{"id":1770,"date":"2011-07-08T11:32:38","date_gmt":"2011-07-08T10:32:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1770"},"modified":"2011-07-08T14:52:30","modified_gmt":"2011-07-08T13:52:30","slug":"patologija-vaja-za-ustni-izpit-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/patologija-vaja-za-ustni-izpit-1-del\/","title":{"rendered":"Patologija vaja za ustni izpit 1.del"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-full wp-image-1771\" title=\"patologija ustni izpit\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2011\/07\/patologija-ustni-izpit.gif\" alt=\"\" width=\"168\" height=\"160\" \/>KAJ JE?<\/strong> Osteoporoza je bolezen, ki vodi v zmanj\u0161evanje kostne mase in zmanj\u0161anje trdnosti kosti.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Kosti postanejo krhke in se pogosteje zlomijo. To je bolezen, ki je posledica naravnega procesa staranja, pri kateri se postopno in neopazno tanj\u0161ajo gradbene enote kosti \u2013 trabekule, hkrati pa se zmanj\u0161uje tudi njihovo \u0161tevilo.<\/p>\n<p><strong>VLOGA ESTROGENOV<\/strong> Estrogeni delujejo tako, da se ve\u017eejo na estrogenske receptorje v razli\u010dnih organih:<br \/>\nurogenitalnem traktu, kosteh, dojkah; ve\u017eejo se tudi v ko\u017ei in laseh. Vplivajo na<br \/>\npresnovo lipidov in vzdr\u017eujejo ugodno razmerje lipoproteinov v krvi. Estrogeni oz. nadomestno hormonalno zdravljenje (HRT) laj\u0161ajo klimakteri\u010dne te\u017eave, prepre\u010dujejo in zdravijo osteoporozo in zmanj\u0161ujejo tveganje za nastanek sr\u010dno\u017eilnih obolenj. \u017dal imajo tudi naza\u017eeljene u\u010dinke: incidenca raka je pri \u017eenskah na HRT vi\u0161ja v primerjavi z \u017eenami brez HRT.<\/p>\n<p><strong>VZROKI OSTEOPOROZE<\/strong> Osteoporoza se lahko za\u010dne pri vsakem \u010dloveku v kateri koli starosti in ne glede na spol, prevladuje pa pri \u017eenskah v menopavzi. Med vzroki so najpogostej\u0161i:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Menopavza<\/strong> ;<\/li>\n<li><strong>Zgodnja histerektomija<\/strong>, pri kateri so odstranili en      ali oba jaj\u010dnika;<\/li>\n<li><strong>Dolgotrajne diete<\/strong>;<\/li>\n<li><strong>Starost <\/strong>\u2013 v starosti namre\u010d telo ne      more ve\u010d tako u\u010dinkovito absorbirati kalcija;<\/li>\n<li><strong>Pretirano naprezanje<\/strong> \u2013 na primer maratonski tek, ki      lahko ob\u010dutno zmanj\u0161a izlo\u010danje \u017eenskih hormonov;<\/li>\n<li><strong>Prehrana, ki vsebuje premalo      kalcija<\/strong>;<\/li>\n<li><strong>Nezadostno razgibavanje sklepov<\/strong>;<\/li>\n<li><strong>Premalo po\u010ditka<\/strong>;<\/li>\n<li><strong>Pretirano pitje alkohola<\/strong>;<\/li>\n<li><strong>Kajenje<\/strong>;<\/li>\n<li><strong>Nose\u010dnost <\/strong>\u2013 plod \u010drpa kalcij iz materinih      kosti, \u010de ga ni dovolj v njeni prehrani;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>RAZVOJ OSTEOPOROZE<\/strong> Razvoj osteoporoze lahko traja ve\u010d let, ne da bi pri\u0161lo do kakr\u0161nihkoli bolezenskih znakov ali bole\u010din. Zato pravimo osteoporozi &#8220;TIHA BOLEZEN&#8221;.. Bolezen je v porastu posebej v zahodnem svetu, kar je posledica dalj\u0161e \u017eivljenjske dobe, bolj\u0161ega sistema odkrivanja bolezni in tudi \u017eivljenjskih navad, ki pripomorejo k razvoju osteoporoze.<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE OSTEOPOROZE<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pove\u010dajte vnos kalcija, Telovadite<\/strong>, <strong>Preoblikujte svojo dieto,<\/strong> <strong>Prenehajte kaditi,<\/strong> <strong>Nadzorujte popito koli\u010dino alkohola<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n<p>Lo\u010dimo dve veliki skupini osteoporoze:<\/p>\n<p><em>primarno<\/em><\/p>\n<p><em>sekundarno<\/em><\/p>\n<p>Pogostej\u0161a je primarna osteoporoza, redki pa sta juvenilna in idiopatska. Sekundarna osteoporoza se razvije kot posledica raznih bolezni (prim.: hiperparatiroidizem) oziroma kot posledica jemanja zdravil (prim.: dolgotrajno jemanje glukokortikoidov). Pomenopavzalna osteoporoza nastane zaradi pomanjkanja estrogenov in posledi\u010dno pove\u010dane resorbcije in zmanj\u0161ane tvorbe kosti. V visoki starosti, nad 70. letom je presnova kosti po\u010dasnej\u0161a, govorimo o senilni osteoporozi.<\/p>\n<p>Do zloma kosti je osteoporoza pogosto klini\u010dno nema bolezen. Ob\u010dasno bolniki to\u017eijo o bole\u010dinah v kri\u017eu in dolgih kosteh. Ob kompresijskem zlomu vretenc se pojavi mo\u010dna bole\u010dina, ki se med gibanjem stopnjuje, vendar v enem do treh mesecih spontano izzveni.<\/p>\n<p>DEJAVNIKI TVEGANJA<\/p>\n<p><strong>genetski faktorji<\/strong>(tveganje je ve\u010dje pri beli in azijski rasi, pri ljudeh z ne\u017eno telesno zgradbo, pri \u017eenskah)<\/p>\n<p><strong>Fizi\u010dna neaktivnost, imobilizacija<\/strong> zaradi bolezni ali zloma znatno prispevajo k manj\u0161anju kostne mase.<\/p>\n<p>Razvoj osteoporoze pospe\u0161i <strong>zgodnja menopavza<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>RAHITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>Rahitis<\/strong> je <a title=\"Bolezen\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bolezen\">bolezen<\/a> kosti, ki se najpogosteje pojavlja v dr\u017eavah, z mrzlim in mra\u010dnim podnebjem. Za boleznijo zbolevajo otroci, najpogosteje nedono\u0161en\u010dki. Najpogostej\u0161i razlog je avitaminoza vitamina D. Le ta zmanj\u0161uje vsrkavanje kalcijevih in fosforjevih soli iz hrane, ovira nalaganje rudninskih soli v osteoidnem tkivu in vezivnem hrustancu.<\/p>\n<p>OSTEOMALACIJA<strong> Osteomalacija<\/strong> je izraz za motnje mineralizacije kosti (po rasti). Pri osteomalaciji gre za napa\u010dno izgradnjo kosti.<\/p>\n<p><strong>2.TRANSPLANTACIJA<\/strong><strong>= presaditev oziroma presajanje organov in tkiv<\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">1.Vrste presadkov<\/span><\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&#8211; <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Avtograft<\/span><\/strong> ( avtologni presadek )<\/p>\n<p>je lastno tkivo, prene\u0161eno z enega kraja telesa na drugi kraj istega posameznika.Tako presajanje se dostikrat izvede pri bolnikih z opeklinami, kjer se prenese\u00a0\u00a0 zdrava ko\u017ea na ope\u010deno podro\u010dje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211; <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Alograft <\/span><\/strong>( alogenski presadek )<\/p>\n<p>je tkivo, ki se presadi z enega na drugega, geneti\u010dno neistovetnega posameznika iste vrste. Pri ljudeh je ve\u010dina presadkov tkiva ali organov alogenskih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211; <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ksenograft <\/span><\/strong>( ksenogenski presadek )<\/p>\n<p>je presadek med razli\u010dnimi species ( npr. presadek svinjskega organa \u010dloveku )<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Izologni presadek<\/span><\/strong><\/p>\n<p>je tkivo, prene\u0161eno med geneti\u010dno istovetnimi posamezniki. Mo\u017een je samo med monozigotnimi dvoj\u010dki.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRIMERI TRANSPLANTACIJE TKIV IN ORGNOV<\/strong><\/p>\n<p>Presaditev ro\u017eenice je najuspe\u0161nej\u0161a <em>transplantacija tkiva<\/em> oz. organa, ki jo je danes mo\u017eno izvesti,ledvica, ro\u017eenica, srce, plju\u010da, jetra, pankreas, ko\u017ea, kostno tkivo, kosti\u2026.