{"id":1773,"date":"2011-07-08T11:37:36","date_gmt":"2011-07-08T10:37:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1773"},"modified":"2011-07-08T14:52:45","modified_gmt":"2011-07-08T13:52:45","slug":"patologija-vaja-za-ustni-izpit-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/patologija-vaja-za-ustni-izpit-2-del\/","title":{"rendered":"Patologija vaja za ustni izpit 2.del"},"content":{"rendered":"

\"\"MO\u017dGANSKI TUMORJI<\/strong><\/p>\n

PRIMARNI IN SKUNADRNI TUMORJI<\/p>\n

<\/p>\n

Mo\u017eganski tumorji so lahko primarni ali sekundarni; drugi nastanejo kot metastaze (zasevki) solidnih tumorjev v kak\u0161nem drugem organu. Primarnih mo\u017eganskih tumorjev je ve\u010d vrst, so torej heterogena skupina, in tudi njihova klasifikacija ve\u010dkrat ni preprosta. Najpogostej\u0161i tumorji so gliomi, ki nastanejo zaradi maligne preobrazbe celic opornega mo\u017eganskega tkiva, imenovanega glija. Med te celice spadajo astrociti in oligodendrociti. Tako se tumorji, ki izvirajo iz astrocitne vrste celic, imenujejo astrocitomi, tisti, ki nastanejo iz oligodendrocitne vrste celic, pa so oligodendrogliomi. Oligodendrogliomi so znatno redkej\u0161i. Glede na histolo\u0161ke zna\u010dilnosti, stopnjo malignosti in s tem tudi napoved oziroma potek bolezni astrocitome in oligodendrogliome delijo \u0161e na tri stopnje: I., II. in III., pri \u010demer tumorji III. stopnje, t. i. anaplasti\u010dni astrocitomi ali oligodendrogliomi, rastejo hitreje in so zato bolj maligni.<\/p>\n

Obstajajo tudi me\u0161ani tumorji, ki so sestavljeni iz prve in druge vrste tumorskih celic, torej iz astrocitov in oligodendrocitov; ti se imenujejo oligoastrocitomi. K astrocitni vrsti tumorjev spada \u0161e IV. stopnja malignega tumorja, ki ga imenujejo glioblastom multiforme. Zanj je zna\u010dilno, da je najbolj nezrel, kar pomeni, da so celice izgubile zna\u010dilnosti normalnih celic, zaradi \u010desar tumor raste najhitreje. Od vrste tumorja, stopnje malignosti in histolo\u0161kih zna\u010dilnosti je odvisno nadaljnje zdravljenje. Tumorji se v mo\u017eganih lahko razvijejo iz razli\u010dnih znotrajlobanjskih struktur, najpogostej\u0161i gliomi se razvijejo v beli mo\u017eganovini velikih mo\u017eganov, metastatski tumorji pa v mo\u017eganskih hemisferah, pogosto pa tudi v malih mo\u017eganih. Vzroki za to, da se normalne celice za\u010dnejo maligno spreminjati, niso pojasnjeni. Med najpogostej\u0161imi znaki je glavobol, ki se mu pozneje pridru\u017eita slabost in bruhanje. Glavobol postaja stalen in po mo\u010di nara\u0161\u010da, povezan pa je z nara\u0161\u010dajo\u010dim mo\u017eganskim pritiskom.<\/p>\n

MENINGEOM<\/strong><\/p>\n

Tumor, ki vznikne iz mo\u017eganskih ovojnic (mening),\u00a0ve\u010dinoma je benigen. Pogosteje se pojavlja pri \u017eenskah, predvsem v starostni dobi\u00a040-60 let.<\/p>\n

 <\/p>\n

14 LIMFOM<\/strong><\/p>\n

Zakaj pride do pove\u010danja bezgavk?<\/strong><\/p>\n

Limfom<\/strong> ali maligni limfom<\/strong> je drugo ime za rak limfati\u010dnega sistema<\/strong>. Limfati\u010dni sistem je del imunskega sistema organizma, ki skrbi za obrambo telesa pred oku\u017ebami. Sestavlja ga ve\u010d limfati\u010dnih organov: kostni mozeg, vranica, timus. Po limfati\u010dnem sistemu se pretaka limfa. To je teko\u010dina, ki prena\u0161a hranilne snovi in bele krvne celice (limfocite) po telesu.<\/p>\n

