{"id":1773,"date":"2011-07-08T11:37:36","date_gmt":"2011-07-08T10:37:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1773"},"modified":"2011-07-08T14:52:45","modified_gmt":"2011-07-08T13:52:45","slug":"patologija-vaja-za-ustni-izpit-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/patologija-vaja-za-ustni-izpit-2-del\/","title":{"rendered":"Patologija vaja za ustni izpit 2.del"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-full wp-image-1774\" title=\"mozgansk tumorji\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2011\/07\/mozgansk-tumorji.jpg\" alt=\"\" width=\"184\" height=\"214\" \/>MO\u017dGANSKI TUMORJI<\/strong><\/p>\n<p>PRIMARNI IN SKUNADRNI TUMORJI<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Mo\u017eganski tumorji so lahko primarni ali sekundarni; drugi nastanejo kot metastaze (zasevki) solidnih tumorjev v kak\u0161nem drugem organu. Primarnih mo\u017eganskih tumorjev je ve\u010d vrst, so torej heterogena skupina, in tudi njihova klasifikacija ve\u010dkrat ni preprosta. Najpogostej\u0161i tumorji so gliomi, ki nastanejo zaradi maligne preobrazbe celic opornega mo\u017eganskega tkiva, imenovanega glija. Med te celice spadajo astrociti in oligodendrociti. Tako se tumorji, ki izvirajo iz astrocitne vrste celic, imenujejo astrocitomi, tisti, ki nastanejo iz oligodendrocitne vrste celic, pa so oligodendrogliomi. Oligodendrogliomi so znatno redkej\u0161i. Glede na histolo\u0161ke zna\u010dilnosti, stopnjo malignosti in s tem tudi napoved oziroma potek bolezni astrocitome in oligodendrogliome delijo \u0161e na tri stopnje: I., II. in III., pri \u010demer tumorji III. stopnje, t. i. anaplasti\u010dni astrocitomi ali oligodendrogliomi, rastejo hitreje in so zato bolj maligni.<\/p>\n<p>Obstajajo tudi me\u0161ani tumorji, ki so sestavljeni iz prve in druge vrste tumorskih celic, torej iz astrocitov in oligodendrocitov; ti se imenujejo oligoastrocitomi. K astrocitni vrsti tumorjev spada \u0161e IV. stopnja malignega tumorja, ki ga imenujejo glioblastom multiforme. Zanj je zna\u010dilno, da je najbolj nezrel, kar pomeni, da so celice izgubile zna\u010dilnosti normalnih celic, zaradi \u010desar tumor raste najhitreje. Od vrste tumorja, stopnje malignosti in histolo\u0161kih zna\u010dilnosti je odvisno nadaljnje zdravljenje. Tumorji se v mo\u017eganih lahko razvijejo iz razli\u010dnih znotrajlobanjskih struktur, najpogostej\u0161i gliomi se razvijejo v beli mo\u017eganovini velikih mo\u017eganov, metastatski tumorji pa v mo\u017eganskih hemisferah, pogosto pa tudi v malih mo\u017eganih. Vzroki za to, da se normalne celice za\u010dnejo maligno spreminjati, niso pojasnjeni. Med najpogostej\u0161imi znaki je glavobol, ki se mu pozneje pridru\u017eita slabost in bruhanje. Glavobol postaja stalen in po mo\u010di nara\u0161\u010da, povezan pa je z nara\u0161\u010dajo\u010dim mo\u017eganskim pritiskom.<\/p>\n<p><strong>MENINGEOM<\/strong><\/p>\n<p>Tumor, ki vznikne iz mo\u017eganskih ovojnic (mening),\u00a0ve\u010dinoma je benigen. Pogosteje se pojavlja pri \u017eenskah, predvsem v starostni dobi\u00a040-60 let.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>14 LIMFOM<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zakaj pride do pove\u010danja bezgavk?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Limfom<\/strong> ali <strong>maligni limfom<\/strong> je drugo ime za <strong>rak limfati\u010dnega sistema<\/strong>. Limfati\u010dni sistem je del imunskega sistema organizma, ki skrbi za obrambo telesa pred oku\u017ebami. Sestavlja ga ve\u010d limfati\u010dnih organov: kostni mozeg, vranica, timus. Po limfati\u010dnem sistemu se pretaka limfa. To je teko\u010dina, ki prena\u0161a hranilne snovi in bele krvne celice (limfocite) po telesu.<\/p>\n<p><strong>Ob nenormalnem razvoju in rasti limfocitov se ti za\u010dnejo nabirati v limfati\u010dnih vozlih (bezgavkah) in nastane limfom<\/strong>. Obstajajo \u0161tevilni podtipi limfomov, v grobem jih razdelimo na <strong>Hodgkinov<\/strong> in <strong>ne-Hodgkinov limfom<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Tipi :<\/strong><\/p>\n<h4><span style=\"text-decoration: underline;\">Hodgkinov limfom<\/span><\/h4>\n<h4>Hodgkinov limfom je redkej\u0161a oblika limfoma, kjer najdemo posebne celice: Reed Sternbergove celice ali Hodgkinove celice.<\/h4>\n<h4><span style=\"text-decoration: underline;\">Ne-Hodgkinov limfom<\/span><\/h4>\n<h4>Vse ostale limfome lahko ozna\u010dimo kot ne-Hodgkinove limfome. Obstaja ve\u010d kot 30 razli\u010dnih podtipov ne-Hodgkinovih limfomov, ki jih v splo\u0161nem lahko razvrstimo v dve skupini, upo\u0161tevajo\u010d hitrost rasti tumorja:<\/h4>\n<p><strong>1. indolentni <\/strong><br \/>\nTumorske celice se delijo in razmno\u017eujejo po\u010dasi, zaradi tega bolezen v za\u010detnih stadijih te\u017eko diagnosticiramo. Bolniki lahko z boleznijo pre\u017eivijo ve\u010d let, vendar zaenkrat <strong>bolezen \u0161e ni ozdravljiva<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>2. agresivni<\/strong><br \/>\nTumorske celice se delijo in razmno\u017eujejo hitro. \u010ce bolezni ne zdravimo, poteka hitro in pre\u017eivetje ni dolgo. V nasprotju z indolentnim limfomom pa je agresivni ne-Hodgkinov limfom <strong>ozdravljiv<\/strong>.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Bolezenski stadiji<\/strong> opisujejo raz\u0161irjenost rakave bolezni. Poleg starosti bolnika ter njegovega splo\u0161nega zdravstvenega stanja omogo\u010dajo zdravniku dolo\u010diti na\u010drt zdravljenja. Zdravnik dolo\u010di stadij bolezni z diagnosti\u010dnimi preiskavami in na podlagi patohistolo\u0161kega izvida.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"63\" valign=\"top\">STADIJ<\/td>\n<td width=\"276\" valign=\"top\">OPIS<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"63\" valign=\"top\">I<\/td>\n<td width=\"276\" valign=\"top\">Prizadeta je samo ena bezgavka oziroma eno podro\u010dje   bezgavk.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"63\" valign=\"top\">II<\/td>\n<td width=\"276\" valign=\"top\">Prizadeti sta dva ali ve\u010d podro\u010dij bezgavk na isti   strani trebu\u0161ne prepone.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"63\" valign=\"top\">III<\/td>\n<td width=\"276\" valign=\"top\">Prizadete so bezgavke na obeh straneh trebu\u0161ne prepone.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"63\" valign=\"top\">IV<\/td>\n<td width=\"276\" valign=\"top\">Prizadetih je ve\u010d bezgavk in v celoti vsaj eno mesto   oziroma organ zunaj limfati\u010dnega sistema.