<\/p>\n<p><strong>TKIVNA SKLADNOST<\/strong><\/p>\n<p>tkivna skladnost &#8211; da imata darovalec in prejemnik podobne tkivne zna\u010dilnosti.<\/p>\n<p><strong>ZAVRNITVENA REAKCIJA<\/strong><\/p>\n<p>Presaditev lahko opravimo le, kadar se tkivo in krvna skupina darovalca in prejemnika ujemata, saj bi sicer prejemnikov imunski sistem presajeno tkivo sku\u0161al uni\u010diti, ker bi ga spoznal kot tuje. Temu pravimo zavrnitvena\u00a0 reakcija.<\/p>\n<p><strong>VRSTE ZAVRNITVENE REAKCIJE<\/strong><\/p>\n<p>Reakcija zavrnitve, ki je posredovana s protitelesi, je humoralna <em>zavrnitvena reakcija<\/em>.<\/p>\n<p><strong>TRANSFUZIJA KRVI<\/strong><\/p>\n<p>postopek prenosa <a title=\"Blood\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Krv&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhibHX5CR81W_L3UXP8-9pZk8eA7SA\">krvi<\/a> ali krvnih proizvodov iz <a title=\"\u017dilni sistem\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Krvo%25C5%25BEilni_sustav&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhjMLIctjYr7917dc3-W8y56mF_hAA\">krvi<\/a> ene osebe do osebe kri drugega sistema. Transfuzija krvi mo\u017ee spasiti \u017eivot u nekim situacijama, poput velikog gubitka krvi, ili ju se mo\u017ee koristiti radi nadokna\u0111ivanja izgubljene krvi tijekom <a title=\"Surgery\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Kirurgija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhh_z04cIOKTZLY097xNxi67zhDnPg\">kirur\u0161ke operacije<\/a> . Transfuzije krvi lahko re\u0161i \u017eivljenje, v nekaterih primerih, kot so velike izgube krvi, ali se lahko uporablja za povra\u010dilo izgubljenih krvi med <a title=\"Surgery\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Kirurgija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhh_z04cIOKTZLY097xNxi67zhDnPg\">kirur\u0161ke posege<\/a> . Transfuzija krvi mo\u017ee se koristiti kod lije\u010denja te\u017ee <a title=\"Anemija\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Anemija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhj8kMfMgn90nVK3BB8FhG2_GQJC-Q\">anemije<\/a> ili <a title=\"Trombocitopenija\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Trombocitopenija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhiyWeHJ9ZHpQWf8q4Wiqscxu2z1Ng\">trombocitopenije<\/a> uzrokovane <a title=\"Hematologijo (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/w\/index.php%3Ftitle%3DHematologija%26action%3Dedit%26redlink%3D1&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhixr7fGHD-wnzxYBdbhAa1OuR-Z8g\">krvnom bole\u0161\u0107u<\/a> . Transfuzije krvi se lahko uporabijo, da poi\u0161\u010dejo zdravljenje <a title=\"Anemija\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Anemija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhj8kMfMgn90nVK3BB8FhG2_GQJC-Q\">anemije<\/a> ali <a title=\"Trombocitopenija\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Trombocitopenija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhiyWeHJ9ZHpQWf8q4Wiqscxu2z1Ng\">trombocitopenije<\/a> , ki jih povzro\u010da <a title=\"Hematologijo (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/w\/index.php%3Ftitle%3DHematologija%26action%3Dedit%26redlink%3D1&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhixr7fGHD-wnzxYBdbhAa1OuR-Z8g\">bolezen krvi<\/a> . Osobama koje pate od <a title=\"Hemofilije\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Hemofilija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhg1GyEctiHWG0sYfO2TYS_K6jzdOQ\">hemofilije<\/a> ili <a title=\"Srpastoceli\u010dna anemija\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Anemija_srpastih_stanica&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhgrf7kP1MYRJM3K3DK88SE0oNF3gw\">anemije srpastih stanica<\/a> potrebne su \u010de\u0161\u0107e transfuzije krvi. Posamezniki, ki trpijo zaradi <a title=\"Hemofilije\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Hemofilija&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhg1GyEctiHWG0sYfO2TYS_K6jzdOQ\">hemofilije<\/a> ali <a title=\"Srpastoceli\u010dna anemija\" href=\"http:\/\/translate.googleusercontent.com\/translate_c?hl=sl&amp;sl=hr&amp;u=http:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Anemija_srpastih_stanica&amp;prev=\/search%3Fq%3Dtransfuzija%2Bkrvi%26hl%3Dsl&amp;rurl=translate.google.si&amp;twu=1&amp;usg=ALkJrhgrf7kP1MYRJM3K3DK88SE0oNF3gw\">srpastih celic anemijo<\/a> zahteva pogoste transfuzije krvi.<\/p>\n<p><strong>ABO in RH sistem<\/strong><\/p>\n<p><strong>Najbolj pomembna sistema krvnih skupin sta ABO in Rh D. Glede na to lo\u010dimo krvne skupine A, O, B in AB ter Rh D-pozitivno in Rh D-negativno krvno skupino. Pri nas je najbolj pogosta krvna skupina A (pribli\u017eno 40 %), sledi krvna skupina O (38 %), krvne skupine B je 15 %, AB pa je zelo redka krvna skupina in jo ima pribli\u017eno 7 % ljudi.<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>REAKCIJA PRESADKA PROTI GOSTITELJU<\/strong><\/p>\n<p>Akutna reakcija presadka proti gostitelju (aGVHD-acute graft versus host disease) je poleg zve\u010dane dovzetnosti za oku\u017ebe glavni zaplet alogeni\u010dne presaditve krvotvornih mati\u010dnih celic (alo-PKMC). Nastane kot posledica aktivacije daroval\u010devih T-limfocitov proti antigenom prejemnika<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>3.PLJU\u010cNICA<\/strong><\/p>\n<p><strong>plj\u00fa\u010dnica (pnevmon\u00edja)<\/strong> je <a title=\"Vnetje\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vnetje\">vnetje<\/a> <a title=\"Plju\u010da\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Plju%C4%8Da\">plju\u010d<\/a>.<a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Plju%C4%8Dnica#cite_note-0\"><sup>[1]<\/sup><\/a>, ki zajame drobne <a title=\"Plju\u010dni me\u0161i\u010dek (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Plju%C4%8Dni_me%C5%A1i%C4%8Dek&amp;action=edit&amp;redlink=1\">plju\u010dne me\u0161i\u010dke<\/a> (alveole) in tkiva okrog njih. Plju\u010dnico lahko povzro\u010dijo <a title=\"Virus\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Virus\">virusne<\/a>, <a title=\"Bakterija\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bakterija\">bakterijske<\/a> in <a title=\"Glivica (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Glivica&amp;action=edit&amp;redlink=1\">glivi\u010dne<\/a> <a title=\"Oku\u017eba\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Oku%C5%BEba\">oku\u017ebe<\/a>, <a title=\"Zajedavci\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zajedavci\">zajedavci<\/a> ter fizikalna ali kemi\u010dna po\u0161kodba plju\u010dnega tkiva.<\/p>\n<h2>Bronhopnevmonija oziroma lobularna plju\u010dnica<\/h2>\n<p>Zna\u010dilna je \u017eari\u0161\u010dna prizadetost alveolov, ki se nahajajo okoli bronhiola. Ta je izpolnjen z gnojnim eksudatom, tudi stena je vnetno infiltrirana, infiltrat se \u0161iri tudi na okolni intersticij. Vnetna \u017eari\u0161\u010da so iregularno razsejana po nekaterih acinusih in lobulih (zato lobularna plju\u010dnica).<\/p>\n<p><strong>ZAPLETI<\/strong><\/p>\n<p>Pljuca zgodnji zapleti:eksudativni plevritis, empiem, absces, bronhoplevralna fistula<br \/>\npozni zapleti: pnevmatokela, bronhiektazije, pljucna fibroza<\/p>\n<p>Izven pljuc: sepsa, meningitis, absces v mo\u017eganih, perikarditis, artritis, osteomielitis<\/p>\n<p><strong>ETIOLOGIJA PLJU\u010cNICE<\/strong><\/p>\n<p>ETIOLOGIJA<br \/>\nAnamneza!