{"id":1786,"date":"2011-07-08T11:55:59","date_gmt":"2011-07-08T10:55:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1786"},"modified":"2011-07-08T14:53:45","modified_gmt":"2011-07-08T13:53:45","slug":"psihologija-bistvo-2011-gradivo-za-psihologijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihologija-bistvo-2011-gradivo-za-psihologijo\/","title":{"rendered":"Psihologija bistvo 2011"},"content":{"rendered":"

\"\"PREDMET PSIHOLOGIJA<\/strong><\/p>\n

Du\u0161evni pojavi,osebnost,obna\u0161anje.Psihologija naj bi preu\u010devala nematerialne du\u0161evne pojave, to pa so na\u0161a do\u017eivljanja, zaznave,predstave, misli, \u010dustva. Introspekcija-notranje opazovanje in ekstraspekcija-zunanje opazovanje-behaviorizem.<\/p>\n

<\/p>\n

KLINI\u010cNA PSIHOLOGIJA<\/strong><\/p>\n

Klini\u010dna psihologija (uporaba psiholo\u0161kih znanj in ve\u0161\u010din v zdravstvu), Psiholo\u0161ka diagnostika, Psihoterapija, Nevropsihologija, Forenzi\u010dna psihologija<\/p>\n

RAZLIKE MED PSIHIATROM IN PSIHOLOGOM<\/strong><\/p>\n

PSIHOLOG <\/strong>\u0160TUDIJ PSIHOLOGIJE <\/strong>4 LETA, <\/strong>SPECILAIZACIJA- <\/strong>KLINI\u010cNI PSIHOLOG <\/strong><\/p>\n

PSIHIATER <\/strong>\u0160TUDIJ MEDICINE <\/strong>6 LET, <\/strong>SPECIALIZACIJA IZ PSIHIATRIJE <\/strong><\/p>\n

OSNOVNE ZNA\u010cILNOSTI GLAVNIH SKUPNIH TEORIJ<\/strong><\/p>\n

Biolo\u0161ke<\/strong>: geni,temperament,\u017eiv\u010dni sistem. Psihodinamske<\/strong>: nagoni,superego,dva dela du\u0161evnosti-zavest in nezavedno. Kognitivne<\/strong>: procesi predelovanja in oblikovanja informacij,spoznavni procesi. Vedenjske<\/strong>:pogojevanje in u\u010denje. Socialne<\/strong>:komunikacija,socialni fenomeni. Biolo\u0161ke<\/strong> (temperament, geni, \u017eiv\u010dni sistemi, nevrotransmiterji)<\/p>\n

METODE PSIHOLO\u0160KEGA SPOZNAVANJA<\/strong><\/p>\n

sistemati\u010dno opazovanje: ocenjevalne lestvice, check liste, vrednotenje,klasificiranje podatkov, program akcije.<\/p>\n

Eksperiment: primerjava rezultatov dveh skupin: eksperimentalno in kontrolno.<\/p>\n

statisti\u010dno opazovanje: vzorci izbrani po slu\u010daju,rangiranje in distribucija podatkov, primerjanje podatkov.<\/p>\n

SPONTANO, NATURALISTI\u010cNO IN NADZORNO OPAZOVANJE<\/strong><\/p>\n

Spontano-samoopazovanje,bele\u017eenje misli,\u010dustev<\/p>\n

Naturalisti\u010dno-v naravnem okolju opazovanca kar prina\u0161a slabosti,\u010de oseba ve da je opazovana ni nujno,da se bo takrat pojavilo \u017eeleno vedenje<\/p>\n

Nadzorovano-na\u010drtovano,simulirano,sistemati\u010dno,nenaravno<\/p>\n

EKSPIRIMENT <\/strong>Psiholo\u0161ka\u00a0 metoda spoznavanja, nadzorovani pogoji, eksperiment v terapiji. <\/strong><\/p>\n

KORELACIJSKO IN MULTIVARIANTO RAZISKOVANJE<\/strong><\/p>\n

KORELACIJSKO-iskanje odnosa med sprejemljivkami,ki se meri z korelacijo. Namen je iskanje povezav. Prednosti so ve\u010d sprejemljivk,naravno in manj kontrole.<\/p>\n

MULTIVARIANTNO-ve\u010d spremenljivk, iskanje latentnih dimenzij. Prednosti so uvid v kompleksne odnose, naravno in manj kontrole. Pomanjkljivosti so,da niso mo\u017eni vzor\u010dni sklepi.<\/p>\n

HALO EFEKT<\/strong><\/p>\n

Napake pri ocenjevanju: \u201chalo efekt\u201d \u2013 vpliv splo\u0161ne sodbe na posamezno oceno, pripisovanje uspeha\/neuspeha zunanjim in notranjim dejavnikom<\/p>\n

ATRIBUCIJSKA NAPAKA<\/strong> Osmovna atribucijska napaka je v tem, da ljudje pri presojanju vedenja drugih podcenjujemo situacijske in precenjujemo osebnostne vplive. <\/strong> Nastane, ko drugega napravimo za\u00a0 odgovornega , da si bo pomagal sam. Ker nezavedno ne razlikujemo med zunanjim in notranjim, ni pomembno kaj dejansko obstaja <\/strong><\/p>\n

PSIHODIAGNOSTIKA<\/strong><\/p>\n

Merimo vse pomembne du\u0161evne in osebnostne lastnosti. Najobse\u017enej\u0161a podro\u010dja, ki jih merimo s psihodiagnostiko so:sposobnosti, znanje, motivi,stali\u0161\u010da. Tehnike pa so intervju in psiholo\u0161ki preiskusi-testi,vpra\u0161alniki,ocenjevalne lestvice.<\/p>\n

NEVROPSIHOLOGIJA<\/strong><\/p>\n

preu\u010devanje kako se funkcionalne ve\u0161\u010dine (npr. spomin, jezik, pozornost, branje, na\u010drtovanje, re\u0161evanje problemov) spremenijo in vplivajo na vsakodnevno \u017eivljenje ob mo\u017eganskih po\u0161kodbah<\/p>\n

preu\u010devanje povezav in odvisnosti med razli\u010dnimi mentalnimi procesi<\/p>\n

diagnosticiranje na podlagi objektivnih psiholo\u0161kih testov, ki merijo po\u0161kodbe in motnje mo\u017eganov<\/p>\n

analiza posledic mo\u017eganskih po\u0161kodb ali bolezni in procesov, ki ljudem pomagajo pri okrevanju in\/ali prilagajanju na nove \u017eivljenjske pogoje<\/p>\n

FORENZI\u010cNA PSIHOLOGIJA<\/strong><\/p>\n

Ukvarja se s psihologijo udele\u017eencev pri kriminalu, predvsem storilcem kaznivih dejanj, pa tudi pri\u010d in \u017ertev kaznivih dejanj.<\/p>\n

BIOPSIHOSOCIALNI POGLED NA BOLEZEN<\/strong><\/p>\n

Telesnih in psihi\u010dnih pojavov ni mogo\u010de obravnavati lo\u010deno, oboji imajo vzajemni vpliv na posameznika in njegovo zdravje.<\/p>\n

Zdravstveno stanje, pojav ali potek bolezni je rezultat interakcije med biolo\u0161kimi, psiholo\u0161kimi in socialnimi dejavniki<\/p>\n

Zdravje ni nekaj samo po sebi umevno, ampak je odvisno od izpolnjenosti posameznikovih biolo\u0161kih, psiholo\u0161kih in socialnih potreb.<\/p>\n