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"63\" valign=\"top\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"276\" valign=\"top\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Incidenca limfoma nara\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n<p>Incidenca nehodgkinovih limfomov, ne pa tudi hodgkinovih limfomov, nara\u0161\u010da pribli\u017eno za 3 odstotke letno. Vzrok ni povsem jasen. Kot eno od mo\u017enih razlag so raziskovalci predlagali t. i. epidemijo HIV-a. Znano je namre\u010d, da se limfomi pogosteje pojavljajo pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo, prirojeno ali pridobljeno kot pri HIV-u, zato naj bi pove\u010dano zbolevanje za HIV-om razlo\u017eilo nara\u0161\u010danje incidence limfomov. Pojavljanje limfomov je menda povezano tudi z nekaterimi virusnimi oku\u017ebami \u2013 kot npr. z Epstein Barrovim virusom, humanim T limfocitotropnim virusom 1 in humanim herpes virusom 8. Morda gre lahko del pove\u010danja incidence limfomov tudi na ra\u010dun pogostej\u0161ih virusnih oku\u017eb. Navsezadnje naj bi k ve\u010djemu zbolevanju za limfomi prispevala tudi vse ve\u010dja onesna\u017eenost okolja s pesticidi, nitriti, organskimi topili ipd., saj so v nekaterih ameri\u0161kih \u0161tudijah pokazali povezanost med zbolevanjem za limfomi in onesna\u017eenostjo okolja z navedenimi snovmi. Upo\u0161tevati moramo tudi staranje prebivalstva, kajti vrh incidence nehodgkinovih limfomov je v visoki starosti, pri osemdesetih letih.<\/p>\n<p>Limfom ali rak limfati\u010dnega sistema je ena najhitreje nara\u0161\u010dajo\u010dih vrst rakastih bolezni, saj za ne-Hodgkinovimi limfomi vsako leto zboli od tri do \u0161tiri odstotke ve\u010d ljudi kot leto pred tem. \u010ceprav ni dokazano, zakaj nara\u0161\u010da tako hitro, pa strokovnjaki sumijo, da je to vsaj deloma posledica vse bolj onesna\u017eenega okolja, lahko pa so povezani tudi z virusnimi oku\u017ebami. Znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj, zato se dostikrat zgodi, da se bolniki ne menijo zanje. Uspe\u0161nost zdravljenja pa je, tako kot pri vseh drugih rakavih boleznih, odvisna od tega, kako zgodaj je limfom odkrit<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>LEVKEMIJA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Levkemije so novotvorbe mati\u010dnih celic hemopoeze, ki hkrati vzniknejo v vsem kostnem mozgu in ga pogosto difuzno prera\u0161\u010dajo. Obi\u010dajno neoplasti\u010dne celice v velikem \u0161tevilu vdirajo v kri (levkemi\u010dna krvna slika), lahko tudi v vranico, jetra, bezgavke in razli\u010dna druga tkiva. Dovzetnost za nastanek levkemije je velika predvsem pri ljudeh, ki so dalj \u010dasa izpostavljeni sevanjem, kot je na primer ionizirajo\u010de, ter tistim, ki so dalj \u010dasa pod vplivom dolo\u010denih spojin (npr. citostatikom, benzenu). Tudi bolniki z genskimi boleznimi, kot sta npr. <a title=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Downov_sindrom\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Downov_sindrom\">Downov sindrom<\/a> in Fanconijeva anemija, pogosteje zbolevajo za levkemijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MULTIPLI MIELOM <\/strong>&#8211; Gre za raka vrste belih krvnih celic &#8211; plazmatk. Vendar pa bolezen ne nastane v krvi, ampak v kostnem mozgu, kjer se plazmatke in druge krvne celice razvijajo. Ko dozorijo, se izplavijo v kri. V krvi plazmatke izlo\u010dajo protitelesa, ki opravijo z nepridipravi in vsiljivci (mikroorganizmi, pa tudi z rakavimi celicami, ki nenehno nastajajo v telesu kot posledica napak pri delitvah). To je temeljni del normalnega delovanja imunskega sistema.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>15\u00a0 RAK PROSTATE<\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Epidemiologija<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Rak prostate je tako po svetu kot v Sloveniji, po pojavnosti na drugem mestu med raki pri mo\u0161kih. To je bolezen starej\u0161e populacije in nara\u0161\u010da s starostjo. Redko ga odkrijemo pred 45. letom starosti. Pri 50 letih ima raka na prostati 9,5%, pri 65 letih pa 13% mo\u0161kih.V svetu se pri\u010dakuje do leta 2007 1,6 miljona bolnikov z\u00a0rakom prostate, kar pomeni letni prirast za 3,8%.\u00a0Pri ameri\u0161kih \u010drncih je dale\u010d najve\u010d raka prostate na svetu, zelo redek pa je pri afri\u0161kih \u010drncih. Vzrok je lahko v manj\u0161i serumski koncentraciji testosterona in prehrambenih navadah.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzroki za nastanek<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Vzroki za nastanek raka prostate \u0161e vedno niso poznani. Glavni dejavniki tveganja so starost, rasa in dednost. Dednost je pomembna, saj ima pri kar 21% bolnikov raka prostate \u017ee eden od svojcev. Dvakrat ve\u010dja verjetnost za razvoj raka prostate je v dru\u017einah s to boleznijo v prvi generaciji in kar devetkrat ve\u010dja pri tistih, ki so imeli to bolezen v prej\u0161njih dveh generacijah Mo\u017eni dejavniki so \u0161e hormonski status, spolna aktivnost, vpliv okolja in prehrana.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Postavljanje diagnoze<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Zgodnje odkrivanje raka prostate je zelo pomembno, saj je ozdravljiv le v za\u010detnem stadiju. \u0160e vedno nam pri diagnostiki te bolezni pomaga trias temeljnih preiskav:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>dolo\u010devanje serumskega      prostati\u010dnega specifi\u010dnega antigena (PSA)<\/strong><\/li>\n<li><strong>otip prostate skozi      zadnje \u010drevo oz. digitorektalni pregled (DRP)<\/strong><\/li>\n<li><strong>transrektalni ultrazvok      in biopsija\u00a0\u00a0prostate (TRUZ)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>PSA tvorijo \u017elezne celice prostate. V velikih koli\u010dinah ga izlo\u010dajo v semensko teko\u010dino, pri bolezenskih stanjih pa tudi v krvni obtok. PSA je za prostato in ne za prostati\u010dni rak specifi\u010dni antigen. To pomeni, da PSA tvori tudi normalna prostata in da se lahko njegova koli\u010dina v plazmi povi\u0161a tudi pri nekaterih benignih obolenjih (pri benigni hiperplaziji prostate, pri vnetju prostate). Pri ugotavljanju raka prostate tako ne poznamo mejne vrednosti PSA. Trenutno velja, da je za mo\u0161ke, stare do 60 let, normalna vrednost PSA do 1,4 ng\/ml, za mo\u0161ke nad 60 let pa je normalna vrednost do 2,1 ng\/ml. PSA omogo\u010da ugotovitev raka prostate, ko bolezen \u0161e ni tipna pri DRE.