<br \/>\n\u00ac otroci: H. influenzae, virusi<br \/>\n\u00ac Mlaj\u0161i odrasli: M. pneumoniae (epidemije na 3-5 let, jeseni), C.pneumoniae (pomladi), virusi<br \/>\n\u00ac &gt; 65 let: pnevmokok, H. influenzae<br \/>\n\u00ac Domska oskrba: pnevmokok, S.aureus, G-, anaerobi<br \/>\n\u00ac Pred kratkim prejemal antibiotik: odporen pnevmokok<\/p>\n<p>Etiologija \u2013 nadaljevanje<br \/>\n\u00ac Po virusni infekciji: pnevmokok, H. influenzae, S. aureus<br \/>\n\u00ac Komorbidnost (KOPB, srcno popu\u0161canje, SB, bolezni jeter, ledvic\u2026): pnevmokok, S. aureus, H. influenzae, , Legionella, Moraxella cat.<br \/>\n\u00ac Aspiracija (nevrolo\u0161ke bolezni, bruhanje, nazogastricna sonda, traheostoma, intubacija, motnje zavesti): G-, S. aureus, anaerobi.<\/p>\n<p><strong>ATIPI\u010cNA PLU\u010cNICA<\/strong><\/p>\n<p>Atipi\u010dna plju\u010dnica je definirana kot plju\u010dnica ali infekcija spodnjega respiratornega trakta z atipi\u010dnimi znaki, ki se stopnjujejo. Simptomi so suh, neproduktiven ka\u0161elj, variabilno \u0161tevilo levkocitov in spremembe radiografske slike prsnega ko\u0161a.<\/p>\n<p><strong>PLJU\u010cNICA DOMA\u010cEGA OKOLJA<\/strong><\/p>\n<p>Plju\u010dnica doma\u010dega okolja (PDO) oziroma spontano pridobljena plju\u010dnica je ena najpogostej\u0161ih infekcijskih bolezni nasploh in najpogostej\u0161a akutna plju\u010dna bolezen.<\/p>\n<p><strong>HOSPITALNA PLJU\u010cNICA<\/strong><\/p>\n<p><strong>-BOLNISNICNA\/HOSPITALNA PLJUCNICA nastane najveckrat zaradi zmanjsane odpornosti pri bolnikih, kateri se zdravijo v bolnisnici. Infekcije siri negovalno osebje ali pa se siri prek klimatskih naprav. Zdravljenje hospitalne pljucnice je zaradi rezistence povzrocitelja tezje.<\/strong><\/p>\n<p><strong>HIPOSTATSKA PLJU\u010cNICA<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;<em>Hipostatska<\/em>\/zastojna <em>pljucnica<\/em> nastane pri bolnikih, kateri veliko lezijo in se ne gibljejo<\/p>\n<p><strong>4.PRIROJENE SR\u010cNE NAPAKE<\/strong><\/p>\n<p>Prirojene srcne napake in napake velikih krvnih \u017eil se pojavljajo pri 0,8 novorojenih otrok. Pogosto se pojavljajo v kombinacijah, ki so do neke mere zdru\u017eljive s postnatalnim \u017eivljenjem tako, da jih je mogoce z operacijo popraviti.<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>RAZDELITEV PRIROJENIH SRCNIH NAPAK<\/strong><br \/>\nRazdelimo jih po klinicnih (cianoticne, acianoticne), hemodinamskih (napake brez patolo\u0161ke komunikacije med sistemskim in pljucnim obtokom, napake s komunikacijo med sistemskim in pljucnim sistemom: levo-desni preliv, desno \u2013 levi ali obojestranski preliv) in anatomskih kriterijih (defekti srcnih pregrad, spoji med velikimi arterijami, nepravilni iztoki velikih arterij, nepravilni vtoki ven, stenoze in atrezije zaklopk). [1]<br \/>\nAcianoticne prirojene srcne napake:<br \/>\n1. Brez komunikacije med sistemskim in pljucnim krvnim obtokom<br \/>\n&#8211; zo\u017eitev iztoka iz levega prekata :<br \/>\naortna stenoza<br \/>\nsubaortna stenoza<br \/>\nkoarktacija aorte<br \/>\n&#8211; zo\u017eitev iztoka iz desnega prekata:<br \/>\npulmonalna stenoza<br \/>\npulmonalna atrezija brez defekta v prekatnem srcnem pretinu<br \/>\n2. S komunikacijo med sistemskim in pljucnim krvnim obtokom: levo-desni \u0161ant<br \/>\n&#8211; odprt duktus arteriosus<br \/>\n&#8211; defekt v preddvornem srcnem pretinu (ASD)<br \/>\n&#8211; defekt v prekatnem srcnem pretinu (VSD)<br \/>\n&#8211; defekt v preddvorno \u2013 prekatnem srcnem pretinu<br \/>\n&#8211; aortopulmonalno okno<\/p>\n<p>Cianoticne prirojene srcne napake:<br \/>\nS komunikacijo med sistemskim in pljucnim krvnim obtokom: desno-levi ali obojesmerni \u0161ant<br \/>\n&#8211; Tetralogija Fallot<br \/>\n&#8211; Atrezija trikuspidalne zaklopke<br \/>\n&#8211; Transpozicija velikih arterij<br \/>\n&#8211; Trunkus arteriozus<br \/>\n&#8211; Nepravilni vtok pljucnih ven<br \/>\n&#8211; Atrezija pulmonalne zaklopke<br \/>\n&#8211; Sindrom hipoplasticnega levega srca<\/p>\n<p><strong>ACIANOTICNE PRIROJENE SRCNE NAPAKE S KOMUNIKACIJO MED SISTEMSKIM IN PLJUCNIM KRVNIM OBTOKOM: LEVO-DESNI \u0160ANTI<br \/>\n<\/strong>Odprt duktus arteriozus<br \/>\nDuktus arteriozus (Botallov vod) povezuje deblo pljucne arterije z descendentno aorto, pod odcepi\u0161cem leve podkljucnicne arterije. Je nepogre\u0161ljiv za embrionalni krvni obtok.[3] Tam vodi kri iz pljucne arterije v aorto. V kolikor ostane odprt tudi po rojstvu se v njem smer toka obrne, iz aorte, kjer je vi\u0161ji tlak, v pljucno arterijo z ni\u017ejim tlakom. Predstavlja 9-12 srcnih napak, pogostej\u0161i je pri deklicah.[1]<br \/>\nKlinicna slika: Vecina otrok z odprtim Bottalovim vodom je brez te\u017eav. Velik pretok krvi skozi pljuca pripelje do pogostej\u0161ih oku\u017eb dihal.[3] Med znaki najdemo kolapsirajoci pulz in nizek diastolicni arterijski tlak. Palpiramo poudarjen iktus. Avskultatorno je prisotna paradoksna cepljenost drugega tona (pri vecjih \u0161antih), kontinuirani \u0161um nad prvim medrebrnim prostorom levo in \u0161umi povecanega pretoka skozi zaklopke levega srca.[4]<br \/>\nZdravljenje: Klinicni in ultrazvocni pregled, ki z gotovostjo izkljucita \u0161e druge srcne napake, zadostujeta za odlocitev za operacijo. Iz psiholo\u0161kih razlogov je najprimernej\u0161i cas za operacijo pred vstopom otroka v \u0161olo. Ce se pojavi popu\u0161canje srca, operacijsko zaprejo duktus \u017ee pri novorojencku. Operacija se izvr\u0161i skozi levo stran prsnega ko\u0161a, Botallov vod se 2x podve\u017ee, ce je velik, se tudi pre\u0161ije. V otro\u0161ki dobi preprost poseg z majhnim tveganjem pa postane zahtevnej\u0161i pri odraslem bolniku, saj je tkivo Botallovega voda izjemno krhko, lahko celo kalcinirano. Izjemoma operirajo s pomocjo zunajtelesnega krvnega obtoka (ZTO) in vod zaprejo skozi aorto ali pljucno arterijo. Okrevanje po operaciji je hitro, zapleti redki.[3]<br \/>\nV nekaterih centrih poteka uspe\u0161no neoperacijsko zapiranje Botallovega voda s posebnimi okluzijskimi tehnikami (de\u017eniki, spirale) s pomocjo katetra.[1]<\/p>\n<p><strong>5.ARTERIJSKA HIPERTENZIJA<\/strong><\/p>\n<p>Arterijska hipertenzija ali povi\u0161an krvni tlak je bolezen, a tudi splet znakov s povi\u0161anim sistoli\u010dnim ali diastoli\u010dnim krvnim tlakom ali obema.<\/p>\n<h6><strong>Vrste arterijske hipertenzije<\/strong><\/h6>\n<p>Arterijska hipertenzija je pogosta, odkrijemo jo pri ve\u010d kot 40 odstotkih odrasle populacije, njena pojavnost se s starostjo pove\u010duje.<br \/>\nNajpogostej\u0161a je esencialna ali primarna arterijska hipertenzija, pri kateri jasnega vzroka ne najdemo, je pa dedno pogojena in povezana s starostjo, spolom (mo\u0161ki zbolevajo pogosteje), izpostavljenostjo stresu, kajenjem, \u010dezmerno telesno te\u017eo, telesno nedejavnostjo ter \u010dezmernim u\u017eivanjem soli in alkohola.<br \/>\nVsi na\u0161teti spadajo poleg arterijske hipertenzije med dejavnike tveganja za nastanek in razvoj sr\u010dno-\u017eilnih bolezni. Esencialne hipertenzije navadno ne moremo dokon\u010dno pozdraviti, jo pa trajno zdravimo.<br \/>\nRedkej\u0161i so primeri sekundarne arterijske hipertenzije, ki je posledica druge bolezni (npr. bolezni nadledvi\u010dne \u017eleze, \u0161\u010ditnice, ledvic, ledvi\u010dnih arterij) ali vpliva nekaterih zdravil. Tak\u0161no hipertenzijo pogosto lahko ozdravimo.<\/p>\n<p><strong>VZROKI PRIMARNE HIPERTENZIJE<\/strong><\/p>\n<p>Dedna dispozicija<\/p>\n<p>Psihosocialni stres<\/p>\n<p>Starost<\/p>\n<p>Starost<\/p>\n<p>Hiperholesterolemija<\/p>\n<p>Kajenje<\/p>\n<p>Alkohol<\/p>\n<p>Debelost<\/p>\n<p><strong>VZROK SEKUNARNE HIPERTENZIJE<\/strong><\/p>\n<p>Je posledica bolezni dolo\u010denega organa ali jemanja zdravil. Organske vzroke je mo\u017eno odkriti s preiskavami (preiskave krvi, se\u010da, z ultrazvokom). Ve\u010dinoma gre za ledvi\u010dna obolenja.