ZDRAVJE V SODOBNEM SVETU<\/strong><\/p>\n

Za splo\u0161no populacijo je zdravje najve\u010dja vrednota (Ule, 2003), Prosti \u010das je postal \u010das za ukvarjanje s svojim zdravjem in svojim telesom, Promocija novega \u017eivljenjskega stila in vzpodbujanje vedenja, ki podpira zdravje. Novi normativizem: zdravje kot moralna kategorija (Pierret, 1995). Zdravo telo postane znak osebnega dose\u017eka, bolezen pa znak odpovedi in slabosti (Lupton, 2000). V sodobni zahodni kulturi pojem idealnega telesa povezuje med seboj zdravje, lepoto, mladost in normalnost.<\/p>\n

MLADOSTNI\u0160KA KULTURA<\/strong><\/p>\n

Prehod iz otro\u0161kega obdobja v odraslo. Obdobje nestabilnosti, Labilnost,upira se normam,odklanja avtoriteto star\u0161ev,telesne in hormonske spremembe<\/p>\n

NORMALNO, NORMATIVNO,ZDRAVO, PATOLO\u0160KO<\/strong><\/p>\n

Normalno: statisti\u010dni, kvantitativni pojem, \u201ctisto, kar je na sredini\u201d, povpre\u010dno.<\/p>\n

Zdraviti praviloma pomeni dolo\u010deno funkcijo ali organizem privesti do norme, od katere se je oddaljila.<\/p>\n

Normalno<\/strong> \u0161e ne pomeni zdravo, kakor tudi nenormalno \u0161e ni patolo\u0161ko (Jaspers, 1965).<\/p>\n

Normativnost<\/strong>: biti zdrav ne pomeni samo biti normalen v dolo\u010deni situaciji, ampak tudi biti normativen ob spremembah. \u010clovek je bolan, ko lahko dopusti samo eno norma. (Canguilhem, 1966).<\/p>\n

Zdravo \u2013 patolo\u0161ko<\/strong>: medicinska, kategorialna pojma, kljub temu da so tudi mnogi pojavi v somatski medicini kvantitativno porazdeljeni.<\/p>\n

Zdravje je sposobnost notranje in zunanje prilagoditve (ego psihologija).<\/p>\n

ZDRAVJE KOT ZUNANJA IN NOTRANJA PRILAGODITEV<\/strong><\/p>\n

Osebnost kot osrednji psiholo\u0161ki koncept predstavlja kompleksen on koherenten sistem psiholo\u0161kih struktur in procesov. Od osebnosti posameznika je odvisna njegova prilagojenost in u\u010dinkovitost v razli\u010dnih socialnih okoljih npr. Dru\u017einskem in delovnem. Osebnost je povezana z zdravjem.<\/p>\n

BIOPSIHOSOCIALNI MODEL BOLEZNI IN REDUKCIONIZEM<\/strong><\/p>\n

Biopsihosocialni <\/strong>pristop pomeni celostno obravnavo pacienta.<\/p>\n

Pomemben odnos s terapevti v vseh fazah zdravljenja.<\/p>\n

Zdravljenje je komuniciranje: Mo\u010d komuniciranja prihaja od avtenti\u010dnosti, od ujemanja med besedami in bitjo (Gottschlich, 1998).<\/p>\n

Bolnik v procesu zdravljenja ni pasivni objekt ampak aktivni udele\u017eenec, od katerega je v veliki meri odvisen uspeh zdravljenja<\/p>\n

OSEBNOST KOT IMUNSKI SISTEM<\/strong><\/p>\n

Od strukture oz. zna\u010dilnosti osebosti in prilagoditvenih funkcij je odvisno, ali se bo na psihosocialne obremenitve odzval na zdrav ali bolezenski na\u010din. Osebnost je na nek na\u010din podobna imunskemu sistemu, ki je izpostavljen ve\u010djim ali manj\u0161im psihofizi\u010dnim obremenitvam.<\/p>\n

SOMATOFORMNE MOTNJE: PSIHOSOMATSKE, KONVERZIVNE, HIPOHONDRI\u010cNE\u2026<\/strong><\/p>\n

Konverzivne motnje<\/strong>: telo kot simbol<\/p>\n

Hipohondri\u010dne motnje<\/strong>: patolo\u0161ka skrb za zdravje<\/p>\n

Psihosomatske motnje<\/strong>: motnje telesnih funkcij kot osiroma\u0161enje psihi\u010dnega \u017eivljenja<\/p>\n

ZDRAVLENJE IN KOMUNIKACIJA<\/strong><\/p>\n

Pogovor je del procesa zdravljenja. Odsotnost komuniciranja lahko ogrozi zdravje. Kdor ne more sporo\u010diti svoje bole\u010dine, ta v svojem duhu ne more razviti tudi nobene zdravilne mo\u010di za vodenje bolezenskega dogajanja. Mo\u017enost izra\u017eanja ob\u010dutkov, predelava emocij skozi izra\u017eanje le-teh, krepi imunski sistem.<\/p>\n

AKTIVNOST P. V PROCESU ZDRAVLENJA <\/strong>Bolnik v procesu zdravljenja ni pasivni objekt ampak aktivni udele\u017eenec, od katerega je v veliki meri odvisen uspeh zdravljenja.<\/p>\n

SAMOZDRAVLENJE<\/strong><\/p>\n

Pomik bolnikov k samozdravljenju in celostnemu zdravljenju je znak odpora proti pasivni\u00a0 vlogi bolnika v klasi\u010dni medicini, kjer prevladuje individualisti\u010dno paternalisti\u010dni odnos do posameznika in njegovih problemov.<\/p>\n

V klasi\u010dni medicini ima zdravnik popoln nadzor nad pogledom na bolezen.<\/p>\n

To je tudi upor proti tr\u017eno individualisti\u010dnemu odnosu do zdravja kot potro\u0161ne dobrine.<\/p>\n

Samozdravljenje pomeni, da je bolnik postal aktivni dejavnik medicine (alternativno zdravljenje, skupine samopomo\u010di).<\/p>\n

OSEBNOST<\/strong><\/p>\n

Osebnost je relativno trajna in edinstvena celota du\u0161evnih, vedenjskih in telesnih zna\u010dilnosti posameznika (Musek, 1993).<\/p>\n

Osebnost kot kompleksen vzorec globoko vtkanih psiholo\u0161kih zna\u010dilnosti se avtomati\u010dno odra\u017ea na skoraj vseh podro\u010djih posameznikovega psiholo\u0161kega delovanja (Millon, 2004).<\/p>\n

Osebnost je kompleksen in koherenten sistem psiholo\u0161kih struktur in proces<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

TEMPERAMENT IN ZNA\u010cAJ<\/strong><\/p>\n

Temperament- prete\u017eno rirojen na\u010din odzivanja na dra\u017eljaje (hutrost, intenzivnost in trajnost reakcij)<\/p>\n

Zna\u010daj- osebnost v o\u017ejem smislu in predstavlja predvsem njene voljne, motivacijske in eti\u010dno-moralne vidike.<\/p>\n

Osebnostni tipi na podlagi temperamenta (Hipokrat – Galen)<\/strong><\/p>\n

Melanholi\u010dni tip:<\/strong> zanj so zna\u010dilne po\u010dasne, globoke in trajne reakcije, ki so povezane z (zunanjo) neodzivnostjo, ob\u010dutljivostjo, notranjo labilnostjo, zavrtostjo in pesimizmom;<\/p>\n

Koleri\u010dni tip:<\/strong> je razburljiv, \u010dustveno odziven, silovit, aktiven, prepirljiv in nezadovoljen. Odziva se hitro, a je zelo spremenljiv in nestabilen v vedenju;<\/p>\n

Sangvini\u010dni tip<\/strong> je hiter, odziven, \u017eivahen, podjeten in produktiven. Je bolj stabilen kot koleri\u010dni tip;<\/p>\n

Flegmati\u010dni tip<\/strong> je neodziven, miren, po\u010dasen, vztrajen in stabilen.<\/p>\n