<br \/>\nDolo\u010ditev vrednosti PSA v serumu enkrat letno se priporo\u010da pri mo\u0161kih, starej\u0161ih od 50 let, pri bolnikih z rizi\u010dnimi dejavniki (zlasti obolelim sorodnikom), pa priporo\u010damo dolo\u010ditev vrednosti PSA 10 let prej.<\/p>\n<p>Z uvedbo <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">PSA<\/span><\/strong> se je zgodnja diagnostika raka prostate mo\u010dno spremenila. Z uporabo tega testa odkrijemo vedno ve\u010d raka prostate v zgodnjem stadiju, ko je bolezen \u0161e omejena na prostato. Priporo\u010deno je enkrat letno merjenje PSA pri mo\u0161kih, starej\u0161ih od 50 let, in opustitev merjenja pri mo\u0161kih, starej\u0161ih od 75 let. \u0160tevilni dejavniki vplivajo na povi\u0161anje PSA tudi benigno pove\u010danje prostate. <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Zato povi\u0161an PSA \u0161e ni znak raka prostate!<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Digitorektalni pregled (DRP)<\/span><\/strong> je \u0161e vedno temeljna preiskava pri odkrivanju raka prostate. Z njo ocenjujemo velikost, omejenost, simetrijo, ob\u010dutljivost, \u010dvrstost in sumljive spremembe v strukturi tkiva. \u010ce bi se zana\u0161ali samo na to metodo, bi lahko pri\u0161lo do velikih diagnosti\u010dnih napak, posebno pri netipnih oblikah raka. DRP je zelo subjektivna metoda.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Transrektalni ultrazvok (TRUZ)<\/span><\/strong> je preiskava\u00a0 pri kateri si z ultrazvokom ogledamo prostato s pomo\u010djo sonde, ki jo vstavimo v zadnje \u010drevo. Ta nam tudi omogo\u010di odvzem biopsijskih vzorcev iz to\u010dno dolo\u010denih delov prostate, ki jh potem po\u0161ljemo na histolo\u0161ki pregled. \u0160tevilo vzorcev je odvisno od velikosti prostate. Preiskava obi\u010dajno ni bole\u010da in jo izvajamo brez narkoze. Potrebna pa je za\u0161\u010dita z antibiotikom \u0161e pet dni po preiskavi. Komplikacije ob tej preiskavi so minimalne.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Pri zdravljenju raka prostate, ko je ta \u0161e omejen na prostato, imamo ve\u010d mo\u017enosti:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>opazovanje in spremljanje      PSA<\/strong><\/li>\n<li><strong>zdravljenje z zdravili<\/strong><\/li>\n<li><strong>obsevanje<\/strong><\/li>\n<li><strong>operacija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>\u0160tevilni dejavniki vplivajo na odlo\u010ditev o na\u010dinu zdravljenja. Pogosto se odlo\u010dimo za radikalno odstranitev prostate (radikalna prostatektomija), ki ima za posledico impotenco v visokem odstotku in uhajanje vode razli\u010dne stopnje.<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Preventiva<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>Pomeni prepre\u010diti nastanek bolezni ali pa podalj\u0161ati \u010das, ko bi do bolezni pri\u0161lo. Pri te\u017ejih boleznih, kot so rak prostate, ima zagotovo velik pomen, saj je odkritje raka prostate v zgodnjem stadiju edina pot k ozdravitvi. Priporo\u010deno je, da mo\u0161ki po 45. letu starosti enkrat letno opravijo preventivni pregled prostate.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Klini\u010dna slika<\/strong><br \/>\nRak prostate je v ve\u010dini primerov po\u010dasi napredujo\u010da bolezen. V ve\u010dini primerov se pojavi v zunanji coni prostate in tako vsaj v za\u010detni fazi (ko je \u0161e kirur\u0161ko ozdravljiv) ne povzro\u010da klini\u010dnih te\u017eav. Z napredovanjem obolenja se lahko pojavijo te\u017eave z uriniranjem ter zaradi kostnih zasevkov bole\u010dine v kosteh, redko tudi patolo\u0161ki zlomi kosti. Najpogostej\u0161e mesto patolo\u0161kih zlomov je hrbtenica, kar lahko vodi ohromitev spodnjega dela telesa (paraplegija). Kadar je z rakastimi celicami prera\u0161\u010den tudi kostni mozeg, so bolniki slabokrvni (anemija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HISTOLO\u0160KI TIP<\/strong><\/p>\n<p>Pri pregledu histolo\u0161kega vzorca najprej dolo\u010dimo histolo\u0161ki tip tumorja. Dale\u010d najpogostej\u0161i je adenokarcinom (95%), v okviru katerega je najpogostej\u0161i acinarni tip, ki predstavlja 99% vseh \u017eleznih karcinomov.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>TUMORJI MOD<\/strong><\/p>\n<p>Maligni tumorji mod so najpogostej\u0161a maligna obolenja pri mlaj\u0161ih mo\u0161kih (zlasti med 20. in 45. letom). Vsako leto na 100.000 mo\u0161kih na novo odkrijemo od 3 do 6 novih bolnikov z rakom mod. \u0160tevilo na novo odkritih bolnikov vsako leto nara\u0161\u010da. Rak mod redko (v 3 odstotkih) prizadene obe modi. Bolniki z zaostalim modom zbolijo od 5 do 20 krat pogosteje. 95 odstotkov tumorjev mod je germinalnih, 5 odstotkov pa negerminalnih.\u00a0Polovico germinalnih tumorjev je seminomov, polovico neseminomov (embrionalni karcinom, teratokarcinom, horiokarcinom, Yolc sac karcinom).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>16 TUMORJI JETER, \u017dOL\u010cNIH POTI IN PANKREASA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>primarni in sekundarni tumorji jeter<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Razlikujemo primarni in sekundarni rak na jetrih. Prvi vznikne v jetrnih celicah, ta je v zahodnih de\u017eelah redek, drugi, ki se pojavi drugje v telesu in se nato raz\u0161iri v jetra (metastaze), pa je dokaj pogost.<\/strong><\/p>\n<p>V jetra najve\u010dkrat zasevajo rak na plju\u010dih, dojki, debelem \u010drevesu in \u017eelodcu, pa tudi druge vrste raka, na primer levkemija ali limfomi.<\/p>\n<p>Primarni jetrni rak nastane po mutaciji iz celic, ki sestavljajo<\/p>\n<p>organ. Ker so jetra v svojem embriolo\u0161kem razvoju nastala iz<\/p>\n<p>divertikla primitivnega \u010drevesa, imajo pa v sebi tudi mezodermalne<\/p>\n<p>elemente, zrastejo v jetrih primarni epitelijski in mezotelijski<\/p>\n<p>tumorji.<\/p>\n<p>vzroki za nastanek<\/p>\n<p><strong>Alkohol in hepatitis sta najve\u010dja sovra\u017enika jeter<\/strong><\/p>\n<p>Primarni jetrni rak je pri nas redek in je ve\u010dinoma posledica ciroze jeter, ki se razvije zaradi dolgoletnega pretiranega u\u017eivanja alkohola. V\u010dasih je povezan tudi z rakotvornimi snovmi, ki jih izlo\u010dajo nekatere plesni.<\/p>\n<p>V razvitih de\u017eelah se jetrni rak v 70 odstotkih razvije kot posledica virusnega hepatitisa, predvsem tipov B in C.<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161a oblika raka na jetrih je hepatoceli\u010dni rak, ki povzro\u010da nastanek tumorja. Ta v 60 do 90 odstotkih nastane v kroni\u010dno bolnih jetrih, spremenjenih zaradi virusne oku\u017ebe, kot je virusni hepatitis, zaradi alkohola, metaboli\u010dnih motenj ali delovanja toksi\u010dnih snovi.