Ob nenormalnem razvoju in rasti limfocitov se ti za\u010dnejo nabirati v limfati\u010dnih vozlih (bezgavkah) in nastane limfom<\/strong>. Obstajajo \u0161tevilni podtipi limfomov, v grobem jih razdelimo na Hodgkinov<\/strong> in ne-Hodgkinov limfom<\/strong>.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tipi :<\/strong><\/p>\n

Hodgkinov limfom<\/span><\/h4>\n

Hodgkinov limfom je redkej\u0161a oblika limfoma, kjer najdemo posebne celice: Reed Sternbergove celice ali Hodgkinove celice.<\/h4>\n

Ne-Hodgkinov limfom<\/span><\/h4>\n

Vse ostale limfome lahko ozna\u010dimo kot ne-Hodgkinove limfome. Obstaja ve\u010d kot 30 razli\u010dnih podtipov ne-Hodgkinovih limfomov, ki jih v splo\u0161nem lahko razvrstimo v dve skupini, upo\u0161tevajo\u010d hitrost rasti tumorja:<\/h4>\n

1. indolentni <\/strong>
\nTumorske celice se delijo in razmno\u017eujejo po\u010dasi, zaradi tega bolezen v za\u010detnih stadijih te\u017eko diagnosticiramo. Bolniki lahko z boleznijo pre\u017eivijo ve\u010d let, vendar zaenkrat bolezen \u0161e ni ozdravljiva<\/strong>.<\/p>\n

 <\/p>\n

2. agresivni<\/strong>
\nTumorske celice se delijo in razmno\u017eujejo hitro. \u010ce bolezni ne zdravimo, poteka hitro in pre\u017eivetje ni dolgo. V nasprotju z indolentnim limfomom pa je agresivni ne-Hodgkinov limfom ozdravljiv<\/strong>.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Bolezenski stadiji<\/strong> opisujejo raz\u0161irjenost rakave bolezni. Poleg starosti bolnika ter njegovega splo\u0161nega zdravstvenega stanja omogo\u010dajo zdravniku dolo\u010diti na\u010drt zdravljenja. Zdravnik dolo\u010di stadij bolezni z diagnosti\u010dnimi preiskavami in na podlagi patohistolo\u0161kega izvida.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n
STADIJ<\/td>\nOPIS<\/td>\n<\/tr>\n
I<\/td>\nPrizadeta je samo ena bezgavka oziroma eno podro\u010dje bezgavk.<\/td>\n<\/tr>\n
II<\/td>\nPrizadeti sta dva ali ve\u010d podro\u010dij bezgavk na isti strani trebu\u0161ne prepone.<\/td>\n<\/tr>\n
III<\/td>\nPrizadete so bezgavke na obeh straneh trebu\u0161ne prepone.<\/td>\n<\/tr>\n
IV<\/td>\nPrizadetih je ve\u010d bezgavk in v celoti vsaj eno mesto oziroma organ zunaj limfati\u010dnega sistema.<\/td>\n<\/tr>\n
 <\/td>\n <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/strong><\/p>\n

Incidenca limfoma nara\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n

Incidenca nehodgkinovih limfomov, ne pa tudi hodgkinovih limfomov, nara\u0161\u010da pribli\u017eno za 3 odstotke letno. Vzrok ni povsem jasen. Kot eno od mo\u017enih razlag so raziskovalci predlagali t. i. epidemijo HIV-a. Znano je namre\u010d, da se limfomi pogosteje pojavljajo pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo, prirojeno ali pridobljeno kot pri HIV-u, zato naj bi pove\u010dano zbolevanje za HIV-om razlo\u017eilo nara\u0161\u010danje incidence limfomov. Pojavljanje limfomov je menda povezano tudi z nekaterimi virusnimi oku\u017ebami \u2013 kot npr. z Epstein Barrovim virusom, humanim T limfocitotropnim virusom 1 in humanim herpes virusom 8. Morda gre lahko del pove\u010danja incidence limfomov tudi na ra\u010dun pogostej\u0161ih virusnih oku\u017eb. Navsezadnje naj bi k ve\u010djemu zbolevanju za limfomi prispevala tudi vse ve\u010dja onesna\u017eenost okolja s pesticidi, nitriti, organskimi topili ipd., saj so v nekaterih ameri\u0161kih \u0161tudijah pokazali povezanost med zbolevanjem za limfomi in onesna\u017eenostjo okolja z navedenimi snovmi. Upo\u0161tevati moramo tudi staranje prebivalstva, kajti vrh incidence nehodgkinovih limfomov je v visoki starosti, pri osemdesetih letih.<\/p>\n