TIPI OSEBNOSTI: SHIZOIDNI, DEPRESIVNI, ANANKASTI\u010cNI, HISTERI\u010cNI\u2026 <\/strong>Psihoanaliti\u010dna razdelitev osebnosti <\/strong><\/p>\n

Shizoidni tip:<\/strong> izguba avtonomije, identitete, ego mej<\/p>\n

Depresivni tip:<\/strong> izguba medosebnih odnosov, zapu\u0161\u010denost, lo\u010ditev, ob\u010dutja krivde<\/p>\n

Anankasti\u010dni:<\/strong> izguba sposobnosti, mo\u010di, konstantnosti, reda, varnosti<\/p>\n

Histeri\u010dni tip:<\/strong> izguba svobode, mo\u017enosti, mladosti, priljubljenosti, ljubezni<\/p>\n

Tipi osebnosti: \u010dutni, \u010dustveni, miselni, intuitivni Osebnostni tipi po Jungu<\/p>\n

Tipi osebnosti: introvertni, ekstrovertni Ta implicitna kategorija povezuje lastnosti kot so mol\u010de\u010dnost-zgovornost, nedru\u017eabnost-dru\u017eabnost, zadr\u017eanost-\u017eivahnost\u2026<\/p>\n

TIPI OSEBNOSTI>: A,B,C<\/strong><\/p>\n

A Ekscentriki in \u010dudaki<\/span> (paranoidna, shizoidna in shizotipska motnja osebnosti);<\/p>\n

B Dramatiki<\/span> (mejna, antisocialna, histrioni\u010dna in narcisisti\u010dna motnja osebnosti) ter<\/p>\n

C Bojazljivci<\/span> (izmikajo\u010da, odvisnostna, obsesivno kompulzivna motnja in nespecifi\u010dne motnje osebnosti).<\/p>\n

VELIKIH 5 FAKTORJEV- tipi in dimenzije osebnosti<\/strong><\/p>\n

1\u00a0 Ekstravertnost ali surgentnost<\/strong> je sestavljena iz komponent ali potez kot so: zgovoren \u2013 mol\u010de\u010d, odkrit \u2013 zaprt, pustolovski- previden in dru\u017eaben – zadr\u017ean. Nana\u0161a se na \u017eivljenjsko podro\u010dje mo\u010di<\/strong><\/p>\n

2 Prijetnost<\/strong> vklju\u010duje: dobrovoljnost \u2013 razdra\u017eljivost, neljubosumje \u2013 ljubosumje, prijaznost \u2013 neprijaznost in kooperativnost \u2013 negativizem.\u00a0 Opisuje \u017eivljenjsko podro\u010dje ljubezni<\/strong>.<\/p>\n

3 Vestnost <\/strong>vklju\u010duje skrbnost \u2013 brezskrbnost, odgovornost \u2013 neodgovornost, obzirnost \u2013 brezobzirnost in vztrajnost \u2013 nevztrajnost. Ta dimenzija je povezana predvsem z odnosom do dela<\/strong>.<\/p>\n

4 Emocionalna stabilnost<\/strong> zajema poteze kot so spro\u0161\u010denost \u2013 napetost, mirnost, zaskrbljenost, uravnove\u0161enost \u2013 vzburljivost, nehipohondri\u010dnost \u2013 hipohondri\u010dnost (zaskrbljenost za zdravje). Ta dimenzija se nana\u0161a na \u010dustva<\/strong>.<\/p>\n

5 Kulturnost<\/strong> vklju\u010duje smisel za umetnost, intelektualnost \u2013 omejenost, olikanost \u2013 neolikanost in domiselnost – nedomiselnost. Ta dimenzija se nana\u0161a na intelekt<\/strong>.<\/p>\n

FAKTORSKI MODELI OSEBNOSTI: VELIKIH 5 FAKTORJEV<\/strong><\/p>\n

S pomo\u010djo vpra\u0161alnikov so nastale faktorske teorije osebnosti.<\/p>\n

Iskanje izvornih osebnostnih potez oz. faktorjev osebnosti s pomo\u010djo statisti\u010dnih postopkov (Allport, Catell, Eysenck, McCrae & Costa).<\/p>\n

Glede na to, da izhajamo iz populacijskih norm je vpra\u0161anje ali so vsi \u201cprimarni\u201d faktorji zna\u010dilni tudi za konkretnega posameznika.<\/p>\n

ALEKSITIMIJA<\/strong><\/p>\n

Aleksitimija…je poimenovana nezmo\u017enost zaznavati \u010dustva pri sebi in pri drugih…
\nMotnjo so mno\u017ei\u010dno za\u010deli zaznavati v 70-tih letih, v zadnjem \u010dasu pa s pomo\u010djo izpopolnjenih aparatov za merjenje mo\u017eganskih tokov…raziskujejo vzroke zanjo. Ve\u010dina aleksitimnih ljudi \u017eivi pod nenehnim stresom, imajo kroni\u010dne bole\u010dine, povi\u0161an krvni tlak in druge bolezni povezane s stresom, saj \u017eivijo pod nenehnim pritiskom, ker ne opazijo neverbalnih komunikacij in ne zaznavajo nobenih \u010dustev pri drugih ljudeh. Prvi izsledki ka\u017eejo, da je morda vzrok v nezadostni povezavi med obema mo\u017eganskima polovicama…<\/p>\n

KONGNITIVNI PROCESI, FUNKCIJE STIL<\/strong><\/p>\n

Kognitivni procesi<\/strong> so tiste psiholo\u0161ke funkcije, ki posamezniku omogo\u010dajo odnos z okoljem.<\/p>\n

Vklju\u010dujejo psiholo\u0161ke procese kot so zaznavanje, pozornost, u\u010denje, pomnjenje in mi\u0161ljenje.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo da posameznik sprejeme dolo\u010deno sporo\u010dilo iz okolja, mu mora biti najprej fizi\u010dno izpostavljen, mora postati nanj pozoren, ga potem zaznati, mentalno predelati, ohraniti v spominu, do njega zavzeti dolo\u010den odnos in na koncu oblikovati odlo\u010ditve in dejanja, ki so v skladu s posameznikovimi te\u017enjami.<\/p>\n

Kognitivni stil<\/strong> nam pove kako posameznik usmerja in razporeja pozornost, sprejema in procesira informacije, organizira misli, jim daje pomen in jih posreduje drugim.<\/p>\n

POZORNOST VRSTE<\/strong><\/p>\n

Pozornost<\/strong> pomeni trenutno osredoto\u010denje na\u0161e zmo\u017enosti za predelovanje informacij na dolo\u010den dra\u017eljaj. \u00a0Pozornost je vedno selektivna: posvetimo se dolo\u010denim informacijam na ra\u010dun drugih.<\/p>\n

\u010cim bolj intenzivna je pozornost tem manj\u0161i obseg zajema.<\/p>\n

Vzdr\u017eevana pozornost<\/strong>.<\/p>\n

S pozornostjo pa je zelo povezan tudi proces prilagajanja (adaptacije).<\/p>\n

Posameznik se je zmo\u017een prilagoditi \u0161tevilnim fizi\u010dnim, psihi\u010dnim in socialnim situacijam. Ta\u00a0 proces spremlja ob\u010dutek prenehanja delovanja dra\u017eljajev, ki se ponavljajo, s tem, da na njih nismo ve\u010d pozorni (npr. neprestan hrup s\u010dasoma \u00bbpresli\u0161imo\u00ab).<\/p>\n

Na okolje pa ponovno postanemo pozorni takrat, ko se v njem kaj spremeni.<\/p>\n

Vrste pozornosti:<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Na\u010drtna:<\/strong> npr. iskanje dolo\u010denih informacij,<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Vsiljena:<\/strong> ko se dolo\u010den dra\u017eljaj iz okolja ali organizma vsili v na\u0161o zavest in;<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Spontana:<\/strong> je kombinacija prvih dveh. Takrat se ne usmerjamo preve\u010d ozko in smo pripravljeni na sprejem novih dra\u017eljajev.<\/p>\n

