti \u2013 bole\u010dina iz \u017eelodca se lahko \u0161iri v medrebrni prostor.\u201d<\/p>\n

Bole\u010dina v trebuhu \u2013 vzroki<\/strong><\/p>\n

– Bole\u010dina \u017eol\u010dnika (\u017eol\u010dna kolika)
\n– Bolezni trebu\u0161ne slinovke (zadnji stadij zelo hude bole\u010dine)
\n– Bolezni ledvic (ledvi\u010dna kolika)
\n– Bolezni \u010drevesja (apendicitis, perforacije \u010drevesja (razvije se ileus), zapore…)
\n– \u017dilni vzroki (ishemija(nenadna akutna bole\u010dina \u2013 pride do infarkta), ruptura…)
\n– Vzrok v sosednjih organih (npr. zunajmaterni\u010dna nose\u010dnost)<\/p>\n

\u201cpomembno vedeti, kaj je akutna, kroni\u010dna, ali se kam \u0161iri. \u010ce boli v sklepih \u2013 ali so otekli, kak\u0161na je ko\u017ea v teh sklepih, ali je okorela\u201d<\/p>\n

\u201cLahko bo katera od bole\u010din druga\u010dne opisana \u2013 kaj bo tipi\u010dna bole\u010dina za… bo opisano v zapiskih predavateljice\u201d<\/p>\n

KA\u0160ELJ\u00a0 (tussis)<\/strong><\/p>\n

– nastane ali prostovoljno ali rekretorno kot obrambni refleks (s ka\u0161ljem si \u010distimo dihalna pota \u2013 lahko je prostovoljni ali pa reflektorni- ka\u0161ljamo, ker se vzrdra\u017eijo receptorji \u2013 ni jih v plju\u010dnem parenhimu (plju\u010dnica ne bo povzro\u010den ka\u0161elj)<\/p>\n

– receptorji v steni dihalnih poti<\/p>\n

– eden najpogostej\u0161ih kardiorespiratornih simptomov<\/p>\n

– relativno nespecifi\u010den, pogosto v kombinaciji z drugimi simptomi<\/p>\n

– etiologija (dra\u017eljaji vnetja, mehani\u010dni, kemi\u010dni (kemi\u010dna snov izzove dra\u017eljaj), toplotni dra\u017eljaji (ko vdihne vro\u010d ali hladen zrak (toplo-hladen prostor \u2013 zrak dra\u017ei receptorje), pri gorenju v prostoru (kemi\u010dni (dim) in plin))<\/p>\n

Ocena pomembnosti ka\u0161lja:<\/strong><\/p>\n

– kdaj se podnevi pojavlja (zjutraj-kadilci (tipi\u010den jutranji ka\u0161elj \u2013normalno pri njih in se jim ne zdi ni\u010d posebnega), kroni\u010dni bronhitis (tipi\u010dno, da zjutraj ka\u0161ljajo\u201d; ves dan \u2013 oku\u017eba dihal (gripa \u2013 osebe ka\u0161ljajo, tudi pono\u010di); zgodnji jutranji ka\u0161elj \u2013 astma (poslab\u0161anje astme, da se zjutraj zbudi)<\/p>\n

– ali je ka\u0161elj spontan (sam od sebe ka\u0161lja\u0161 ne glede na to, kaj dela\u0161) (bronhitis) ali morda za\u010dne bolnik ka\u0161ljati po naporu (astma (sprva bo ka\u0161ljala samo ob naporu), plju\u010dni edem)<\/p>\n

– ali je jakost ves \u010das enaka (plju\u010dnica (ves \u010das bo enako)) ali nara\u0161\u010da (tumor v dihalih (oseba poveda, da je poka\u0161ljevala, nato ka\u0161ljala zjutraj, sedaj pa ves dan in je huj\u0161i))<\/p>\n

– ali je ka\u0161elj bolj poka\u0161ljevanje (brohnitis, nazofaringealno zatekanje) ali pa izrazito dra\u017ee\u010d in eksploziven (zna\u010dilno pri traheitisu \u2013 vnetje sapnika(nazofaringealno vnetje (nosno zatekanje) \u2013 sekret iz nosu zateka nazaj, gre do grla, gre do sapnika in zato se vzdra\u017ei) (stanje pove\u010dane bronhialne odzivnosti zaradi oku\u017ebe, akutni traheitis)<\/p>\n