Limfom ali rak limfati\u010dnega sistema je ena najhitreje nara\u0161\u010dajo\u010dih vrst rakastih bolezni, saj za ne-Hodgkinovimi limfomi vsako leto zboli od tri do \u0161tiri odstotke ve\u010d ljudi kot leto pred tem. \u010ceprav ni dokazano, zakaj nara\u0161\u010da tako hitro, pa strokovnjaki sumijo, da je to vsaj deloma posledica vse bolj onesna\u017eenega okolja, lahko pa so povezani tudi z virusnimi oku\u017ebami. Znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj, zato se dostikrat zgodi, da se bolniki ne menijo zanje. Uspe\u0161nost zdravljenja pa je, tako kot pri vseh drugih rakavih boleznih, odvisna od tega, kako zgodaj je limfom odkrit<\/p>\n

 <\/p>\n

LEVKEMIJA<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Levkemije so novotvorbe mati\u010dnih celic hemopoeze, ki hkrati vzniknejo v vsem kostnem mozgu in ga pogosto difuzno prera\u0161\u010dajo. Obi\u010dajno neoplasti\u010dne celice v velikem \u0161tevilu vdirajo v kri (levkemi\u010dna krvna slika), lahko tudi v vranico, jetra, bezgavke in razli\u010dna druga tkiva. Dovzetnost za nastanek levkemije je velika predvsem pri ljudeh, ki so dalj \u010dasa izpostavljeni sevanjem, kot je na primer ionizirajo\u010de, ter tistim, ki so dalj \u010dasa pod vplivom dolo\u010denih spojin (npr. citostatikom, benzenu). Tudi bolniki z genskimi boleznimi, kot sta npr. Downov sindrom<\/a> in Fanconijeva anemija, pogosteje zbolevajo za levkemijo.<\/p>\n

 <\/p>\n

MULTIPLI MIELOM <\/strong>– Gre za raka vrste belih krvnih celic – plazmatk. Vendar pa bolezen ne nastane v krvi, ampak v kostnem mozgu, kjer se plazmatke in druge krvne celice razvijajo. Ko dozorijo, se izplavijo v kri. V krvi plazmatke izlo\u010dajo protitelesa, ki opravijo z nepridipravi in vsiljivci (mikroorganizmi, pa tudi z rakavimi celicami, ki nenehno nastajajo v telesu kot posledica napak pri delitvah). To je temeljni del normalnega delovanja imunskega sistema.<\/p>\n

 <\/p>\n

15\u00a0 RAK PROSTATE<\/strong><\/p>\n

Epidemiologija<\/span><\/strong><\/p>\n

Rak prostate je tako po svetu kot v Sloveniji, po pojavnosti na drugem mestu med raki pri mo\u0161kih. To je bolezen starej\u0161e populacije in nara\u0161\u010da s starostjo. Redko ga odkrijemo pred 45. letom starosti. Pri 50 letih ima raka na prostati 9,5%, pri 65 letih pa 13% mo\u0161kih.V svetu se pri\u010dakuje do leta 2007 1,6 miljona bolnikov z\u00a0rakom prostate, kar pomeni letni prirast za 3,8%.\u00a0Pri ameri\u0161kih \u010drncih je dale\u010d najve\u010d raka prostate na svetu, zelo redek pa je pri afri\u0161kih \u010drncih. Vzrok je lahko v manj\u0161i serumski koncentraciji testosterona in prehrambenih navadah.<\/p>\n

Vzroki za nastanek<\/span><\/strong><\/p>\n

Vzroki za nastanek raka prostate \u0161e vedno niso poznani. Glavni dejavniki tveganja so starost, rasa in dednost. Dednost je pomembna, saj ima pri kar 21% bolnikov raka prostate \u017ee eden od svojcev. Dvakrat ve\u010dja verjetnost za razvoj raka prostate je v dru\u017einah s to boleznijo v prvi generaciji in kar devetkrat ve\u010dja pri tistih, ki so imeli to bolezen v prej\u0161njih dveh generacijah Mo\u017eni dejavniki so \u0161e hormonski status, spolna aktivnost, vpliv okolja in prehrana.<\/p>\n

Postavljanje diagnoze<\/span><\/strong><\/p>\n

Zgodnje odkrivanje raka prostate je zelo pomembno, saj je ozdravljiv le v za\u010detnem stadiju. \u0160e vedno nam pri diagnostiki te bolezni pomaga trias temeljnih preiskav:<\/p>\n