Pri pasivni <\/strong>pozornosti \u010dloveku vzbudijo pozornost le zunanji dra\u017eljaji (iz okolja), aktivna<\/strong> pozornost pa je rezultat motiviranosti posameznika.<\/p>\n

ZAZNAVANJE<\/strong><\/p>\n

Zaznavanje<\/strong> je proces pridobivanja informacij preko senzornih organov, s katerim ljudje selekcioniramo, organiziramo in interpretiramo \u010dutne dra\u017eljaje.<\/p>\n

Je proces organiziranja senzornega gradiva, ki ni pasivna refleksija ali spontano asociiranje, temve\u010d se razvije s \u010dlovekovo aktivnostjo.<\/p>\n

V zaznavanju posameznik povezuje \u010dutne dra\u017eljaje s prej\u0161njimi izku\u0161njami in jim v skladu s temi pripi\u0161e dolo\u010den pomen.<\/p>\n

Gre za selektivno organizacijo in interpretacijo<\/strong>, posameznik sprejme in predela samo dolo\u010den del dra\u017eljajev, ki so prisotni v okolju.<\/p>\n

TEORIJA REPREZENTACIJE<\/strong><\/p>\n

Teorija reprezentacije: pri reprezentaciji gre za \u201cstenografsko\u201d interpretacijo realnosti, senzorni material je selekcioniran (Gregory, 1970)<\/p>\n

PROJEKCIJSKA HIPOTEZA<\/strong><\/p>\n

Na\u010delo osmi\u0161ljanja nejasnih, manj strukturiranih zaznav \u2013 percepcija in apercepcija (Frank)<\/p>\n

Subjekt vna\u0161a tudi svoje osebnostne zna\u010dilnosti v razlago nejasnega okolja.<\/p>\n

PRAGI DR\u017dLAJEV<\/strong><\/p>\n

Dra\u017eljaji, ki so preve\u010d \u0161ibki in ne izzovejo senzornih procesov imenujemo podpra\u017eni dra\u017eljaji<\/strong> <\/span> (npr. ultravijoli\u010dna in infrarde\u010da svetloba).<\/p>\n

MIKROTRAVME<\/strong><\/p>\n

Teorije t.i. mikrotravm opisujejo akumulacijo izvenzavestnih dra\u017eljajev v organizmu, ki s\u010dasoma (ko se se\u0161tejejo) pove\u010dano vplivajo na \u010dloveka.<\/p>\n

SENZORNA DEPRIVACIJA <\/strong>\u2013 pomankanje \u010dutnih dra\u017eljajev. Lahko vodi do dezorientacije, kroni\u010dnega dolgo\u010dasja, depresije in celo halucinacij. <\/strong><\/p>\n

PREOBREMENJENOST<\/strong>– <\/strong>lahko vodi k napetosti, anksioznosti, nespe\u010dnosti, jezi in celo k nasilju.<\/strong><\/p>\n

To sta stanji, ki vzbujata ob\u010dutek izgube kontrole in povzro\u010data stres , lahko imata kvarne psiholo\u0161ke u\u010dinke na posameznika, ki je izpostavljen eni ali drugi.<\/p>\n

U\u010cENJE<\/strong><\/p>\n

Temelji na ponavljanju dra\u017eljajev in izvenzavednem osvajanju informacij zaradi ponavljajo\u010dih se predstavitev istih dra\u017eljajev:<\/p>\n

Klasi\u010dno pogojevanje:<\/strong> u\u010denje poteka ob sodelovanju oja\u010devalcev, signalov, ki pomenijo nagrado ali kazen za dolo\u010deno vedenje. Gre za asociacijsko povezovanje nekega nevtralnega dra\u017eljaja z nagrado po principu sti\u010dnosti, to je so\u010dasnega pojavljanja dveh sporo\u010dil;<\/p>\n

Instrumentalno pogojevanje:<\/strong> posameznik je aktiven u\u010denec in ne le pasivni sprejemnik, pri \u010demer je poudarjen pomen oja\u010devalcev dolo\u010denega vedenja. To je metoda poskusov in napak. Ljudje izbirajo vedenje, ki prina\u0161a koristi, prijetna ob\u010dutja, izogibajo pa se vedenjem, ki so prinesla neprijetne posledice.<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 U\u010denje po modelu<\/strong>– pomeni posnemanje svojih vzornikov oz. pomembnih oseb z namenom biti jim podoben.<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Otroci se ne u\u010dijo le iz posledic svojih dejanj. Zmo\u017eni so posnemati druge in tudi presoditi verjetne posledice lastnih dejanj na podlagi opazovanja drugih in s tem posledic, ki jih imajo njihova dejanja zanje (Bandura).<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Star\u0161i in zdravstveni delavci bi morali nastopati kot modeli zdravega \u017eivljenja.<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 U\u010denje z vpogledom in povezovanjem<\/strong>– U\u010denje, ki ni rezultat nekih neposrednih preteklih izku\u0161enj, ampak stara spoznanja prenesemo v nove situacije<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Gre za povezovanje informacij z drugimi informacijami v spominski mre\u017ei, da nastanejo zaokro\u017eene kognitivne enote, ki se ve\u017eejo tudi z emocijami.<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Tudi tukaj deluje na\u010delo sti\u010dnosti ali asociacijskih povezav. V na\u0161i spominski mre\u017ei je polno zvez med posameznimi spominskimi elementi, ki so bolj ali manj trdna. Ko ozavestimo dolo\u010deno informacijo, se takoj pojavi njena povezava, npr. bela \u2013 \u010drna, gori – doli.<\/p>\n

n\u00a0\u00a0 Na\u0161e izku\u0161nje so povezane tudi s \u010dustvi, ki so jih spremljale v preteklosti, npr. prometna nesre\u010da \u2013 bole\u010dina, \u017ealost ali TV sprejemnik \u2013 u\u017eitek. Tako nastanejo prepri\u010danja in stali\u0161\u010da.<\/p>\n

EMPIRIZEM IN NAVTIZEM<\/strong><\/p>\n

Empirizem (behaviorizem) \u2013 \u010dlovek se rodi kot nepopisan list, vse znanje izvira iz pridobljenih izku\u0161enj.<\/p>\n

Nativizem (kognitivizem) \u2013 \u010dlovek se rodi z edinstveno zmo\u017enostjo strukturiranja znanja na poseben na\u010din.<\/p>\n

TRANSFER: POZITIVNI, NEGATIVNI<\/strong><\/p>\n

Pri tem je pomemben pojem transfer,<\/strong> ki pomeni prenos prej nau\u010denega gradiva ali dejavnosti na novo u\u010denje. \u00a0Transfer nam olaj\u0161uje novo u\u010denje (pozitivni transfer<\/strong>), v nekaterih primerih pa tudi ote\u017euje (negativni transfer<\/strong>).<\/p>\n

SISTEMATI\u010cNA DESENZIBILIZACIJA<\/strong><\/p>\n

To je ne\u017enej\u0161i na\u010din zdravljenja anksioznosti in fobij. Ljudi najprej nau\u010dijo spro\u0161\u010danja kot nasprotja njihovega obi\u010dajnega avtonomnega odgovora. Potem se u\u010dijo to spro\u0161\u010danje uporabljati v hierarhi\u010dni seriji situacij: najprej si predstavljajo situacijo, ki jim zbuja zmeren strah, potem situacijo, ki povzro\u010da ve\u010d strahu, zatem gledajo slike in filme in na koncu tega stopnjevalnega procesa se spoprimejo z resni\u010dno situacijo ki jim vzbuja strah. Na vsaki stopnji mora posameznik pokazati, da je s spro\u0161\u010danjem zmo\u017een nadzirati situacijo, preden lahko napreduje na vi\u0161jo stopnjo. To je tehnika, ki zahteva precej \u010dasa, a se je pokazala za uspe\u0161no pri zdravljenju razli\u010dnih trdovratnih \u010dustvenih odzivov, ki omejujeo \u010dloveka.<\/p>\n