<\/p>\n<p><strong>PATOLO\u0160KE SPREMEMBE ARTRISKE HIPERTENZIJE<\/strong><\/p>\n<p>Vsaka sr\u010dna bolezen se lahko kon\u010da s sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem, vendar sta najpogostej\u0161i bolezni, ki se zapleteta s sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem, IBS in arterijska hipertenzija. V Framinghamski raziskavi so hipertenzijo na\u0161li kar pri 70 % bolnikov s sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem, koronarno bolezen pa v 59 % pri mo\u0161kih in 48 % pri \u017eenskah. Novej\u0161e raziskave ka\u017eejo, da je IBS prevzela vodilno mesto (2), \u0161e vedno pa je arterijska hipertenzija pogost razlog sr\u010dnega popu\u0161\u010danja. Lahko bi rekli, da ima arterijska hipertenzija posebno mesto med boleznimi, ki pripeljejo do sr\u010dnega popu\u0161\u010danja. Diagnozo postavimo enostavno, zdravljenje je uspe\u0161no, dostopno vsakemu bolniku ter vsakemu zdravniku in relativno poceni. Spremljanje bolezni je enostavno in nenazadnje, vsak dogodek, ki ga prepre\u010dimo z uspe\u0161nim zdravljenjem, predstavlja ogromen prihranek denarja in \u010dlove\u0161ke bede.<\/p>\n<h2>Spremembe na srcu pri arterijski hipertenziji in kroni\u010dnem sr\u010dnem popu\u0161\u010danju<\/h2>\n<p>Sr\u010dno popu\u0161\u010danje smo dolgo pripisovali oslabljeni sistoli\u010dni funkciji bolj ali manj raz\u0161irjenega levega prekata. Polnilni tlak v takem prekatu je bil v\u010dasih normalen, v\u010dasih zvi\u0161an. V zadnjih letih se je izkazalo, da imajo nekateri bolniki sr\u010dno popu\u0161\u010danje brez raz\u0161irjenega levega prekata in oslabljene sistoli\u010dne funkcije. Epidemiolo\u0161ke raziskave so pokazale, da je takih bolnikov kar 30 do 50 %, odvisno od prou\u010devane populacije. Ve\u010dina med njimi ima hipertenzijo ali pa hipertenzijo, kombinirano z IBS ali\/in s sladkorno boleznijo. Ta oblika sr\u010dnega popu\u0161\u010danja je pogostej\u0161a pri \u017eenskah. Pri obeh spolih nara\u0161\u010da s starostjo (3).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolniki z nezapleteno primarno hipertenzijo imajo lahko normalno veliko votlino levega prekata, normalno ali celo zelo dobro sistoli\u010dno funkcijo prekata. Takih je pribli\u017eno polovica hipertonikov. Pri drugi polovici pa dolgoletna arterijska hipertenzija pripelje do preoblikovanja ali remodeliranja levega prekata, kasneje v poteku pa tudi vsega srca. Sr\u010dno preoblikovanje je adaptacijski odgovor na po\u0161kodbe razli\u010dnih vrst. Kardiomiociti se raztegnejo, pove\u010da se izlo\u010danje lokalnih hormonov in citokinov, ki delujejo avtokrino in parakrino. Strukturno transformacijo do\u017eivijo miociti in intersticijske miokardne strukture, vklju\u010dno s kolagenom. Nekateri miociti propadejo, drugi pre\u017eivijo in hipertrofirajo, tretji se ubijejo (apoptoza). Ni jasno, zakaj v nekaterih primerih prevlada ena, v drugih pa druga reakcija. Na \u010dasovni potek remodeliranja vplivajo velikost za\u010detne po\u0161kodbe, sekundarni dogodki, pridru\u017eene motnje (diabetes, hipertenzija) in zdravljenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dejstvo je, da ima ve\u010dina hipertonikov s sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem ohranjeno sistoli\u010dno funkcijo levega prekata in da so redki tisti, pri katerih kon\u010da preoblikovanje srca s sistoli\u010dno disfunkcijo oziroma sliko dilatativne kardiomiopatije. Pri ohranjeni sistoli\u010dni funkciji je normalno velik levi prekat pogosto, ne pa vedno, hipertrofi\u010den, histolo\u0161ka preiskava pa bi vedno pokazala \u010dezmerno fibrozo. Z doplersko preiskavo ugotovimo funkcijske spremembe, kot sta motena relaksacija in zmanj\u0161ana pasivna raztegljivost (podajnost, kompliansa) levega prekata, zvi\u0161an kon\u010dni diastoli\u010dni tlak in\u00a0 mitralno regurgitacijo. Zaradi ote\u017eenega vtoka krvi v levi<\/p>\n<p>HIPERTROFIJA MIOKARDA- zadebelitev sr\u010dne mi\u0161ice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>6.NEFROSKLEROZA<\/strong><\/p>\n<p>= prera\u0161canje ledvicnega parenhima z vezivom zaradi razlicnih vzrokov; ledvica je tipicno zmanj\u0161ana; vzroke la\u017eje locimo makroskopsko kot mikroskopsko<\/p>\n<p>KAJ JE KON\u010cNA LEDVI\u010cNA OKVARA?<\/p>\n<p>Kon\u010dna ledvi\u010dna okvara je nepopravljiva izguba funkcije obeh ledvic, ki pogosto ogro\u017ea bolnikovo \u017eivljenje.<\/p>\n<p><strong>KAK\u0160NI SO SIMPTOMI? <\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Glavni simptomi kon\u010dne ledvi\u010dne odpovedi vklju\u010dujejo:<\/p>\n<p>\u2022 mo\u010dno zmanj\u0161ano koli\u010dino izlo\u010denega se\u010da,<br \/>\n\u2022 otekanje obraza, udov in trebuha,<br \/>\n\u2022 otopelost,<br \/>\n\u2022 izgubo telesne te\u017ee,<br \/>\n\u2022 glavobol in bruhanje,<br \/>\n\u2022 oblo\u017een jezik,<br \/>\n\u2022 srbe\u010dico ko\u017ee.<\/p>\n<p>VRSTE NEFROSKLEROZ IN VZROKI<\/p>\n<p>ATEROSKLEROZA: Ateroskleroza ali <strong>poapnenje \u017eil<\/strong> je ena najpogostej\u0161ih bolezni srca in o\u017eilja. Posebno pogosta je v razvitih de\u017eelah; vedno ve\u010d je dokazov, da je povezana s prehrano in na\u010dinom \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Pri aterosklerozi gre za proces odlaganja ma\u0161\u010dob v steno arterij in ma\u0161enje teh \u017eil, ki iz srca dovajajo kri vsem organom. Ta proces poteka postopno in \u010desto brez posebnih svarilnih znakov, zato je aterosklerozo predvsem potrebno z vsemi sredstvi prepre\u010devati.<\/p>\n<p>POSLEDICE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE IN ATEROSKLEROZE V LEDVICI<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ledvi\u010dna odpoved<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dolgotrajna hipertenzija je lahko smrtno nevarna, saj povzro\u010di spremembe na ledvicah, ki tlak dodatno povi\u0161ajo z zadr\u017eevanjem soli in vode v telesu.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hialina arterioloskleroza \u00a0se tipi\u010dno pojavi v <em>ledvicah<\/em>, kjer zmanj\u0161a dotok krvi v ledvice in povzro\u010di izgubo nefronov.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hiperplasti\u010dna arterioloskleroza &#8211; nekroza endotelijskih celic v ledvicah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>7.PREZGODNJI POROD OD\/POPORODNI ZAPLETI<\/strong><\/p>\n<p>NEDONO\u0160ENST: Nedono\u0161enost je rojstvo pred kon\u010danim 37. tednom nose\u010dnosti. Nedono\u0161en\u010dki imajo ve\u010djo verjetnost za nastanek zapletov hkrati z ve\u010djo umrljivostjo, kar je sorazmerno s stopnjo nedono\u0161enosti.<\/p>\n<p>NEONATALNI RESPIRATORNI DISTRES SINDROM:<\/p>\n<p>HMB, poznana tudi kot neonatalni respiratorni distres sindrom (RDS), je zaplet prezgodnjega rojstva, pri dono\u0161en\u010dkih se pojavi izjemoma. Za razumevanje plju\u010dne patologije in patofiziologije je potrebno poznati razvoj plju\u010d. V prvi polovici nose\u010dnosti se bronhiolarno deblo razvije do najmanj\u0161ih vej, v drugi polovici nose\u010dnosti pa\u00a0 dozoreva preostali plju\u010dni parenhim. Razvoj plju\u010d poteka po naslednjem zaporedju:<\/p>\n<ol>\n<li>razvoj in proliferacija alveolarnih duktusov in      alveolov<\/li>\n<li>tanj\u0161anje epitelijskih celic na povr\u0161ini<\/li>\n<li>zmanj\u0161anje intersticijalnega vezivnega tkiva<\/li>\n<li>proliferacija kapilar v sose\u0161\u010dini prostorov za      izmenjavo zraka<\/li>\n<\/ol>\n<p>Osnovna hiba pri HMB je pomanjkanje surfaktanta (snov, ki prepre\u010di kolaps alveolov) zaradi pomanjkljive aktivnosti tipa II pnevmocitov, posledica pa so atelektaze in ventilacijsko-perfuzijska neusklajenost nezrelih plju\u010d. Poleg tega je rebrni lok zaradi pove\u010dane kompliance (popustljivosti) nesposoben prepre\u010diti plju\u010dni kolaps.