<\/p>\n<p>Pri nekaterih bolnikih so v ospredju simptomi, ki jih povzro\u010da primarni rak, na primer rak na plju\u010dih, \u017eelodcu, \u010drevesju, v\u010dasih pa nas na bolezen opozarjajo le simptomi, ki so posledica jetrnih metastaz:<\/p>\n<p><em>&#8211; slabost;<\/em><\/p>\n<p><em>&#8211; izguba apetita in huj\u0161anje;<\/em><\/p>\n<p><em>&#8211; povi\u0161ana telesna temperatura;<\/em><\/p>\n<p><em>&#8211; bole\u010dine v zgornjem delu trebuha;<\/em><\/p>\n<p><em>&#8211; rumeno obarvanje ko\u017ee in o\u010desnih veznic (zlatenica).<\/em><\/p>\n<p>Z napredovanjem bolezni se lahko pojavi tudi otekanje trebuha, kar je posledica pove\u010danja jeter ali kopi\u010denja teko\u010dine v trebu\u0161ni votlini.<\/p>\n<p><strong>PROGNOZA<\/strong><\/p>\n<p>Prognoza raka jeter je \u0161e vedno slaba. 5-letno pre\u017eivetje po<\/p>\n<p>uspelem kirur\u0161kem zdravljenju je odvisno od stadija bolezni,<\/p>\n<p>od vrste in diferenciranosti tumorja, od stanja jetrnega parenhima<\/p>\n<p>oziroma osnovne jetrne bolezni pa tudi od na\u010dina zdravljenja.<\/p>\n<p>Zato je pre\u017eivetje med 20% in 50%,vendar pride do ponovitve<\/p>\n<p>bolezni v okviru 3 let v 80% primerov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>17 TUMORJI LEDVIC IN SE\u010cNEGA MEHURJA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Tumorji ledvic -&gt;\u00a0 Dejavniki tveganja za nastanek niso poznani (kajenju \u00a0izpostavljenosti te\u017ekim kovinam pripisujejo dolo\u010deno vlogo pri nastanku tumorjev)<\/p>\n<p>25 do 40% tumorjev ledvic se odkrije slu\u010dajno. 25 do 30% bolnikov ima ob odkritju bolezni \u017ee razsevke. Pre\u017eivetje je v sorazmerju s stadijem bolezni ob odkritju. Petletno pre\u017eivetje se giblje med 50 in 90% pri omejeni bolezni ter med 0  in 13% pri \u017ee razsejani bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Delitev ledvi\u010dnih tumorjev:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>1. Tumorji ledvi\u010dne kapsule<\/strong>:<\/p>\n<p>\u2013 fibrom, leiomyom, lipom, me\u0161ani tumorji.<\/p>\n<p><strong>2. Tumorji iz zrelega ledvi\u010dnega parenhima<\/strong>:<\/p>\n<p>\u2013 adenom;<\/p>\n<p>\u2013 adenokarcinom (80 do 90%);<\/p>\n<p>\u2013 hipernefrom, karcinom ledvice, alveolni karcinom.<\/p>\n<p><strong>3. Tumorji iz nezrelega ledvi\u010dnega parenhima:<\/strong><\/p>\n<p>\u2013 nefroblastom (Wilmsov tumor);<\/p>\n<p>\u2013 embrionalni karcinom;<\/p>\n<p>\u2013 sarkom.<\/p>\n<p><strong>4. Tumorji iz prehodnega epitela ledvi\u010dnega meha:<\/strong><\/p>\n<p>\u2013 prehodnoceli\u010dni papilom;<\/p>\n<p>&#8211; prehodnoceli\u010dni karcinom;<\/p>\n<p>plo\u0161\u010datoceli\u010dni tumorji;<\/p>\n<p>\u2013 adenokarcinom.<\/p>\n<p><strong>5. Ciste ledvic.<\/strong><\/p>\n<p><strong>6. Vaskularni tumorji:<\/strong><\/p>\n<p>\u2013 hemangiom;<\/p>\n<p>\u2013 hamartom;<\/p>\n<p>\u2013 limfangiom.<\/p>\n<p>7. Nevrogeni tumorji.<\/p>\n<p><strong>8. Tumorji mezenhimskega porekla:<\/strong><\/p>\n<p>\u2013 benigni fibrom;<\/p>\n<p>\u2013 maligni fibrosarkom.<\/p>\n<p><strong>9. Sekundarni \u2013 metastatski tumorji<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Splo\u0161ni simptomi ledvi\u010dnih tumorjev so nezna\u010dilni \u2013 oslabelost,<\/p>\n<p>izguba telesne te\u017ee, povi\u0161ana temperatura.<\/p>\n<p>Klasi\u010dni simptomi, kot so hematurija, tumor v trebuhu in bole\u010dina<\/p>\n<p>v kosto-vertebralnem kotu se pojavijo pri napredovali<\/p>\n<p>bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SE\u010cNI MEHUR<\/strong><\/p>\n<p>Maligni tumorji mehurja so najpogosteje epitelijski tumorji. V 90% so tumorji prehodnega epitelija, ostali pa so plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom, drobnoceli\u010dni karcinom in tumorji neepitelijskega izvora: sarkom, feokromocitom, maligni melanom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Diagnostika<\/strong><\/p>\n<p>Zgodnja diagnoza je klju\u010dnega pomena za bolj\u0161o prognozo. Hematurija je najpogostej\u0161i simptom pri raku mehurja. Stopnja hematurije ni v odvisnosti od stadija bolezni. Mikrohematurijo lahko prav tako povzro\u010di napredovali rak mehurja. Zato je potrebno izklju\u010diti maligno bolezen, \u010deprav so ugotovljeni tudi drugi mo\u017eni vzroki (ledvi\u010dni kamen, kamni v mehurju, cistitis) (5).<br \/>\nRak mehurja lahko povzro\u010di znake dra\u017eenja. Bolnik ima lahko urgentno mikcijo, bolj pogosto mikcijo in bole\u010dine pri uriniranju. Pri bolnikih, starej\u0161ih od 50 let, ki imajo asimptomatsko mikrohematurijo, je incidenca raka mehurja 5%, pri simptomatski mikrohematuriji pa 10%<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNI ZNAKI<\/strong>:<\/p>\n<p>ve\u010dini primerov je vode\u010di klini\u010dni znak raka se\u010dnega mehurja nebole\u010da hematurija (1). \u010ce s citopatolo\u0161ko preiskavo potrdimo prisotnost malignih celic v urinu, klinik nadaljuje z diagnosti\u010dnimi postopki za potrditev bolezni; prva standardna diagnosti\u010dna metoda je cistoskopija, ki je invaziven poseg,neprijeten za bolnika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>18 HP GASTRITIS<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Gastritis<\/strong><br \/>\nJe vnetje \u017eelod\u010dne sluznice. Razli\u010dne vrste gastritisa so posledica prej omenjenih agresivnih dejavnikov. Na splo\u0161no pa imajo ljudje z gastritisom prebavne te\u017eave in ob\u010dutek nelagodja v zgornjem delu trebuha.<br \/>\n<strong>Gastritise delimo na: <\/strong><br \/>\nBakterijski gastritis: je pogosto posledica oku\u017ebe z bakterijo Helicobacter pylori.<br \/>\nAkutni stresni gastritis je najhuj\u0161a oblika gastritisa, ki ga lahko povzro\u010di nenadno hudo obolenje ali po\u0161kodba (opeklina, krvavitve..).<br \/>\nKroni\u010dni erozivni gastritis je lahko posledica delovanje dra\u017ee\u010dih snovi (npr. zdravila kot so acetilsalicilna kislina in nesteroidna protivnetna zdravila), Chronove bolezni ali bakterijskih oz. virusnih oku\u017eb.<br \/>\n<strong>Bakterijski gastritis \u2013 oku\u017eba s Helicobacter pylori<\/strong><br \/>\nOku\u017eba z bakterijo Helicobacter pylori je najpogostej\u0161a kroni\u010dna oku\u017eba \u010dlove\u0161tva. Ocenjujejo, da je oku\u017eena skoraj polovica vseh ljudi. Vendar ima le pribli\u017eno petina oku\u017eenih zaradi tega zdravstvene te\u017eave. Omenjeno bakterijo so raziskovalci opredelili kot karcinogen prvega razreda. To je pomemben razlog za zdravljenje, saj obstaja zelo visok odstotek bolnikov z razjedo na dvanajstniku oziroma \u017eelodcu oku\u017eenih s to bakterijo.