BIOLO\u0160KA POVRATNA ZVEZA<\/strong><\/p>\n

Gre za uporabo katerega koli senzorja, ki zaznava aktivnost avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema, recimo spremembo v vla\u017enosti ko\u017ee, temperature in daje povratno informacijo v obliki kontinuiranega, a spreminjajo\u010dega zvo\u010dnega signala. Taka povratna zveza lahko omogo\u010di posamezniku, da reakcijo, ki je avtonomni refleks, spravi pod voljni nadzor. Pogosto se nam je te\u017eko sprostiti, ker nimamo sredstva s katerim bi presodili, koliko smo bili uspe\u0161ni pri spro\u0161\u010danju napetih mi\u0161ic. Tak\u0161na povratna zveza zelo olaj\u0161a u\u010denje popolne sprostitve.<\/p>\n

NAU\u010cENA NEMO\u010c IN DEPRESIJA<\/strong><\/p>\n

Izku\u0161nje nezmo\u017enosti kontrole povzro\u010dijo motivacijski, kognitivni in \u010dustveni deficit. Nau\u010dena nemo\u010d pomeni, da se nau\u010dimo, da na\u0161a dejanja ne vplivajo na izid. Depresija: potrebno je ponovno u\u010denje (iz lastnih izku\u0161enj), da so zmo\u017eni narediti kaj pozitivnega in vplivati na svoje \u017eivljenje. Predvidljivost in mo\u017enost nadzora sta povezani.<\/p>\n

GENERALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA<\/strong><\/p>\n

Nau\u010diti pacienta sistemati\u010dnih metod za re\u0161evanje<\/p>\n

problemov ter ostalih problemov v prihodnosti \u2013<\/p>\n

Posplo\u0161evanje<\/strong> (generalizacija) se nana\u0161a na te\u017enjo posameznika, da podobno reagira na razli\u010dne znake, a jih kljub temu do\u017eivlja v nekem smislu podobne.<\/p>\n

Diferenciacija- Prilagojena gratifikacija in frustracija omogo\u010dajo strukturalizacijo psihi\u010dnega aparata.<\/p>\n

Separacija se za\u010dne z diferenciacijo predstav o selfu in objektu.<\/p>\n

Otrok postopoma za\u010dne lo\u010devati med seboj in objektom, najprej z vidika telesnega selfa.<\/p>\n

Obenem se vr\u0161i integracija dobrih in slabih predstav o selfu in objektu ter s tem nevtralizacija in krepitev jaza.<\/p>\n

SPOMIN<\/strong><\/p>\n

Spomin <\/strong>je kognitivna sposobnost, da neko sporo\u010dilo, znanje, izku\u0161njo ohranimo in jo uporabimo v nekem drugem \u010dasu.<\/p>\n

Spomin zajema sprejemanje, predelavo, vkodiranje, skladi\u0161\u010denje in priklic informacije.<\/p>\n

Lo\u010dimo neposredno, <\/span>kratkoro\u010dno pomnjenje<\/strong> (short term memory) in dolgoro\u010dno pomnjenje<\/strong> (long term memory). Pri kratkoro\u010dnem pomnjenju informacije ohranjamo v zavesti le dolo\u010den \u010das, ko jih obdelujemo (od 10 do 30 sekund), dolgoro\u010dno pomnjenje pa pomeni (relativno) trajno ohranitev.<\/p>\n

Spomin razlikujemo glede na vrste in na\u010dine pridobivanja gradiva (besedni, nebesedni, vizualni, auditivni, semanti\u010dni, epizodi\u010dni, numeri\u010dni, proceduralni itd).<\/p>\n

Dolgoro\u010dni spomin je organiziran v mre\u017eo,<\/strong> ki sestoji iz vozli\u0161\u010d<\/strong> in povezav<\/strong>. Vozli\u0161\u010da so besede, pojmi, predstave, povezave pa so asociacijske in logi\u010dne zveze med njimi<\/p>\n

ASIMILACIJA IN AKOMONDACIJA<\/strong><\/p>\n

Asimilacija<\/strong> je proces prilagajanja novih izku\u0161enj prej\u0161njim izkustvenim shemam v poteku pomnjenja;<\/p>\n

Akomodacija<\/strong> predstavlja prilagajanje starih izku\u0161enj, nau\u010denega gradiva, novim informacijam<\/p>\n

RACIONALIZACIJA<\/strong><\/p>\n

Racionalizacija <\/strong>izhaja iz osnovne \u010dlovekove te\u017enje po smislu in urejenosti sveta. Posameznik sku\u0161a ustvariti red in smisel med novimi vtisi, tudi na ra\u010dun spreminjanja podatkov, ki postanejo tako bolj racionalni, poenostavljeni in konvencionalni.<\/p>\n

POZABLANJE<\/strong> povzro\u010dajo fiziolo\u0161ki in psiholo\u0161ki procesi. <\/strong><\/p>\n

S psiholo\u0161kega vidika pozabljamo oz. izrinjamo iz zavesti neprijetne, ogro\u017eajo\u010de ali nepomembne vsebine. U\u010dinek prve in zadnje informacije: najbolj pozabljamo tiste podatke, ki so posredovane na sredini. Na pozabljanje vpliva tudi u\u010denje novih vsebin. Pozabljanje je najve\u010dje takoj po u\u010denju, pomnjenje pa se pove\u010duje s porazdeljenim ponavljanjem. Pozabljanje je manj\u0161e, \u010de je sporo\u010dilo predstavljeno in povezano z razli\u010dnimi modalitetami (vizualno, auditivno, taktilno). Pozabljanje je manj\u0161e, \u010de uporabljamo znane izraze (problem zdravstvenih navodil). Prepoznavanje je vedno la\u017eje kot priklic.<\/p>\n

MI\u0160LENJE<\/strong> <\/strong>Pri predelavi informacij uporabljamo tudi mi\u0161ljenje<\/strong>, ki pomeni odkrivanje novih odnosov med izku\u0161njami. \u00a0Mi\u0161ljenje je psihi\u010dna funkcija, ki jo uporabljamo pri re\u0161evanju problemov, zunanjih ali notranjih neskladij med razli\u010dnimi informacijami. \u00a0Mi\u0161ljenje je simbolne narave, ki je nastalo s u\u010denjem jezika, predstavlja obliko \u00bbnotranjega dialoga\u00ab.<\/strong><\/p>\n

INTELIGENTNOST<\/strong><\/p>\n

splo\u0161na sposobnost u\u010dinkovitega mi\u0161ljenja in re\u0161evanja problemov.<\/p>\n

sposobnost u\u010dinkovite predelave informacij<\/p>\n

sestavljena ali celostna sposobnost posameznika, da ravna smotrno, da misli razumno in u\u010dinkovito obvladuje svoje okolje (Wechsler).<\/p>\n

dispozicija, pogoj za u\u010denje.<\/p>\n

– \u00a0verbalna, neverbalna, splo\u0161ni g faktor, kristalizirana, fluidna<\/p>\n

KOLI\u010cNIK INTELIGENTONOSTI<\/strong><\/p>\n

Pojem inteligentnosti temelji na statisti\u010dnih faktorskih raziskavah in odkritju g faktorja, ki predstavlja prirojeno, splo\u0161no mentalno sposobnost (IQ).<\/p>\n