<br \/>\nHMB se klini\u010dno izrazi ob ali kmalu po rojstvu z dihalno stisko: pospe\u0161enim dihanjem, cianozo, stokanjem in vgrezanjem prsnega ko\u0161a. Rentgenogram plju\u010d poka\u017ee obojestransko v plju\u010dnih poljih sliko mle\u010dnega stekla (atelektaze) in zra\u010dne bronhograme (dobro viden zrak v bronhijih\u00a0 v primerjavi s kolabiranim parenhimom).<\/p>\n<p>SINDROM NENADNE SMRTI NOVOROJEN\u010cKA<\/p>\n<p>Sindrom nenadne smrti dojen\u010dka je nenadna smrt novorojenca, ki je bil na videz popolnoma zdrav.<\/p>\n<p>Vzrokov za nenadno smrt dojen\u010dka je ve\u010d. Nekatere \u0161tudije so pokazale, da je v\u010dasih posledica nepravilnosti dihanja in sr\u010dnega ritma.<\/p>\n<p>Strokovnjaki posve\u010dajo veliko pozornost\u00a0 raziskavam o uravnavanju temperature in dihanja pri dojen\u010dkih. Ugotovljeno je namre\u010d, da v prvih \u0161estih mesecih \u017eivljenja uravnavanje temperature in dihanja \u0161e ni docela razvito.<\/p>\n<p>V zadnjem \u010dasu so odkrili, da naj bi bila podedovana pomanjkljivost encima vzrok enega odstotka primerov smrti.<\/p>\n<p><strong>KAK\u0160NI SO SIMPTOMI? <\/strong><br \/>\n&#8211; Znaki navadnega prehlada.<br \/>\n&#8211; Nepojasnjena izguba te\u017ee.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OBPORODNE PO\u0160KODBE<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe trebuha<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe vratu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe spolovila<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe ramenskega obro\u010da<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe kolkov<\/p>\n<p><strong>8.TUBERKULOZA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je tuberkuloza?<\/strong><\/p>\n<p>Tuberkuloza (TB) ali jetika (su\u0161ica) je kroni\u010dna nalezljiva bolezen, ki jo povzro\u010da bacil <strong>Mycobacterium tuberculosis<\/strong>. V ve\u010dini primerov bolezen prizadene plju\u010da (plju\u010dna tuberkuloza), lahko pa prizadene tudi druge organe (kosti, ledvica, jaj\u010dnike, bezgavke, &#8230;).<br \/>\nS pravo\u010dasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem je bolezen popolnoma ozdravljiva.<\/p>\n<p><strong>Kako se tuberkuloza prena\u0161a?<\/strong><\/p>\n<p>Tuberkuloza se prena\u0161a iz osebe na osebo s ku\u017enim aerosolom oziroma z vdihavanjem oku\u017eenega zraka. Ku\u017eni aerosol nastaja pri ka\u0161ljanju, kihanju, glasnem govorjenju ali petju oseb s plju\u010dno obliko TB.<\/p>\n<p><strong>Verjetnost prenosa oku\u017ebe je odvisna od:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u0161tevila bacilov, ki jih bolnik izka\u0161lja v okolico<\/li>\n<li>koncentracije bacilov v zraku (zaprti prostori,      slabo prezra\u010deni)<\/li>\n<li>\u010dasa izpostavljenosti oseb ku\u017enemu aerosolu<\/li>\n<li>od odpornosti organizma<\/li>\n<li>virulence bacilov TB<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kdo je ku\u017een?<\/strong><\/p>\n<p>Ku\u017eni so bolniki, pri katerih v direktnem razmazu izme\u010dka najdemo bacile tuberkuloze. Pri teh osebah gre za aktivno plju\u010dno tuberkulozo.<br \/>\nBolniki, ki imajo izvenplju\u010dno tuberkulozo oziroma v njihovem izme\u010dku ni najti bacilov tuberkuloze, niso ku\u017eni.<\/p>\n<p><strong>Kaj je oku\u017eba?<\/strong><\/p>\n<p>Oku\u017ei se lahko vsak izmed nas, tudi \u010de je le kratek \u010das skupaj z zelo ku\u017eno osebo. Veliko ve\u010dja verjetnost za oku\u017ebo obstaja ob ponavljajo\u010dem se stiku.<br \/>\n<strong>Oku\u017eba \u0161e ne pomeni bolezni.<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kdaj nastopi bolezen?<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce \u010dlovekov obrambni mehanizem (zmanj\u0161ana odpornost organizma) ne zaustavi \u0161irjenja bacilov tuberkuloze v telesu, \u010dlovek zboli. Obi\u010dajno se bolezen ne razvije takoj po oku\u017ebi. Oku\u017eena oseba zboli \u0161ele po preteku enega in pol do treh let po oku\u017ebi. Pribli\u017eno polovica oku\u017eenih pa zboli \u0161ele po ve\u010d letih.<br \/>\n<strong>Navadno zboli le 10 % oku\u017eenih. <\/strong><\/p>\n<p><strong>Pogoj, da zbolimo je:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>oku\u017eba z bacilom TB<\/li>\n<li>oku\u017eba mora napredovati do bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kaj je pomembno za za\u0161\u010dito pred prenosom oku\u017ebe na zdrave ljudi?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>higiena ka\u0161lja<\/li>\n<li>prezra\u010devanje prostorov<\/li>\n<li>uporaba za\u0161\u010ditnih mask<\/li>\n<li>uporaba baktericidne svetilke (v bolni\u0161nici)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Higiena ka\u0161lja<\/strong><br \/>\nKer vemo, da se najve\u010d bacilov izlo\u010da, ko bolnik ka\u0161lja, smo uvedli preventivne ukrepe. Ob ka\u0161lju je potrebno izvajati <strong>higieno ka\u0161lja<\/strong>. To pomeni, da ko bolnika za\u010dne siliti na ka\u0161elj, vzame <strong>dva papirnata rob\u010dka<\/strong>, z njima pokrije nos in usta in ka\u0161lja v rob\u010dka. Ko ka\u0161elj mine, rob\u010dka previdno zme\u010dka in ju vr\u017ee v rumeno vre\u010dko za infektivne odpadke. Prav tako morebitni izme\u010dek izpljune v rob\u010dek.Zatem si obvezno razku\u017ei roke.<\/p>\n<p><strong>Prezra\u010devanje prostorov<\/strong><br \/>\nDa prepre\u010dimo prenos TB na zdrave ljudi, je zelo pomembno ve\u010dkrat dnevno prezra\u010devati prostore.<br \/>\nBacili TB ostanejo dolgo \u010dasa aktivni (\u017eivi) in se zadr\u017eujejo v zgornjem delu prostora (pri stropu). S prezra\u010devanjem, \u0161e posebej, \u010de ustvarimo prepih v prostoru, zra\u010dni tok odnese bacile na prosto. Zunaj jih uni\u010di son\u010dna svetloba.<\/p>\n<p><strong>Uporaba za\u0161\u010ditnih mask<\/strong><br \/>\nBolnik s ku\u017eno obliko TB mora vedno nositi masko ob prisotnosti zdravstvenega osebja in ob prisotnosti drugih ljudi, ki nimajo TB.<\/p>\n<p><strong>Bolniki<\/strong> nosijo kirur\u0161ke maske (modre barve), ki \u0161\u010ditijo od znotraj-navzven. To pomeni, da bacili ostanejo v maski in ne morejo prehajati v prostor.<\/p>\n<p><strong>Zdravstveni delavci<\/strong> nosijo respiratorje, ki jih \u0161\u010ditijo od zunaj-navznoter. To pomeni, da prepre\u010dujejo, da bi bacile vdahnili.<\/p>\n<p>Masko bolnikom menjamo enkrat na dan oz. po potrebi, glede na izgled maske.<br \/>\nMaska slu\u017ei svojemu namenu le, \u010de je nepo\u0161kodovana in pravilno name\u0161\u010dena.<br \/>\nV primeru, da se maska zmo\u010di, zme\u010dka ali strga, jo je potrebno zavre\u010di v rumeno vre\u010dko namenjeno infektivnim odpadkom.<br \/>\nKadar ste v sobi sami ali s sobolnikom lahko snamete masko in jo odlo\u017eite v ledvi\u010dko na no\u010dni omarici.<\/p>\n<p><strong>Kako bolezen doka\u017eemo?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>z rentgensko sliko plju\u010d<\/strong><\/li>\n<li><strong>s preiskavo ku\u017enin<\/strong>; najpogosteje je to izme\u010dek, pod mikroskopom      lahko poka\u017ee prisotne bacile TB (direktni razmaz) ali pa bacili TB      porastejo v posebnih goji\u0161\u010dih, kamor izme\u010dek zasadimo (kultura). Kultura      je znana po 6 &#8211; 8 tednih.