Zna\u010dilnosti ka\u0161lja:<\/strong><\/p>\n

– suh, dra\u017ee\u010d, neproduktiven (samo ka\u0161lja in ni\u010d ne izka\u0161ljuje \u2013 lahko pri \u0161tevilnih boleznih; kasneje pride do tvorbe sluzi) (zgodnji simptom infekta, karcinoma plju\u010d, mezoteliom plevre, pove\u010danih bezgavk (v prsnem ko\u0161u \u2013 pritiskajo na sapnik, se vzdra\u017eijo receptorji in je stalni mehanski pritisk \u2013 ka\u0161elj), pove\u010dane \u0161\u010ditnice, plevritis, spontani pnevmotoraks, bolezni plju\u010dnega intersticija, aspiracija tujka, psihogen (so ljudje, ki ka\u0161ljajo podzavestno \u2013 poka\u0161ljujejo))<\/p>\n

– produktiven (ka\u0161elj z izme\u010dkom \u2013 ko imamo \u0161e neko oku\u017ebo zraven) (plju\u010dnica(nastaja gnoj- pride v dihalna pota in jih je treba \u0161\u010distiti), plju\u010dni abscesi, bronhiektzije, glivi\u010dne infekcije plju\u010d, astma (ni gnojen \u2013 rumeno bel), kadilski ka\u0161elj)<\/p>\n

\u201cmoramo vedeti ali je suh dra\u017ee\u010d ali produktiven- kontraindicirano pri produktivnem ka\u0161lju je, da damo zdravila \u2013 gnoj bo ostal v plju\u010dih in \u201cposkrbimo\u201d, da bo \u0161e ve\u010dji zaplet.<\/p>\n

Dra\u017ee\u010de \u2013 tujek (\u010de ga odstranimo, re\u0161imo te\u017eave)
\nPri astmi je ote\u017eko\u010den izdih \u2013 piska med izdihom. Ko vdihnemo in piska- pomeni, da zrak ne mora priti v plju\u010da \u2013 zgornjih dihalih (pogosto agresiven ka\u0161elj)<\/p>\n

\u010ce ka\u0161lja po obrokih, ko se ule\u017ee, je te\u017eava ponavadi v \u017eelodcu.
\nSpontani pnevmotoraks \u2013 manj\u0161e krvavitve, lahko pride do sinkope. Bruhanje in ka\u0161ljanje je pogosto pri otrocih \u2013 bruha zaradi napenjanja ob ka\u0161ljanju.<\/p>\n

Starej\u0161i si lahko zlomijo vretenca ob ka\u0161lju (manj osteoblastov)
\nPri hudem ka\u0161lju se zgodi, da je manj\u0161a perfuzija in pride do sinkope.\u201d<\/p>\n

– v\u010dasih se ka\u0161lju pridru\u017ei izrazito piskanje (med vdihom, med izdihom)
\n– pogosto povezan z izka\u0161ljevanjem izme\u010dka (sputuma)
\n– ka\u0161elj po obrokih ali ko se bolnik ule\u017ee<\/p>\n

komplikacije ka\u0161lja:
\n– spontani pnevmotoraks
\n– notranje krvavitve
\n– sinkopa po ka\u0161lju
\n– bruhanje
\n– fraktura reber, kompresijske frakture vretenc
\n– anoksija mo\u017eganov<\/p>\n


\nIZME\u010cEK (sputum)<\/strong><\/p>\n

Zna\u010dilnosti izme\u010dka:<\/p>\n

-koli\u010dina (\u010de se pove\u010da, ni slabo \u2013 lahko se dihalne poti \u010distijo. Lahko pa je tudi slabo)
\n-barva (Iz barve vemo, kaj lahko pri\u010dakujemo)
\n-konzistenca
\n-prisotnost ali odsotnost krvi
\n-vonj
\n-\u010das ekspekroracije
\n-makroskopski videz
\n-mikroskopske preiskave (lahko dolo\u010damo glive, mikobakterije, bakterije, viruse)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VARNOST je stopnja pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno, ter se do najve\u010dje mo\u017ene mere zmanj\u0161a tveganje ali ne\u017eeleni dogodki za bolnika in izvajalca. NA\u010cELA SISTEMA VARNOSTI U\u010denje in neobto\u017eevanje.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1584],"tags":[1594,1600,1601,1602,1586,1585,1587,1598,1603,1388,1597,1599,1591,1590,1595,1592,1593,1589,105,1596,1588],"class_list":["post-1726","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-diagnosticno-terapevtski-program","tag-anamneza","tag-bolecina","tag-bolecina-v-prsnem-kosu","tag-bolecina-v-trebuhu","tag-diagnosticno-terapevtski-program","tag-dtp","tag-gradivo-diagnosticno-terapevtski-program","tag-hranjenost","tag-kaselj","tag-motnje-govora","tag-motnje-sluha","tag-ocena-bezgavk","tag-osnove-propedevtike","tag-propedevticni-program","tag-simptomi","tag-simtom","tag-sindrom","tag-sistemski-pristop","tag-sputum","tag-stanje-bolnika","tag-varnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1726","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1726"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1726\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1726"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1726"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1726"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}