Razmerje med mentalno in kronolo\u0161ko starostjo (Stern)<\/strong><\/p>\n

Razmerje med dose\u017eenim testnim rezultatom in pri\u010dakovanim povpre\u010djem za posameznikov (Wechsler) Kategorije: Nadpovpre\u010dna inteligentnost: nad 110, Povpre\u010dna inteligentnost: 90-110, Podpovpre\u010dna inteligentnost: 80-89, Mejna inteligentnost: 66-79, Podnormalna inteligentnost: pod 65<\/strong><\/p>\n

KOGNITIVNI STILI: introverzivni, ekstraverzivni, me\u0161ani <\/strong><\/p>\n

Odkriva h katerim virom informacij je usmerjena pozornost posameznika: v zunanji svet (ekstrovertni<\/strong>) ali notranji svet (introvertni).<\/strong><\/p>\n

Ali posameznik i\u0161\u010de otipljive, konkretne informacije iz materialnega sveta (\u010dutni<\/strong>) ali je nagnjen bolj k nejasnim, neotipljivim, abstraktnim in simboli\u010dnim (intuitivni<\/strong>).<\/p>\n

Naslednja kognitivna lastnost se nana\u0161a na na\u010din procesiranja in spreminjanja \u017ee sprejetih podatkov. Procesi, ki temeljijo predvsem na razumu, logiki, dokazih in objektivnosti so zna\u010dilni predvsem za tiste, ki imajo poudarjene miselne funkcije<\/strong>, za razliko od tistih, katerih obdelava podatkov determinirajo emocije, empatija, osebne vrednote in subjektivnost (\u010dustvovanje).<\/strong><\/p>\n

Na\u010din organizacije novih informacij odkriva sistemati\u010dne<\/strong> ali inovativne <\/strong>posameznike. Prvi nove informacije prilagajajo obstoje\u010dim, konvencionalnim, standardnim shemam, drugi pa so bolj inovativni, ustvarjalni in spontani<\/p>\n

PRAKTI\u010cNA INTELIGENTNOST: \u010dustvena, socialna, moralna, modrost<\/strong><\/p>\n

Inteligentnost ni samo statisti\u010dni konstrukt sposobnosti v testnih pogojih, inteligentnost se odkriva v kontekstu, v medosebnih odnosih, pri re\u0161evanju prakti\u010dnih problemov.<\/p>\n

\u010custvena inteligentnost<\/strong>: zmo\u017enost prepoznavanja, razumevanja in regulacije emocij.<\/p>\n

Socialna inteligentnost:<\/strong> spretnosti v medosebnih odnosih, npr. u\u010dinkovitost v komunikaciji, re\u0161evanju medosebnih problemov, razumevanje sebe in drugih v socialnih situacijah, zmo\u017enost empatije ipd.<\/p>\n

Moralna (duhovna) inteligentnost<\/strong>: zmo\u017enost razlikovati med dobrim in slabim v moralno eti\u010dnem smislu in zmo\u017enost odlo\u010dati se v korist tudi drugim ljudem, ne samo sebi. Ne gre samo za poznavanje eti\u010dnih pravil, ampak predvsem za odlo\u010denost za moralno delovanje.<\/p>\n

Modrost <\/strong>ne pomeni samo inteligentnosti, ampak tudi bogastvo znanja, (\u017eivljenjskih) izku\u0161enj, emocionalne in osebnostne zrelosti, moralnega delovanja in intuicije. Modrost omogo\u010da razumevanje in sprejemanje kompleksne situacije, uspe\u0161ne izbire, odlo\u010ditve in prilagoditev okolju. Nara\u0161\u010da od otro\u0161tva in adolescence v odraslo dobo in se s starostjo ne zmanj\u0161uje.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

VPLIVI NA INTELIGENTNOST<\/strong><\/p>\n

psihi\u010dne motnje, spol, kultura, motivacija<\/p>\n

CULTURE FAIR TESTI<\/strong> <\/strong>( splo\u0161na orientacija, spomin u\u010denje, pozornost, resoniranje, re\u0161evanje problemov, logi\u0107no zaklju\u010devanje, govor, senzorika, motorika, koordinacija, izvr\u0161ilne funkcije, ustvarjalnost, testi mentalnega razvoja)<\/p>\n

Ali so testi inteligentnosti pravi\u010dni? Vpliv starosti, spola, psihi\u010dnega stanja, socialnega in kulturnega okolja:<\/p>\n

IZVR\u0160ILNE FUNKCIJE <\/strong>So testi specifi\u010dnih kognitivnih funkcij in sposobnosti<\/strong><\/p>\n

EMOCIJE, RAZDELITEV<\/strong><\/p>\n

so reakcije subjekta na pomembne dra\u017eljaje, ki jih sprejme, ter pripravljajo organizem na prilagojeno vedenje.<\/p>\n

Emocionalno oz. \u010dustveno reagiramo samo v situaciji, ki je za nas pomembna.<\/p>\n

Emocije vklju\u010dujejo do\u017eivljajski, vedenjski<\/strong> in fiziolo\u0161ki<\/strong> vidik.<\/p>\n

Emocije imajo prilagoditveno vlogo in pomagajo organizmu, da prebrodi temeljne probleme obstanka. Emocije dolo\u010dajo odziv posameznika na razli\u010dne dra\u017eljaje iz okolja.<\/p>\n

Razdelitev emocij:<\/strong> prijetne \u2013 neprijetne; \u0161ibke – mo\u010dne, \u00a0kratkotrajne (afekt) – dolgotrajne (razpolo\u017eenje), \u00a0enostavne (npr. jeza) – sestavljene (npr. veselje + pri\u010dakovanje = optimizem), zavestne – nezavedne.<\/p>\n

OBRAMBNO VAROVALNI MEHANIZMI: preme\u0161\u010danje, represija, reakcijska formacija, kompenzacija, zanikanje (negacija), projekcija, intelektualizacija, regres, sublimacija, humor, ating-out, acting-in (somatizacija)<\/strong><\/p>\n

Obrambe<\/strong> so psiholo\u0161ki mehanizmi, ki omogo\u010dajo za\u0161\u010dito biopsiholo\u0161ke enote v primeru nami\u0161ljene ali realne nevarnosti. Nevarnost lahko prihaja od zunaj, iz okolja ali pa iz posameznika. To so dra\u017eljaji, ki povzro\u010dajo bole\u010da ob\u010dutja posamezniku.<\/p>\n

Funkcija obrambe je odpravljanje neprijetnih ob\u010dutij, prilagoditev spremembam, ohranitev celovitosti in trajnosti biopsiholo\u0161ke enote.<\/p>\n

Jeza \u2013 preme\u0161\u010danje<\/strong>: Najpogostej\u0161i na\u010din uravnavanja jeze je, da jo premestimo na drug objekt.<\/p>\n

Strah \u2013 represija<\/strong>: Represija omogo\u010da, da se ogro\u017eajo\u010da vsebina odstrani iz zavesti. To je proces aktivnega pozabljanja.<\/p>\n

Veselje – reakcijska formacija<\/strong>: Reakcijska formacije pomeni spremembo dolo\u010dene emocije v njeno nasprotje. S tem se la\u017eje obvladuje.<\/p>\n

\u017dalost \u2013 kompenzacija<\/strong>: \u017dalost nastane zaradi izgube objekta ali samospo\u0161tovanja, kompenzacija pa je na\u010din premostitve te dejanske ali nami\u0161ljene izgube. Ta premostitev je lahko uspe\u0161na ali neuspe\u0161na.<\/p>\n