<\/li>\n<li><strong>s testom QuantiFERON TB-Gold in Tube (QF2)<\/strong>, ki ga izvedemo s posebnim odvzemom krvi.      Rezultati testa so znani v enem do dveh tednih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161ni so bolezenski znaki?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Znaki za plju\u010dno TB so:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>dalj \u010dasa trajajo\u010d ka\u0161elj (ve\u010d kot tri tedne)<\/li>\n<li>bole\u010dina v prsih<\/li>\n<li>hemoptize (kri v izme\u010dku)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Znaki za ostale oblike <span style=\"text-decoration: underline;\">zunajplju\u010dne TB<\/span> so odvisni od mesta bolezni.<br \/>\n<strong>Splo\u0161ni znaki za TB:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povi\u0161ana temperatura<\/li>\n<li>mrzlica<\/li>\n<li>no\u010dno znojenje<\/li>\n<li>utrujenost<\/li>\n<li>izguba apetita<\/li>\n<li>huj\u0161anje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zdravljenje tuberkuloze<\/strong><\/p>\n<p>Zdravljenje obi\u010dajno poteka 6 &#8211; 9 mesecev s kombinacijo ve\u010d razli\u010dnih antibiotikov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>9.VIRUSNI HEPATITIS<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Hepatitis<\/strong> pomeni vnetje <a title=\"Jetra\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Jetra\">jeter<\/a>. Hepatitis lahko povzro\u010dajo razli\u010dni dejavniki, kot so <a title=\"Oku\u017eba\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Oku%C5%BEba\">oku\u017ebe<\/a>, pretirano u\u017eivanje <a title=\"Alkohol\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Alkohol\">alkohola<\/a>, razna <a title=\"Zdravilo\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zdravilo\">zdravila<\/a>, kemi\u010dne snovi in <a title=\"Strup\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Strup\">strupi<\/a>, motnje v <a title=\"Presnova\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Presnova\">presnovi<\/a> (npr. <a title=\"Hemokromatoza (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Hemokromatoza&amp;action=edit&amp;redlink=1\">hemokromatoza<\/a>) ali celo spremenjen lasten imunski odziv (<a title=\"Avtoimuna  bolezen\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Avtoimuna_bolezen\">avtoimuni<\/a> hepatitis). Najpogosteje ga povzro\u010dajo <a title=\"Virus\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Virus\">virusi<\/a>, med njimi najve\u010dkrat tako imenovani hepatotropni virusi (virusi <a title=\"Hepatitis A\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Hepatitis_A\">hepatitisa A<\/a>, <a title=\"Hepatitis B\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Hepatitis_B\">B<\/a>, <a title=\"Hepatitis C (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Hepatitis_C&amp;action=edit&amp;redlink=1\">C<\/a>, <a title=\"Hepatitis D (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Hepatitis_D&amp;action=edit&amp;redlink=1\">D<\/a>, <a title=\"Hepatitis E (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Hepatitis_E&amp;action=edit&amp;redlink=1\">E<\/a> in <a title=\"Hepatitis G (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Hepatitis_G&amp;action=edit&amp;redlink=1\">G<\/a>), lahko pa tudi razli\u010dni drugi virusi, ki poleg drugih, za dolo\u010deno obolenje zna\u010dilnih bolezenskih znakov, ob tem povzro\u010dajo tudi <a title=\"Vnetje\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vnetje\">vnetje<\/a> jeter (npr. <a title=\"Virus Ebstein-Barr (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Virus_Ebstein-Barr&amp;action=edit&amp;redlink=1\">virus Ebstein-Barr<\/a> ob infekcijski <a title=\"Mononukleoza\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Mononukleoza\">mononukleozi<\/a>, <a title=\"Virus noric\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Virus_noric\">virus noric<\/a>, <a title=\"Virus herpes simpleks (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Virus_herpes_simpleks&amp;action=edit&amp;redlink=1\">virus herpes simpleks<\/a>, idr). Hepatitisa A in E sta danes ve\u010dinoma bolezni potnikov, ki potujejo v endemi\u010dna (tropska in subtropska) podro\u010dja. Hepatitisa B in C pa sta lahko resni kroni\u010dni bolezni, ki desetletje ali ve\u010d potekata povsem prikrito in po mnogo letih privedeta do hude po\u0161kodbe jeter, <a title=\"Ciroza (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Ciroza&amp;action=edit&amp;redlink=1\">ciroze<\/a> ali celo <a title=\"Rak\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Rak\">raka<\/a> na jetrih, ki je dokazano povezan s tema oku\u017ebama.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Akutna bolezen<\/strong> se ka\u017ee kot vnetje jeter, <a title=\"Bruhanje\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bruhanje\">bruhanje<\/a>, <a title=\"Zlatenica\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zlatenica\">zlatenica<\/a> in v redkih primerih sledi <a title=\"Smrt\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Smrt\">smrt<\/a>. <strong>Kroni\u010dna oku\u017eba<\/strong> lahko povzro\u010di <a title=\"Ciroza jeter\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Ciroza_jeter\">cirozo jeter<\/a> ali celo <a title=\"Karcinom jeter (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Karcinom_jeter&amp;action=edit&amp;redlink=1\">karcinom jeter<\/a>, ki je smrten in se slabo odziva na trenutno dostopna <a title=\"Zdravila  proti raku\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zdravila_proti_raku\">zdravila proti raku<\/a>.<a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Hepatitis_B#cite_note-pmid17336170-2\"><sup>[3]<\/sup><\/a> Oku\u017ebo je mogo\u010de prepre\u010diti s <a title=\"Cepljenje\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Cepljenje\">cepljenjem<\/a>.<a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Hepatitis_B#cite_note-pmid17673066-3\"><sup>[4]<\/sup><\/a><\/p>\n<p><strong>Hepatitis A<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong>je bolezen jeter, ki je posledica oku\u017ebe z virusom hepatitisa A. Virus se nahaja v oku\u017eeni hrani in vodi; pogostokrat so z njim oku\u017eene gojene \u0161koljke, ki pridejo v stik z nepre\u010di\u0161\u010denimi fekalnimi odplakami<\/p>\n<p><strong>Hepatitis B<\/strong><\/p>\n<p><strong>Povzro\u010ditelj<\/strong><\/p>\n<p>Hepatitis B je ena od oblik virusne oku\u017ebe jeter &#8211; zlatenice. Povzro\u010da jo virus, za katerega je zna\u010dilno, da \u017eivi in se razmno\u017euje v celicah. Z zdravili ga ne moremo uni\u010diti, saj bi pri tem uni\u010dili tudi oku\u017eene celice.<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Potek oku\u017ebe<\/strong><\/p>\n<p>Inkubacijska doba (\u010das od oku\u017ebe pa do izbruha bolezni) je od 4 do 28 tednov.<\/p>\n<p>Pribli\u017eno teden do dva pred izbruhom bolezni ima bolnik lahko slab\u0161i tek, je utrujen, to\u017ei zaradi slabosti, ima glavobol, povi\u0161ano telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali pa je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi ko\u017ea.<br \/>\nTi bolezenski znaki so prisotni pri manj\u0161em \u0161tevilu oku\u017eenih, saj ve\u010dina oseb, ki se z virusom oku\u017ei, oku\u017ebo preboli brez znakov oku\u017ebe (simptomov).