<\/p>\n<p><strong>Ulkus<\/strong> nastane zaradi raz\u017eiranja \u017eelod\u010dne sluznice z \u017eelod\u010dno kislino in s prebavnimi sokovi. Razjeda se pojavi na \u017eelodcu, \u0161e pogosteje pa na dvanajstniku.<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilni simptomi razjede na \u017eelodca so:<\/strong><\/p>\n<p>Pogosto ne sledijo simptomom zna\u010dilnih za razjedo dvanajstnika.<\/p>\n<p>U\u017eivanje hrane bole\u010dine ne omili, ampak jo celo spro\u017ei.<\/p>\n<p>Razjede \u017eelodca pogosto vodijo v otekanje tkiv tankega \u010drevesa, kar ovira pomikanje hrane iz \u017eelodca.<\/p>\n<p>To lahko po jedi povzro\u010di:<\/p>\n<ul>\n<li>napenjanje,<\/li>\n<li>slabost,<\/li>\n<li>bruhanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>V normalnih fiziolo\u0161kih pogojih \u017eelod\u010dna sluznica izlo\u010da \u017eelod\u010dni sok (\u017eelod\u010dno kislino in encime, ki sodelujejo pri prebavi) in za\u0161\u010ditno sluz. \u017delodec izdela vsak dan 1 do 3 litre izredno kisle teko\u010dine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil, pa\u010d pa tudi za\u0161\u010dita pred \u0161tevilnimi povzro\u010ditelji bolezni. Njeno agresivnost pa bla\u017ei \u017eelod\u010dna sluznica, ki varuje \u017eelodec pred po\u0161kodbami.<\/p>\n<p><strong>Krvavitve iz ulkusa<br \/>\n<\/strong>Pri starej\u0161ih bolnikih, ki jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilno kislino (denimo Aspirin) se \u010desto razvije gastritis, ki vodi v nastanek razjed in krvavitev. Blato je pri takih bolnikih katranasto \u010drno obarvano. V takih primerih je potrebno nemudoma k zdravniku. Zapletom se seveda izognete, \u010de se o sumljivih zdravilih prej posvetujete s svojim farmacevtom ali farmacevtko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>19 GASTROINTESTINALNE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010crevesne oku\u017ebe so, kot \u017ee samo ime pove, oku\u017ebe prebavne cevi, ki jih povzro\u010dajo nekateri virusi, bakterije in drugi mikroorganizmi. Najpogostej\u0161a znaka bolezni sta bruhanje in driska, bolniki lahko navajajo tudi slabost in bole\u010dine v trebuhu. Lahko je prisotna tudi zvi\u0161ana telesna temperatura.<br \/>\n\u010crevesne oku\u017ebe se prena\u0161ajo fekalno-oralno. Oseba, ki je prebolela \u010drevesno oku\u017ebo, povzro\u010ditelja lahko kraj\u0161i ali dalj\u0161i \u010das izlo\u010da v blatu in ob pomanjkljivi osebni higieni lahko pride do prenosa na drugo osebo. Pri otrocih se bolezni pogosto prena\u0161ajo preko predmetov, \u0161e posebej igra\u010d.<\/p>\n<p><strong>Driska<\/strong><\/p>\n<p>Diareja je lahko nenadna (akutna) ali pa (kroni\u010dna) prebavna motnja. Velikokrat, zlasti v poletnih mesecih, je posledica zastrupitve s hrano (virusna ali bakterijska oku\u017eba), lahko pa je posledica zau\u017eitja slabo pripravljene ali stare hrane. Najve\u010dkrat bo v teh primerih zadostovala dieta ter prehranski dodatki. V kolikor se klini\u010dno stanje ne izbolj\u0161a ali pa je driska kroni\u010dna, pa so lahko v ozadju razli\u010dna bolezenska stanja. Nujen je posvet z zdravnikom.<\/p>\n<p>Driska je posledica pospe\u0161enega prehajanja vsebine skozi \u010drevesje in posledi\u010dno pogostej\u0161ega odvajanja ali zmanj\u0161anja trdote blata. Ponavadi se pojavita obe spremembi hkrati. \u010ce traja manj kot 14 dni, govorimo o akutni driski, \u010de traja ve\u010d kot mesec, o kroni\u010dni. V blatu se pove\u010da koli\u010dina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Ko se v blatu znatno pove\u010da koli\u010dina neprebavljene hrane, se zmanj\u0161a prehajanje hranljivih snovi v telo. V \u010drevesju so aktivni predvsem dejavniki izlo\u010danja ali sekrecije, vsrkavanje biomolekul, vode ter vitaminov in mineralov pa oslabi. To povzro\u010di malabsorpcijo oziroma zmanj\u0161ano vsrkavanje za \u017eivljenje potrebnih snovi. \u010clovek za\u010dne huj\u0161ati, izgubi veliko telesnih teko\u010din in mineralov, zato pride do izsu\u0161itve ali dehidracije. V telesu nastopi negativno energijsko ravnovesje. \u010ce ga ne prepoznamo in ne zdravimo dovolj hitro, lahko v skrajnem primeru povzro\u010di smrt. V nerazvitem svetu so driske pogoste zaradi oku\u017eb z mikroorganizmi in so eden od najpogostej\u0161ih vzrokov za umrljivost, \u0161e posebej pri otrocih. Otroci so zaradi majhnih energijskih zalog za negativno ravnovesje hranil in teko\u010din \u0161e posebej ob\u010dutljivi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>20 PLJU\u010cNI RAK<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Plju\u010dni rok je zlo\u010desta (maligna) bolezen celic sapnic (bronhijev). Zanjo je zna\u010dilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki ma\u0161i sapnico in pritiska no okolico. Tumorske celice se \u0161irijo v okolico, prera\u0161\u010dajo normalna plju\u010da, s krvjo ter po mezgovnicah po se \u0161irijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej: nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze).<br \/>\nNastajanje raka v plju\u010dih je po\u010dasno in traja ve\u010d let. \u0160kodljivi vplivi iz okolja povzro\u010dijo po\u0161kodbe celic sapnic. Najbolj so okvarjena celi\u010dna jedra in kromosomi, ki uravnavajo celi\u010dno rast in delitev. Posledica po\u0161kodovanih kromosomov je neuravnove\u0161eno, prehitra delitev spremenjenih, malignih celic.<\/p>\n<p>Nastanek rokavih celic spodbudi predvsem dolgoletno kajenje cigaret. \u010ce nekdo preneha kaditi, si postopno, po desetih in ve\u010d letih, sluznica sapnic povsem opomore in se pogostost plju\u010dnega rak zopet zmanj\u0161a in pribli\u017ea pogostosti pri ljudeh, ki nikoli v \u017eivljenju niso kadili, \u0160koduje tudi pasivno kajenje.<br \/>\nCigaretni dim vsebuje \u0161tevilne strupene snovi, ki so sposobne okvariti celice v sapnicah in plju\u010dih. V cigaretnem dimu oziroma katranu so na\u0161li preko 4000 snovi in preko 40 strupov, Med temi tudi snovi, ki lahko spro\u017eijo nastanek raka, kar so ugotovili tudi s poskusi na \u017eivalih.<\/p>\n<p>Naravni potek bolezni, te\u017eave, ki jih ta prina\u0161a, na\u010din in uspeh zdravljenja &#8211; vse to je odvisno predvsem od vrste plju\u010dnega raka in njegove raz\u0161iritve po telesu. Pomembno je prepoznati raka, ki ga sestavljajo drobne celice in takega, ki ima ve\u010dje celice.