Sprejemanje \u2013 zanikanje<\/strong>: Zanikanje je podobno represiji, kjer sku\u0161amo dolo\u010dene vidike realnosti odstraniti iz zavesti s tem, da ne\u017eeleni vsebini damo nasprotni predznak: \u00bbTo ni res\u00ab. Pri pretiranem sprejemanju, idealizaciji sku\u0161amo iz zavesti odstraniti neprijetne strani, da bi nekriti\u010dno sprejeli objekt v celoti.<\/p>\n

Gnus \u2013 projekcija<\/strong>: Projekcija pomeni proces preme\u0161\u010danja neprijetnih notranjih vsebin, ob\u010dutij, na zunanje objekte, situacije ali ljudi.<\/p>\n

Pri\u010dakovanje \u2013 intelektualizacija<\/strong>: Emocija pri\u010dakovanja je povezana s potrebo po kontroli, po predvidevanju dogodkov. Intelektualizacija omogo\u010da nadzor na na\u010din, da na impulze odreagiramo posredno, na intelektualni ravni. To je bolj zrel obrambni mehanizem, pri \u010demer npr. medosebne konflikte sku\u0161amo re\u0161iti na besedni ravni, z razmi\u0161ljanjem in razpravljanjem.<\/p>\n

Presene\u010denje \u2013 regres<\/strong>: Emocija presene\u010denja izra\u017ea nepri\u010dakovano, nekontrolirano do\u017eivljanje. Regres omogo\u010di zmanj\u0161anje kontrole pri osebi, ki potrebuje neposredno, motori\u010dno odreagiranje. V kriznih oz. izjemnih okoli\u0161\u010dinah, nami\u0161ljenih ali resni\u010dnih, bodo ljudje odreagirali na manj zrel na\u010din.<\/p>\n

<\/p>\n

MOTIVI<\/strong><\/p>\n

Motivi<\/strong> so vzroki in razlogi dejanj posameznikov.<\/p>\n

Izhajajo iz stanja psiholo\u0161kega ali fiziolo\u0161kega neravnovesja, katerega posledica je napetost, ki jo posameznik sku\u0161a zmanj\u0161ati in ponovno vzpostaviti ravnovesje v organizmu.<\/p>\n

Motiv je vse tisto, kar nam daje energijo in kar nas usmerja k dolo\u010denim objektom in dejavnostim.<\/p>\n

KONFLIKT MOTIVOV<\/strong><\/p>\n

Razli\u010dni motivi si lahko tudi nasprotujejo med seboj, kar ustvarja v \u010dloveku konfliktno situacijo.<\/p>\n

Ta povzro\u010da dodatno napetost in terja odlo\u010danje.<\/p>\n

POTREBE IN \u017dELJE<\/strong><\/p>\n

Potrebe <\/strong>so objektivno stanje (fiziolo\u0161kega) neravnovesja v posamezniku in spro\u017eijo ob\u010dutja pomanjkanja.<\/p>\n

HOMEOSTATI\u010cNO IN PROGRESIVNO ZADOVOLJEVANJE POTREB<\/strong><\/p>\n

Homeostati\u010dno<\/strong> in progresivno<\/strong> zadovoljevanje potreb<\/p>\n

Na osnovi potreb se formirajo \u017eelje<\/strong>, ki so simbolni izraz pomanjkanja in kot tak\u0161ne niso vezane na nek konkretni objekt ali situacijo.<\/p>\n

HIERARHIJA MOTIVOV (Maslow)<\/strong><\/p>\n

Med motivi obstajajo hierarhi\u010dni odnosi, ki ob pojavljanju ve\u010d razli\u010dnih motivov dolo\u010dajo, kateri motiv bo imel ve\u010djo mo\u010d in bo prevladal nad drugim.<\/p>\n

Tisti motivi, ki so ni\u017eje na lestvici, so bolj bazi\u010dni, kot tisti, ki so vi\u0161je na lestvici.<\/p>\n

Abraham Maslow meni, da so pri posamezniku vsakokrat aktualni le dolo\u010deni (ni\u017eji) motivi, drugi (vi\u0161ji) so vedno potencialni. Takoj ko posameznik zadovolji ni\u017eje potrebe, se pojavijo vi\u0161je. Maslow lo\u010di motive pomanjkanja<\/strong> in motive rasti<\/strong>.<\/p>\n

Fiziolo\u0161ke potrebe:<\/strong> potrebe po pre\u017eivetju, hrani, vodi, spanju in po\u010ditku, dihanju, telesnem udobju, spolnosti, izlo\u010danju itd;<\/p>\n

Potrebe po varnosti<\/strong> vklju\u010dujejo potrebe po fizi\u010dni za\u0161\u010diti pred zunanjo nevarnostjo kot tudi potrebe po psiholo\u0161ki varnosti (stabilnost v medosebnih odnosih, zaupanje);<\/p>\n

Potrebe po ljubezni in pripadnosti<\/strong> vklju\u010dujejo potrebe po dajanju in sprejemanju ljubezni in \u010dustvene naklonjenosti in potrebe po pripadnosti dolo\u010denim osebam oz. socialnim skupinam;<\/p>\n

Potrebe po spo\u0161tovanju oz. ugledu<\/strong> se nana\u0161ajo na potrebo po samospo\u0161tovanju, pozitivnem samovrednotenju in do\u017eivljanju spo\u0161tovanja s strani drugih.<\/p>\n

Potrebe po spoznavanju, samospoznavanju in samoaktualizaciji<\/strong>. To so potrebe rasti, ki predstavljajo splo\u0161no te\u017enjo po znanju in spoznavanju sveta ter uresni\u010devanju lastnih potencialov in samoaktualizacije.<\/p>\n

VREDNOTE: dionizi\u010dne, apolonske <\/strong>so kognitivne reprezentacije, zavestne predstave \u010dlovekovih motivov. <\/strong>To je tisto, k \u010demur naj bi posameznik te\u017eil, kar mu je pomembno oz. kar je pomembneje od drugih stvari.<\/strong><\/p>\n

Vrednote predstavljajo visoko cenjene cilje, na\u0161e trajno motivacijsko naravnanost.<\/p>\n

Dionizi\u010dne:<\/strong> a) hedonske vrednote (ugodje, \u010dutno u\u017eivanje \u2013 npr. hrana, pija\u010da; zabava) in b) poten\u010dne vrednote (status, uspeh, dose\u017eki, patriotizem);<\/p>\n

Apolonske:<\/strong> a) moralne vrednote (po\u0161tenje, dobrota, morala, demokracija, harmonija in blagostanje) in b) izpolnitvene vrednote (spoznavanje, kultura, samoaktualizacija, religija).<\/p>\n

STALI\u0160\u010cA<\/strong> <\/strong>so trajni sistemi pozitivnega ali negativnega ocenjevanja, ob\u010dutenja in aktivnosti v odnosu do razli\u010dnih socialnih situacij in objektov. <\/strong>So vrednostne subjektivne izku\u0161nje, ki se nana\u0161ajo na neko vpra\u0161anje ali na neki objekt ter vklju\u010dujejo sodbo.<\/strong><\/p>\n

Dispozicijska narava (stali\u0161\u010da so trajna du\u0161evna pripravljenost za dolo\u010den na\u010din reagiranja);<\/p>\n

Pridobljenost (stali\u0161\u010da so rezultat socializacije, pridobljenih izku\u0161enj, vplivov okolja);<\/p>\n

Delovanje na vedenje (stali\u0161\u010da imajo direktivni in dinami\u010dni vpliv na vedenje in vplivajo na njegovo doslednost) in;<\/p>\n

Sestavljenost (so integracija kognitivnih, emotivnih in dinami\u010dnih funkcij)<\/p>\n

Kognitivna komponenta<\/strong> stali\u0161\u010da so znanja, mnenja, prepri\u010danja, izku\u0161nje, informacije in vrednostne sodbe o objektu, dogodku, osebi ali situaciji, o kateri oblikujemo stali\u0161\u010de.<\/p>\n