<\/p>\n<p><strong>Hepatitis C<\/strong><\/p>\n<p>je bolezen jeter, ki jo povzro\u010di virus hepatitisa C (HCV). Z njim je na svetu oku\u017eenih vsaj 170 milijonov ljudi. Podatka za Slovenijo nimamo. Po oceni, ki je postavljena glede na oku\u017eenost med potencialnimi darovalci krvi, je oku\u017eenih manj kot odstotek prebivalcev. V razvitih de\u017eelah je najpogostej\u0161i vzrok za kroni\u010dno vnetje jeter (kroni\u010dni hepatitis). Njegova posledica je 40 odstotkov odpovedi delovanja jeter, 60 odstotkov raka na jetrih in 30 odstotkov presaditev jeter.<\/p>\n<p><strong>10.AIDS<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>AIDS (sindrom pridobljene imunske pomankljivosti) je kon\u010dna faza oku\u017ebe s HIV (virus \u010dlovekove zmanj\u0161ane odpornosti). HIV (virus \u010dlovekove zmanj\u0161ane odpornosti) napada celice imunskega sistema in po\u010dasni slabi obrambno sposobnost telesa. Posledica tega je oslabljen imunski sistem, zato se pove\u010da dovzetnost za razli\u010dne oku\u017ebe in rakava obolenja.<\/strong><br \/>\nVsak dan se s HIV oku\u017ei okoli 16. 000 ljudi; med njimi je najmanj 7000 mladih med 10. in 24. letom starosti, kar pomeni, da se vsako minuto oku\u017ei 5 mladih ljudi. Po ocenah strokovnjakov je v svetu s HIV oku\u017eenih blizu 40 milijonov oseb.<br \/>\nOku\u017eena (seropozitivna) oseba najve\u010dkrat ve\u010d let nima nobenih bolezenskih te\u017eav, \u010deprav prena\u0161a virus. AIDS (sindrom pridobljene imunske pomankljivosti) je kon\u010dna razvojna stopnja oku\u017ebe s HIV.<br \/>\nHIV in sorodne bolezni se <a title=\"Prenos (medicina) (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Prenos_%28medicina%29&amp;action=edit&amp;redlink=1\">prena\u0161ajo<\/a> z neposrednim stikom <a title=\"Sluznica\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Sluznica\">sluznice<\/a> ali krvi s <a title=\"Telesna  teko\u010dina\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Telesna_teko%C4%8Dina\">telesnimi teko\u010dinami<\/a>, ki vsebujejo HIV, npr. <a title=\"Kri\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Kri\">krvjo<\/a>, <a title=\"Sperma (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Sperma&amp;action=edit&amp;redlink=1\">spermo<\/a>, <a title=\"No\u017eni\u010dni izcedek (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=No%C5%BEni%C4%8Dni_izcedek&amp;action=edit&amp;redlink=1\">no\u017eni\u010dnim izcedkom<\/a>, <a title=\"Predsemenska teko\u010dina (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Predsemenska_teko%C4%8Dina&amp;action=edit&amp;redlink=1\">predsemensko teko\u010dino<\/a> in <a title=\"Materino mleko\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Materino_mleko\">materinim mlekom<\/a>.<a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Aids#cite_note-CDCtransmission-2\"><sup>[3]<\/sup><\/a><a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Aids#cite_note-sfaf-3\"><sup>[4]<\/sup><\/a> Do tega prenosa lahko pride pri <a title=\"Analni  spolni odnos\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Analni_spolni_odnos\">analnem<\/a>, <a title=\"Vaginalni spolni odnos\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vaginalni_spolni_odnos\">vaginalnem<\/a> ali <a title=\"Oralni  spolni odnos\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Oralni_spolni_odnos\">oralnem spolnem ob\u010devanju<\/a>; <a title=\"Transfuzija\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Transfuzija\">transfuzijah krvi<\/a>, z uporabo oku\u017eenih <a title=\"Podko\u017ena igla (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Podko%C5%BEna_igla&amp;action=edit&amp;redlink=1\">podko\u017enih igel<\/a> tako v zdravstvenih ustanovah kot med u\u017eivalci <a title=\"Mamilo\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Mamilo\">mamil<\/a>; z matere na otroka, med <a title=\"Nose\u010dnost\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Nose%C4%8Dnost\">nose\u010dnostjo<\/a>, <a title=\"Rojstvo\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Rojstvo\">rojstvom<\/a> ali z <a title=\"Dojenje (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Dojenje&amp;action=edit&amp;redlink=1\">dojenjem<\/a>; ter ob druga\u010dni izpostavitvi kateri izmed zgoraj na\u0161tetih telesnih teko\u010din.<\/p>\n<h2>Potek bolezni<\/h2>\n<p>Oku\u017eba z virusom HIV poteka v 4 fazah:<\/p>\n<h3>Akutna faza<\/h3>\n<h3>Dva do \u0161tiri tedne po oku\u017ebi se lahko pojavijo simptomi, podobni kot pri <a title=\"Gripa\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Gripa\">gripi<\/a> (<a title=\"Vro\u010dina\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vro%C4%8Dina\">vro\u010dina<\/a>, no\u010dno <a title=\"Potenje (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Potenje&amp;action=edit&amp;redlink=1\">potenje<\/a>, zate\u010dene <a title=\"Bezgavka\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bezgavka\">bezgavke<\/a>, <a title=\"Slabost (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Slabost&amp;action=edit&amp;redlink=1\">slabost<\/a> &#8230;). Zaradi nespecifi\u010dnosti jih bolniki bodisi spregledajo bodisi zamenjajo za gripozno obolenje, pri nekaterih pa se akutna faza sploh ne izrazi.<\/h3>\n<p>Diagnostika v \u010dasu akutne faze je mo\u017ena s preskusom na virusno <a title=\"RNK\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/RNK\">RNK<\/a> s pomo\u010djo <a title=\"Reverzna veri\u017ena reakcija s polimerazo (stran ne  obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Reverzna_veri%C5%BEna_reakcija_s_polimerazo&amp;action=edit&amp;redlink=1\">reverzne veri\u017ene reakcije s polimerazo<\/a>.<\/p>\n<h3>Latentna faza<\/h3>\n<p>Akutni fazi sledi latentna faza, ko se virus v telesu mno\u017ei, a ne povzro\u010da simptomov. Traja 9\u201311 let. Obstajajo tudi bolniki, ki \u017ee po nekaj mesecih po oku\u017ebi razvijejo aids, pri nekaterih pa kljub oku\u017ebi v 80-ih letih in brez terapije <a title=\"HAART (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=HAART&amp;action=edit&amp;redlink=1\">HAART<\/a> do danes bolezen ni napredovala.<a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Aids#cite_note-7\"><sup>[8]<\/sup><\/a><\/p>\n<h3>Faza ARC<\/h3>\n<p>Ob koncu latentne faze se ponovno pojavijo simptomi, podobni tistim v akutni fazi, vendar ne minejo. To fazo oku\u017ebe imenujemo ARC (angl.(A)ids (R)elated (C)omplex).<\/p>\n<h3>Faza aidsa<\/h3>\n<p>Pri bolniku, oku\u017eenem s HIV-om, postavimo diagnozo aidsa, \u010de so prisotne dolo\u010dene sekundarne oku\u017ebe ali zlo\u010deste novotvorbe, ki jih \u0161tejemo med tako imenovane aids definirajo\u010de bolezni. Gre zlasti za oku\u017ebe, ki se jim posameznik z zdravim imunskim sistemom uspe\u0161no zoperstavi. Merilo prizadetosti imunskega sistema je \u0161tevilo <a title=\"Celica pomagalka (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Celica_pomagalka&amp;action=edit&amp;redlink=1\">celic pomagalk<\/a> (<a title=\"CD4 (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=CD4&amp;action=edit&amp;redlink=1\">CD4<\/a>) v krvi. Obi\u010dajno se pri vrednostih 200\u2013400\u00a0\/\u00a0\u00b5l uvede protivirusna terapija, ki zavira izbruh aidsa.<\/p>\n<p><strong>11.KARIES ali Zobna gniloba<\/strong><\/p>\n<p>To je bolezen zob, ki jo povzro\u010dajo bakterije v zobnih oblogah \u2013 te s svojimi kislimi izlo\u010dki raztapljajo trda zobna tkiva. Za\u010dne se z mle\u010dnim made\u017eem na skleninski povr\u0161ini zoba. Ko po\u0161kodba zobne sklenine napreduje, nastane jamica, ki se temneje zabarva in se postopno ve\u010da.