<br \/>\n<strong>Drobnoceli\u010dni rak plju\u010d<\/strong> najhitreje raste in se zelo zgodaj \u0161iri v okolico in zaseva v oddaljene dele telesa. V drugi skupini so vrste raka, ki ga sestavljajo plo\u0161\u010date, \u017elezne ali velike celice.<br \/>\n<strong>Plo\u0161\u010datoceli\u010dni rak<\/strong> raste najpo\u010dasneje in se kasno raz\u0161iri v oddaljene dele telesa. Najpogosteje ga najdemo pri mo\u0161kih.<br \/>\nRaka \u017eleznih in velikih celic sto po hitrosti rasti in \u0161irjenju nekje med drobnoceli\u010dnim in plo\u0161\u010datoceli\u010dnim rakom. \u017dlezni rak plju\u010d je pogostej\u0161i pri \u017eenskah.<br \/>\nV\u010dasih je mogo\u010de bolezen odkriti s slu\u010dajnim rentgenskim slikanjem plju\u010d, ker se bolniki po\u010dutijo zdrave. Ve\u010dino je strastnih kadilcev. Ponavadi bolniki i\u0161\u010dejo pomo\u010d zaradi ka\u0161lja ter izka\u0161ljevanja sluzi, gnoja ali celo krvi. Mnogi te\u017eje dihajo, imajo vro\u010dino, huj\u0161o jo ali jih boli v prsih. Take te\u017eave seveda lahko povzro\u010dijo tudi druge plju\u010dne bolezni. Za plju\u010dni rak je sumljiva sprememba ka\u0161lja, ki postane nadle\u017een in dra\u017ee\u010d. Pogoste so tudi bole\u010dine v nogah in rokah.<br \/>\nKer se plju\u010dni rak \u0161iri ali metastazira zgodaj v svojem razvoju, je zato visoko \u017eivljenjsko ogro\u017eajo\u010d rak in eden najte\u017eje zdravljivih rakov. Plju\u010dni rak se lahko raz\u0161iri na katerikoli organ telesa, nekateri organi \u2013 \u0161e posebej nadledvi\u010dna \u017eleza, jetra, mo\u017egani in kosti \u2013 so najpogostej\u0161a podro\u010dja metastaze plju\u010dnega raka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>21 KARCINOM PREBAVIL<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Rak na obmo\u010dju prebavil predstavlja skupino razli\u010dnih tumorjev, ki nastajajo na po\u017eiralniku, \u017eelodcu, debelem \u010drevesu, danki, trebu\u0161ni slinavki, v jetrih in \u017eol\u010dniku.<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161i znaki te skupine rakov so te\u017eave pri po\u017eiranju, ob\u010dutek, da se hrana zatika v po\u017eiralniku, te\u017eave s prebavo, spremenjen ritem iztrebljanja, predvsem driske, ki se izmenjujejo z zaprtjem, kr\u010di z vetrovi ali bole\u010dine v trebuhu, ob\u010dutek, da ne morete docela izprazniti \u010drevesa, \u010drno ali krvavo blato in nenamerno huj\u0161anje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Rak na \u017eelodcu<\/strong><\/p>\n<p>Rak debelega \u010drevesja (kolona) in danke (rektuma), ki mu pravimo tudi kolorektalni rak, je med najpogostej\u0161imi oblikami raka<\/p>\n<p><strong>KAJ GA POVZRO\u010cA? <\/strong><br \/>\nVseh dejavnikov, vpletenih v razvoj raka na \u017eelodcu, \u0161e ne poznamo, vsekakor pa gre za splet razli\u010dnih vzrokov.<br \/>\n&#8211; Kroni\u010dni gastritis zaradi oku\u017ebe s H. pylori pove\u010da tveganje za razvoj raka.<br \/>\n&#8211; Tudi prehrana z veliko slanih, vlo\u017eenih ali dimljenih \u017eivil ter malo sve\u017eega sadja in zelenjave ve\u010da tveganje za razvoj raka.<br \/>\n&#8211; Dejavnika tveganja sta tudi kajenje in pretirano u\u017eivanje alkohola.<\/p>\n<p><strong>KAK\u0160NI SO SIMPTOMI? <\/strong><br \/>\nZgodnji simptomi raka na \u017eelodcu so tako nezna\u010dilni, da se ljudje pogosto ne zmenijo zanje.<br \/>\nSimptomi vklju\u010dujejo:<br \/>\n&#8211; Neprijeten ob\u010dutek v zgornjem delu trebuha, prebavne motnje in zgago,<br \/>\n&#8211; Ve\u010d tednov trajajo\u010do bole\u010dino v trebuhu, ki se pojavlja po hranjenju in ne popusti po antacidih,<br \/>\n&#8211; Izgubo apetita in huj\u0161anje,<br \/>\n&#8211; Slabost in bruhanje,<br \/>\n&#8211; \u010crno blato.<\/p>\n<p>Pri marsikom se razvije slabokrvnost zaradi blage, vendar kroni\u010dne krvavitve \u017eelod\u010dne sluznice. Pri napredovali bolezni lahko v zgornjem delu trebuha zatipamo zatrdlino.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Rak na \u010drevesju<\/strong><\/p>\n<p>Rak debelega \u010drevesa in danke (ali kolorektalni rak) je ena najpogostej\u0161ih rakavih bolezni. Debelo \u010drevo in danka zajemata kon\u010dni del \u010drevesa, ki meri pribli\u017eno 100 cm. Ko se rakave celice razmno\u017eujejo, prodirajo v okoli\u0161ko tkivo, prek krvi ali limfe pa lahko zaidejo<\/p>\n<p>tudi v druge dele telesa<\/p>\n<p>Rak debelega \u010drevesa in danke je tako kot drugi raki v zgodnjem obdobju ozdravljiva bolezen, zato moramo na njo pomisliti tudi ob nezna\u010dilnih znakih, predvsem pa pri ljudeh z ve\u010djim tveganjem za razvoj raka debelega \u010drevesa in danke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Rak\u00a0 na po\u017eiralniku<\/strong><\/p>\n<p>Najpogostej\u0161i je plo\u0161\u010dato celi\u010dni rak, redkej\u0161i je adenokarcinom.Temeljna zna\u010dilnost raka po\u017eiralnika je o\u017eenje svetline organa, zato je glavni simptom bolezni disfagija. Ob odkritju je bolezen v ve\u010dini primerov neozdravljiva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>22 OKU\u017dBE DIHALNIH POTI<\/strong><\/p>\n<p><strong>RINITIS<\/strong><\/p>\n<p>Rinitis je<strong> <\/strong>ena najpogostej\u0161ih bolezni sodobnega \u010dloveka<strong>.<\/strong> Prizadene pribli\u017eno 25 odstotkov odraslega prebivalstva. Povezan je s simptomi vnetja obnosnih votlin, spremlja jo lahko tudi konjunktivitis (vnetje o\u010desne veznice). Rinitis ne nastopi vedno v hudi obliki in obi\u010dajno izzveni sam od sebe. Spro\u017eijo ga lahko razli\u010dni povzro\u010ditelji, od virusov do alergenov. Prizadeta oseba ima obi\u010dajno 2 do 3 epizode rinitisa na leto; najve\u010dkrat kot posledico delovanja virusov ali &#8220;navadnega prehlada&#8221;.<\/p>\n<p><strong>Alergijski rinitis<\/strong><\/p>\n<p>Alergijski rinitis se pojavi pri osebah, ki so postale ob\u010dutljive za dolo\u010dene alergene. Ozna\u010dujemo ga kot bolezen nosu, ki jo spro\u017ei neposreden stik alergena iz zraka z nosno sluznico. Pogosta izpostavljenost alergenu povzro\u010di v nosu vnetje in pove\u010dano ob\u010dutljivost nosne sluznice na druga dra\u017eila, kot so toba\u010dni dim ali onesna\u017eevalci zraka. Ta pojav imenujemo nosna hiperreaktivnost.<\/p>\n<p>\u010ceprav alergijski rinitis v o\u010deh lai\u010dne javnosti ne velja za resnej\u0161o bolezen, pa postaja vse ve\u010dji javno-zdravstveni problem:<\/p>\n<ul>\n<li>Stopnja obolevnosti za      alergijskim rinitisom vztrajno nara\u0161\u010da in je \u017ee dosegla razse\u017enosti      epidemije.<\/li>\n<li>Mo\u010dno vpliva na kakovost      \u017eivljenja bolnikov: prizadeto je njihovo dru\u017eabno \u017eivljenje, zmanj\u0161a se      delovna storilnost na delovnem mestu ali v \u0161oli.<\/li>\n<li>Sovpada ali zaplete se lahko z      drugimi boleznimi, kot so konjunktivitis, vnetja obnosnih votlin      (sinuzitis), bolezni u\u0161es, vnetje \u017erela, bronhitis in astma.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Glavni simptomi alergijskega rinitisa so srbenje v nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu\u00a0 (rinoreja) ali zama\u0161en (neprehoden) nos. Te simptome lahko v\u010dasih spremlja bole\u010de grlo, neprijeten ob\u010dutek v u\u0161esih in te\u017eave z o\u010dmi, vklju\u010dno s konjunktivitisom in oteklino, srbenjem in solzenjem.<\/p>\n<p>Alergijski rinitis obi\u010dajno opredelimo glede na vzrok in trajanje simptomov ter ga delimo na &#8220;sezonskega&#8221; in &#8220;celoletnega&#8221;.<\/p>\n<p>Sezonski alergijski rinitis (morda bolj znan kot &#8216;seneni nahod&#8217;) je povezan s \u0161tevilnimi alergeni iz naravnega okolja, na primer pelodom in plesnimi, ki se pojavljajo v dolo\u010denih mesecih v letu.<\/p>\n<p>Celoletni alergijski rinitis obi\u010dajno povzro\u010dajo alergeni iz bivalnih prostorov, na primer pr\u0161ice iz hi\u0161nega prahu, plesni, \u017eu\u017eelke (\u0161\u010durki) in \u017eivalski prhljaj. Bolnik se lahko sre\u010duje s temi alergeni vse leto doma ali na delovnem mestu. Tak\u0161na izpostavljenost izzove dolgotrajno ali celo do\u017eivljenjsko obolenje.<br \/>\n<strong> SINUSITIS<\/strong><\/p>\n<p>Sinusitis je vnetje sluzni\u010dne membrane in obnosnih sinusov. Govorimo lahko o maksilarnem sinusitisu, frontalnem sinusitisu, etmoiditisu in sfenoiditisu. Odrasli najpogosteje trpijo za maksilarnim sinusitisom.<\/p>\n<p><strong>Tradicionalno zdravljenje maksilarnega sinusitisa:<br \/>\n<\/strong>* kirur\u0161ko<br \/>\n* medikamentozno (z zdravili)<\/p>\n<p>Kirur\u0161ko zdravljenje vklju\u010duje kirur\u0161ki poseg na obnosnih sinusih v kliniki ali bolni\u0161nici, in sicer kot punktiranje ali kot kirur\u0161ki poseg v splo\u0161ni anesteziji.<\/p>\n<p>Medikamentozno zdravljenje vklju\u010duje uporabo kapljic, razpr\u0161il, antibiotikov ter drugih ukrepov usmerjenih v red\u010denje sluzi ter o\u010di\u0161\u010denje obnosnih sinusov in nosne votline.<\/p>\n<p><strong>OTITIS<\/strong><\/p>\n<p>Akutno ali kroni\u010dno vnetje celotne sluznice srednjega u\u0161esa, povzro\u010deno z virusi ali bakterijami.<\/p>\n<p><strong>Simptomi in znaki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>glavobol<\/li>\n<li>naglu\u0161nost<\/li>\n<li>poslab\u0161anje sluha<\/li>\n<li>gnojen izcedek iz u\u0161esa<\/li>\n<li>bole\u010dina v u\u0161esu<\/li>\n<li>ob\u010dutek ti\u0161\u010danja v u\u0161esu<\/li>\n<li>vro\u010dina<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vzroki in dejavniki tveganja<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bakterije ali virusi, ki      pridejo v srednje uho prek evstahijeve cevi iz ust in zgornjih dihal<\/li>\n<\/ul>\n<p>Dejavniki tveganja:<\/p>\n<p>predhodna vnetja na tem podro\u010dju<\/p>\n<p>pogoste oku\u017ebe dihal, angine<\/p>\n<p>slaba ustna higiena<\/p>\n<p>po\u0161kodbe bobni\u010da ali celo predrt bobni\u010d zaradi predhodnih vnetij<\/p>\n<p>Obolenje se pogosteje pojavlja pri otrocih star\u0161ev, ki so kadilci (pasivno kajenje), in pri dojen\u010dkih, ki so bili dojeni prekratek \u010das ali pa sploh ne.<\/p>\n<p><strong>Diagnostika<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled bolnika<\/li>\n<li>otoskopija<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zdravljenje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>antibiotiki (za odpravljanje      bole\u010din se priporo\u010da zdravila iz skupine NSAID ali paracetamol)<\/li>\n<li>kirur\u0161ko zdravljenje (nujno v      hudih primerih kroni\u010dnega vnetja, kjer se nabira veliko gnoja ali pa je      bobni\u010d celo predrt)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>FARINGITIS<\/strong><\/p>\n<p>faringitis; kroni\u010dno vnetje sluznice \u017erela &#8211; peko\u010de bole\u010dine, ote\u017eko\u010deno po\u017eiranje, v\u010dasih tudi bole\u010dine pri govoru, ob\u010dutek, da je grlo stalno suho, da se o\u017ea, ob\u010dasno napadi suhega ka\u0161lja<\/p>\n<p><strong>LARINGITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>Laringitis<\/strong> je vnetje grla. Navadno nastane zaradi infekcije, posledica le-te pa je hripavost. Laringitis je lahko akuten (traja le nekaj dni) ali kroni\u010den (dolgotrajnej\u0161i).<\/p>\n<p>Akutni laringitis lahko povzro\u010di virusna oku\u017eba ali navadni prehlad. Posledica kroni\u010dnega laringitisa je pretirana raba glasu, mo\u010dno ka\u0161lanje ali dra\u017eenje, ki ga povzro\u010da tobak.Najpogostej\u0161i simpton za laringitis je hripavost, ki v\u010dasih napreduje do popolne izgube glasu. Spremljajo ga bole\u010dine in ob\u010dutek nelagodja v grlu, ter suh in dra\u017ee\u010d ka\u0161elj.Bolnik z laringitisom po\u010diva v postelji. V \u010dasu bolezni se izogiba tobaka in alkohola, z ovla\u017eevalci pa ohranja vla\u017eno sluznico v grlu.<\/p>\n<p><strong>TRAHEITIS <\/strong>= vnetje sapnika!!<\/p>\n<p><strong>23 INTRAKRANIALNE KRVAVITVE<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MO\u017dGANSKA KAP<\/strong><\/p>\n<p>Akutna mo\u017eganska kap je nenaden dogodek v osrednjem \u017eiv\u010devju, ki hudo prizadene del mo\u017eganov, tako da je njihovo delovanje moteno za ve\u010d kot 24 ur. Vodi v nastanek zna\u010dilnih simptomov (opa\u017eenih s strani bolnika) in znakov (ki jih lahko opazi zunanji opazovalec, svojci). Pogosteje prizadene starej\u0161e ljudi (v starosti nad 50 let pojavnost\u00a0za\u010dne strmo nara\u0161\u010dati), ni pa tako zelo redek pojav tudi med mlaj\u0161imi v starostni skupini do 50 let.<\/p>\n<p>Mo\u017eganska kap je tretji najpogostej\u0161i vzrok smrtnosti in najpogostej\u0161i vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto do\u017eivi mo\u017egansko kap ve\u010d kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi v kar 20-30 % vseh primerov, delno tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo\u00a0simptomov in znakov mo\u017eganske kapi. Le slabih 30 % bolnikov prispe v bolni\u0161nico dovolj hitro.<\/p>\n<p><strong>Vzrok mo\u017eganske kapi je lahko:<\/strong><br \/>\n1. zama\u0161itev ene izmed mo\u017eganskih \u017eil,<br \/>\n2. razpoka mo\u017eganske \u017eile in posledi\u010dna krvavitev v mo\u017egane ali<br \/>\n3. krvavitev v mo\u017eganske ovojnice, ki se najpogosteje pojavi zaradi razpoka bolezensko raz\u0161irjene \u017eile (anevrizme).