<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE KARIESA<\/p>\n<ol>\n<li>ZOBNE PASTE F FLUORIDI<\/li>\n<li>FLUORIRANJE VODE<\/li>\n<li>FLUORIRANJE SOLI<\/li>\n<li>FLUORIDNA PREHRANSK DOPOLNILA<\/li>\n<li>SKUPINSKO \u0160\u010cETKANJE ZOB<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>VNETJE OBZOBNIH TKIV<\/strong><\/p>\n<p><em>Vnetje povr\u0161inskega dela obzobnih tkiv ali vnetje dlesni, dlesninega roba, je oku\u017eba, pri kateri so vpletene ustne bakterije, ki predstavljajo normalno, koristno zobno floro in ne ostanki hrane. Prvi razlog za usodno spremembo razmerja bakterij v zobni oblogi je sprememba mikrookoljskih razmer (opustitev sistemati\u010dnih ustnohigienskih ukrepov, pojavljanje pogostej\u0161ega krvavenja iz dlesni, zaapnitev mehke zobne obloge oziroma tvorba zobnega kamna, vstavitev zahtevnih proteti\u010dnih, ortodontskih ali kak\u0161nih drugih naprav, umik roba dlesni z odkrivanjem koreninskih jamic, brazd in razcepi\u0161\u010d pri ve\u010dkoreninskih zobeh ter jemanje specifi\u010dnih zdravil), drugi razlog je lahko spremenjen imunski odziv posameznika. Najvarnej\u0161e zdravljenje in preventiva vnetja dlesni je redno in temeljito mehansko odstranjevanje hitro se ustvarjajo\u010de belkaste biomase na zobeh, ki jo predstavlja mehka bakterijska zobna obloga.<\/em><\/p>\n<p><strong>VNETJE USTNE VOTLINE<\/strong><\/p>\n<p>V \u010dasu slab\u0161e odpornosti \u00a0iz\u010drpanosti organizma, so pogostej\u0161e tudi te\u017eave z ustno votlino. Poleg zobovja in obzobnih tkiv so pogosto prizadeta tudi ostala tkiva v ustih. Vnetja so lahko bakterijske in virusne, pa tudi alergijske in glivi\u010dne narave. Med slednjimi je najve\u010d oku\u017eb s kandido, pogoste pa so tudi oku\u017ebe z virusom herpes simpleks.<br \/>\nZnaki aftoznega stomatitisa so majhne, bole\u010de razjede na sluznici ustne votline, pa tudi na jeziku, so posami\u010dne ali v gru\u010dah (afte). So sivkasto bele ali bledo rumene barve, z rde\u010dim robom. V ustih ob\u010dutimo skele\u010d, peko\u010d ob\u010dutek \u017ee 6 do 24 ur pred izbruhom vnetja.<\/p>\n<p>Vzrok vnetij ustne sluznice \u0161e ni povsem pojasnjen (slaba odpornost, stres, pomanjkanje vitaminov in mineralov, vpliv \u0161kodljivih dejavnikov okolja ipd.), znaki, ki jih spremljajo pa so: pordelost, oteklina, bole\u010dina, nagnjenost h krvavitvam, suha usta ali obilica sline, bole\u010di mehur\u010dki z belkasto rumeno oblogo na jeziku in ustni sluznici.<\/p>\n<p>Kako si lahko pomagamo?<br \/>\n<a href=\"http:\/\/www.krka.si\/si\/otc\/herbion\/echinacea\/\" target=\"_blank\">Krepimo imunski sistem<\/a> celotnega telesa in u\u017eivajmo dovolj <a href=\"http:\/\/www.krka.si\/si\/otc\/izdelki\/vitanova\/\" target=\"_blank\">vitamina C<\/a> (sve\u017ee sadje in zelenjava), vitamina A (temno zelena, oran\u017ena, rde\u010da in rumena sadje in zelenjava, jaj\u010dni rumenjak),<a href=\"http:\/\/www.krka.si\/si\/otc\/izdelki\/evitol\/\" target=\"_blank\"> vitamina E<\/a> (hladno stisnjena rastlinska olja, \u017eitarice \u2013 otrobi in kal\u010dki, ore\u0161\u010dki, semena bu\u010d in son\u010dnic, jaj\u010dni rumenjak), folne kisline (zelenolistna zelenjava), <a href=\"http:\/\/www.krka.si\/si\/otc\/izdelki\/b-complex_tablete\/\" target=\"_blank\">vitaminov skupine B<\/a> (\u017eitarice, meso, mleko), <a href=\"http:\/\/www.krka.si\/si\/otc\/izdelki\/triovit\/\" target=\"_blank\">selena<\/a> (ribe, ostrige, raki, meso, rakci, sadje, otrobi, je\u010dmen, kvas), \u017eeleza (meso, ribe, orehi, zelenjava, jaj\u010dni rumenjak, mleko, kvas) in cinka (meso, ostrige, polnozrnato \u017eito, sir, p\u0161eni\u010dni kal\u010dki, kvas).<\/p>\n<p>Hkrati je potrebno tudi <a href=\"http:\/\/www.krka.si\/si\/mediji\/novice\/2006\/?v=novica594\" target=\"_blank\">lokalno zdravljenje<\/a> z izpiranjem in mazanjem prizadetega mesta. U\u010dinkovita sta \u017eajbljev in kamili\u010dni \u010daj ter \u010dajna me\u0161anica \u017eajblja, kamilice in timijana, s katero ve\u010dkrat na dan izpiramo ustno votlino. Pomaga tudi izpiranje ust s poparkom zimzelena. Od jedi so priporo\u010djive borovnice, sve\u017ee korenje in trpot\u010devi listi.<\/p>\n<p><strong>12.POLIPI \u010cREVESJA<\/strong><\/p>\n<p>Polip je makroskopska (z prostim o\u010desom vidna) tvorba mehkega tkiva, ki nastane nad povr\u0161ino sluznice (raste oz. \u0161trli npr. v lumen \u010drevesja). Polip torej raste iz \u017eari\u0161\u010dnega tkiva pro\u010d od povr\u0161ine.<\/p>\n<p>Adenoma je benigni tumor \u017eleze. Adenom \u0161titnja\u010de, odnosno tiroidni adenom, dobro\u0107udni je tumor \u0161titne \u017elijezde, obavijen kapsulom, \u010dvrst i obi\u010dno manji od 4 cm. Thyroid Adenoma, ali Adenoma iz \u0161\u010ditnice, benigni tumor \u0161\u010ditnice, ovojnico v kapsulo fiksnih, in ponavadi je manj\u0161i od 4 cm.<br \/>\nTiroidni adenomi mogu uzrokovati hipertireozu zbog izlu\u010divanja hormona, a ponekad se zamijeni s Gravesovom bole\u0161\u0107u. Adenoma \u0161\u010ditnice lahko povzro\u010di hipertirozo zaradi izlo\u010danje hormonov, in v\u010dasih nadomestiti Graves &#8216;bolezni. Adenomi nisu autoimuna bolest, iako se mogu javiti kod bolesnika koji imaju Gravesovu bolest,a nisu rijetki ni kod pacijenata koji su se lije\u010dili radioaktivnim jodom. Adenoma niso avtoimunska bolezen, \u010deprav je lahko pojavijo pri bolnikih z boleznijo Graves, in niso redki pri bolnikih, ki so se zdravili z radioaktivnim jodom.<\/p>\n<p>Hipofizne adenome razdelimo glede na velikost in nacin rasti na mikroadenome, ce merijo v premeru manj kot 1 cm, in makroadenome, ce so vecji od 1 cm, klinicno uporabno razdelitev podaja tabela 2: Tabela 2. Klinicna razdelitev hipofiznih adenomov glede na velikost in rast<\/p>\n<p>Tumorska stopnja Velikost tumorja<br \/>\n1 Mikroadenom &lt; 1 cm<br \/>\n2 Intraselarni makroadenom &gt; 1 cm<br \/>\n3 a Neinvazivni makroadenom s supraselarnim \u0161irjenjem<br \/>\n3 b Invazivni makroadenom s supraselarnim \u0161irjenjem<br \/>\n4 Gigantski invazivni makroadenom<\/p>\n<p>NENEOPLASTI\u010cNI POLIPI<\/p>\n<p><strong><em>Neneoplasti\u010dni polipi<\/em><\/strong> &#8211; so zelo pogoste, obi\u010dajno ve\u010d, ponavadi ravno, sijo\u010da in manj kot 5 mm. U ovu grupu spadaju i inflamatorni, kao i hamartomski polipi (sa vi\u0161kom lamine proprije, cisti\u010dnim \u017elezdama i obilno vaskularizovani &#8211; juvenilni, ili hiperplazijom lamine muscularis mucosae &#8211; Peutz &#8211; Jeghersovi polipi). Ta skupina vklju\u010duje protivnetno in hamartomski polipi (z dodatnim proprie lamina, cisti\u010dne \u017eleze in obilno vaskularizovani &#8211; mladoletni, ali lamina muscularis mucosae hiperplazija &#8211; Peutz &#8211; Jeghersovi polipi).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>KAJ JE? Osteoporoza je bolezen, ki vodi v zmanj\u0161evanje kostne mase in zmanj\u0161anje trdnosti kosti.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[1643,1644,240,1640,1642,1641],"class_list":["post-1770","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-gradivo-patologija","tag-gradivo-za-patologijo","tag-patologija","tag-patologija-vaja","tag-patologija-vaja-ustni-izpit","tag-ustni-izpit-iz-patologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1770","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1770"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1770\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1770"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1770"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1770"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}