<\/p>\n<p>Ker je izid (prognoza) prebolele mo\u017eganske kapi v veliki meri odvisen od hitrosti ukrepanja, je\u00a0treba \u010cIMPREJ PREPOZNATI SIMPTOME IN ZNAKE, ki ka\u017eejo na to stanje, ob tem pa \u010cIMPREJ ZAGOTOVITI USTREZNO ZDRAVNI\u0160KO POMO\u010c ter ob \u010dakanju nanjo bolniku zagotoviti \u010dim ve\u010djo varnost in udobje.<\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja, ki pove\u010dujejo verjetnost nastanka mo\u017eganske kapi in na katere lahko preventivno vplivamo, so:<\/strong><\/p>\n<p>\u2022 (neurejen) povi\u0161an krvni tlak (najpomembnej\u0161i dejavnik tveganja!),<br \/>\n\u2022 sladkorna bolezen tipa 2,<br \/>\n\u2022 povi\u0161an indeks telesne mase in debelost (predvsem trebu\u0161ni tip),<br \/>\n\u2022 povi\u0161ane vrednosti ma\u0161\u010dob in holesterola v krvi,<br \/>\n\u2022 uporaba kontracepcijskih tablet pri dolo\u010denih skupinah bolnic (tistih, ki imajo migreno in tistih, ki kadijo),<br \/>\n\u2022 slabe prehranjevalne navade,<br \/>\n\u2022 pomanjkanje telesne aktivnosti,<br \/>\n\u2022 kajenje,<br \/>\n\u2022 kroni\u010dni alkoholizem,<br \/>\n\u2022 kroni\u010dni stres in<br \/>\n\u2022 zloraba drog (kokain, amfetamini \u2013 Ecstasy).<\/p>\n<p>Pomemben dejavnik tveganja je tudi nose\u010dnost in z njo povezan porast krvnega tlaka (eklampsija). Zato moramo nameniti\u00a0posebno skrb z rednimi pregledi\u00a0vsem bodo\u010dim materam.<\/p>\n<p><strong>ZNAKI IN SIMPTOMI MO\u017dGANSKE KAPI zaradi zapore \u017eile:<\/strong><\/p>\n<p>\u2022 delna ali popolna ohromelost polovice obraza (npr. asimetrija obraznih potez s spu\u0161\u010denim ustnim kotom, nezmo\u017enostjo zapiranja veke, asimetrija pri nasmehu),<br \/>\n\u2022 delna ali popolna ohromelost telesa (negibnost udov),<br \/>\n\u2022 motnje ob\u010dutkov po eni polovici telesa (mravljin\u010denje),<br \/>\n\u2022 motnje govora (nerazumljivo izra\u017eanje, nerazumevanje besed),<br \/>\n\u2022 motnje pisanja in\u00a0ra\u010dunanja,<br \/>\n\u2022 motnje vida (dvojne slike),<br \/>\n\u2022 motnje ravnote\u017eja in koordinacije (zana\u0161anje pri hoji),<br \/>\n\u2022 te\u017eave pri po\u017eiranju,<br \/>\n\u2022 zmedenost, omotica,<br \/>\n\u2022 te\u017eave pri zadr\u017eevanju vode in blata,<br \/>\n\u2022 glavobol (redko) in<br \/>\n\u2022 nezavest (mo\u017een znak).<\/p>\n<p>ZNAKI IN SIMPTOMI MO\u017dGANSKE KAPI zaradi krvavitve v mo\u017egane so obi\u010dajno podobni tistim pri zama\u0161itvi mo\u017eganske \u017eile, vendar pa ob krvavitvi simptomi zelo hitro napredujejo; bolnik ima (pogosteje kot pri zapori \u017eile) glavobol, ob\u010duti slabost, bruha in ima motnje zavesti.<\/p>\n<p><strong>SIMPTOMI IN ZNAKI MO\u017dGANSKE KAPI zaradi krvavitve v mo\u017eganske ovojnice:<\/strong><\/p>\n<p>\u2022 nenaden, mo\u010dan glavobol, kakr\u0161nega bolnik \u0161e nikoli v \u017eivljenju ni imel (kot bi ga nekdo z vso mo\u010djo udaril v zatilje),<\/p>\n<p>\u2022 obi\u010dajno slabost, huda prizadetost, utrujenost, vrtoglavost, bolnika moti svetloba,\u2022 otrpel vrat,<br \/>\n\u2022 bruhanje,<br \/>\n\u2022 ohromelost po eni polovici telesa,<br \/>\n\u2022 zmedenost, nemir,<br \/>\n\u2022 motnje zavesti (izguba zavesti za kraj\u0161i ali dalj\u0161i \u010das, lahko tudi koma),<br \/>\n\u2022 kr\u010di in<br \/>\n\u2022 pove\u0161ena veka in omejen pogled z enim o\u010desom v ve\u010d smeri.<\/p>\n<p><strong>POSLEDICE<\/strong><\/p>\n<p>Dejavniki tveganja, ki pove\u010dujejo verjetnost nastanka mo\u017eganske kapi in na katere lahko preventivno vplivamo, so:<\/p>\n<p>\u2022 (neurejen) povi\u0161an krvni tlak (najpomembnej\u0161i dejavnik tveganja!),<br \/>\n\u2022 sladkorna bolezen tipa 2,<br \/>\n\u2022 povi\u0161an indeks telesne mase in debelost (predvsem trebu\u0161ni tip),<br \/>\n\u2022 povi\u0161ane vrednosti ma\u0161\u010dob in holesterola v krvi,<br \/>\n\u2022 uporaba kontracepcijskih tablet pri dolo\u010denih skupinah bolnic (tistih, ki imajo migreno in tistih, ki kadijo),<br \/>\n\u2022 slabe prehranjevalne navade,<br \/>\n\u2022 pomanjkanje telesne aktivnosti,<br \/>\n\u2022 kajenje,<br \/>\n\u2022 kroni\u010dni alkoholizem,<br \/>\n\u2022 kroni\u010dni stres in<br \/>\n\u2022 zloraba drog (kokain, amfetamini \u2013 Ecstasy).<\/p>\n<p>Pomemben dejavnik tveganja je tudi nose\u010dnost in z njo povezan porast krvnega tlaka (eklampsija). Zato moramo nameniti\u00a0posebno skrb z rednimi pregledi\u00a0vsem bodo\u010dim materam.<\/p>\n<p>ZNAKI IN SIMPTOMI MO\u017dGANSKE KAPI zaradi krvavitve v mo\u017egane so obi\u010dajno podobni tistim pri zama\u0161itvi mo\u017eganske \u017eile, vendar pa ob krvavitvi simptomi zelo hitro napredujejo; bolnik ima (pogosteje kot pri zapori \u017eile) glavobol, ob\u010duti slabost, bruha in ima motnje zavesti.<\/p>\n<p><strong>SIMPTOMI IN ZNAKI MO\u017dGANSKE KAPI zaradi krvavitve v mo\u017eganske ovojnice:<\/strong><\/p>\n<p>\u2022 nenaden, mo\u010dan glavobol, kakr\u0161nega bolnik \u0161e nikoli v \u017eivljenju ni imel (kot bi ga nekdo z vso mo\u010djo udaril v zatilje),<br \/>\n\u2022 obi\u010dajno slabost, huda prizadetost, utrujenost, vrtoglavost, bolnika moti svetloba,<\/p>\n<p>\u2022 otrpel vrat,<br \/>\n\u2022 bruhanje,<br \/>\n\u2022 ohromelost po eni polovici telesa,<br \/>\n\u2022 zmedenost, nemir,<br \/>\n\u2022 motnje zavesti (izguba zavesti za kraj\u0161i ali dalj\u0161i \u010das, lahko tudi koma),<br \/>\n\u2022 kr\u010di in<br \/>\n\u2022 pove\u0161ena veka in omejen pogled z enim o\u010desom v ve\u010d smeri.<\/p>\n<p><strong>POSLEDICE GLOBALNE CEREBRALNE ISHEMIJE<\/strong><\/p>\n<p>Globalna mo\u017eganska <em>ishemija<\/em> povzro\u010di smrt nevronov<strong> <\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>MO\u017dGANSKI TUMORJI PRIMARNI IN SKUNADRNI TUMORJI<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[1647,1643,1646,240,1645],"class_list":["post-1773","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-gradivo-iz-patologije","tag-gradivo-patologija","tag-izobrazevanje-patologija","tag-patologija","tag-ustni-izpit-patologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1773","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1773"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1773\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1773"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1773"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1773"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}