Emotivna (afektivna) ali evaluativna komponenta<\/strong> stali\u0161\u010da so pozitivna ali negativna \u010dustva in ocenjevanja objektov stali\u0161\u010d.<\/p>\n

Vedenjska oz. aktivnostna komponenta<\/strong> stali\u0161\u010da je te\u017enja ali dispozicija posameznika, da deluje na dolo\u010den na\u010din glede na objekt stali\u0161\u010d. Tu gre za pripravljenost za delovanje, ne pa za dejavnost samo.<\/p>\n

Stali\u0161\u010da pomagajo posamezniku, da se orientira in znajde v socialnem okolju, usmerjajo njegovo pozornost k stvarem , ki so zanj pomembne.<\/p>\n

Spreminjanje stali\u0161\u010d (prepri\u010devanje) je oblika u\u010denja novih stali\u0161\u010d in mora zajeti vse tri komponente (kognitivno, emocionalno in vedenjsko).<\/p>\n

Stali\u0161\u010da so vedno povezana v sisteme stali\u0161\u010d, zato spreminjanje posameznega stali\u0161\u010da zahteva tudi prilagoditev drugih.<\/p>\n

Nekatera stali\u0161\u010da so bolj centralna in bolj pomembna kot druga.<\/p>\n

KOGNITIVNA DISONANCA<\/strong><\/p>\n

Ljudje prilagajamo nova stali\u0161\u010da prej\u0161njim stali\u0161\u010dem, tako da se ohrani konsistentnost celote. Raziskovalci ugotavljajo, da sku\u0161amo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati ravnote\u017eje med informacijami, mnenji, stali\u0161\u010di itd.<\/p>\n

Disonanca<\/strong> je neskladje med stali\u0161\u010di, informacijami in vedenjem. To je neprijetno psiholo\u0161ko stanje, ki ga \u017eelimo odpraviti.<\/p>\n

Ob\u010dutek disonance obi\u010dajno ni odvisen le od posameznega neskladja, ampak ustreza prej razmerju med disonantnimi in kosonantnimi elementi v strukturi stali\u0161\u010d za posameznika.<\/p>\n

Disonanco lahko zni\u017eamo s tem, da zvi\u0161amo psiholo\u0161ki pomen tistim sprejetim kognitivnim elementom, ki potrjujejo neko stali\u0161\u010de, ali pa zni\u017eamo pomen elementom, ki so z njim v nasprotju.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

PREPRI\u010cANJA, PRESODKI, MNENJA, VAROVANJA<\/strong><\/p>\n

Prepri\u010danje<\/strong> temelji samo na kognitivni komponenti, stali\u0161\u010de pa na vseh treh, ki smo jih omenili (kognitivni, emotivni in aktivnostni). Stali\u0161\u010da se razlikujejo verovanj, praznoverij in predsodkov<\/strong>, ki temeljijo predvsem na emotivni komponenti. Mnenja <\/strong>so bolj specifi\u010dna in nestabilna kot stali\u0161\u010da. Predstavljajo konkretna stali\u0161\u010da oz. manifestacijo stali\u0161\u010da v konkretnih situacijah.<\/p>\n

STEREOTIPI<\/strong><\/p>\n

Stereotipizacija<\/strong> je pripisovanje dolo\u010denih atributov oz. lastnosti posamezniku glede na \u010dlanstvo v neki skupini (ozna\u010devanje).<\/p>\n

Te zna\u010dilnosti so pogosto pretirane in posplo\u0161ene na ra\u010dun individualnih lastnosti.<\/p>\n

Stereotipi lahko slonijo na nacionalnih ali regionalnih zna\u010dilnostih, rasi, spolu, starosti, telesnih zna\u010dilnostih.. Stereotip lahko postane samouresni\u010dujo\u010da se prerokba (Rosenthal in Jacobson, 1968)<\/p>\n

SAMOURESNI\u010cEJO\u010cA SE PRERODBA<\/strong><\/p>\n

Rosental in Jacobson sta naredila eksperiment, ki je to prerokbo jasno pokazal. U\u010dencom so dali izpolniti test inteligentnosti. Nato so naklju\u010dno izbrali skupino u\u010dencev, u\u010diteljem so rekli da so nadpovpre\u010dni. Po mnogo mesecih so test ponovili in ugotovili, da je ta skupina bistveno bolj napredovala od drugih otrok. Razlaga: u\u010ditelji so se druga\u010de odzvali nanje, jih bolj vzpodbujali in jim dajali ve\u010d pozitivnih informacij.<\/p>\n

STIGMA<\/strong><\/p>\n

So negativne ozna\u010dbe, ki temeljijo na osebnostnih zna\u010dilnostih (moralne, rodovne, fizi\u010dne), \u0161kodujejo posameznikovi samopodobi in vplivajo na njegovo identiteto. Stigma je posledica do\u017eivljanj reakcij drugih ljudi. Problem medicinskih diagnoz in depersonalizacije. Vpliv diagnoze na percepcijo zdravstvenega osebja. Pripisovanje odgovornosti in negativnih lastnosti: odnos do pacientov, ki imajo spolne bolezni ali tistih, ki imajo te\u017eave povezane z odvisnostjo Zdravstvena oskrba mora biti individualizirana in celostna.<\/p>\n

MEDSEBOJNA KOMUNIKACIJA<\/strong> <\/strong>Medosebna komunikacija pomeni izmenjavo sporo\u010dil<\/strong> med osebami v socialni interakciji. <\/strong><\/p>\n

Komuniciranje se pojavi \u0161ele tedaj, ko prejemnik poslano sporo\u010dilo prejme in nanj tudi reagira.<\/p>\n

Sporo\u010dila so podana v nekem kodu<\/strong>, znakovnem sistemu, ki omogo\u010da prena\u0161anje pomena.<\/p>\n

Sporo\u010dila, ki jih dobimo od drugih, moramo znati dekodirati,<\/strong> tolma\u010diti in razumeti, svoja sporo\u010dila pa oblikovati, kodirati in posredovati tako, da jih prejemniki razumejo na na\u010din, kot mi \u017eelimo.<\/p>\n

VRSTE SPORO\u010cIL<\/strong><\/p>\n

Besedna (verbalna) sporo\u010dila,<\/strong> so sestavljena iz simbolov, umetnih, dogovorjenih besednih znakov, ki predstavljajo stvari, procese, ideje, dogodke\u2026 To je jezik.<\/p>\n

Nebesedna (neverbalna) sporo\u010dila<\/strong> predstavljajo slike, kretnje oz. geste, mimika, polo\u017eaj telesa, ton glasu in drugi telesni izrazi<\/strong>. Izraz je del vedenja, s katerim zavestno ali izvenzavestno sporo\u010damo neko svoje notranje stanje.<\/p>\n

SKLADNOST SPORO\u010cIL<\/strong><\/p>\n

U\u010dinkovita komunikacija pomeni skladnost verbalnih in neverbalnih sporo\u010dil.<\/p>\n

Verbalno sporo\u010dilo pri medosebni komunikaciji vselej spremlja neko neverbalno vedenje.<\/p>\n

Neverbalna sporo\u010dila niso enostavno zamenjava za jezik, saj imajo samostojno, nezamenljivo komunikacijsko vlogo in pogosto celo ve\u010djo mo\u010d kot verbalna sporo\u010dila.<\/p>\n

Neverbalna komunikacija oja\u010duje verbalni govor, dopolnjuje pomen verbalnih izrazov, daje povratne informacije o vedenju in vodi sinhronizacijo komunikacije v govoru.<\/p>\n

INTAFALIZACIJA P.<\/strong><\/p>\n

Infantilizacija bolnika (otro\u0161ki govor), preve\u010d prilagojen govor, predstavlja poni\u017eanje za bolnika. Z njim poudarimo svoj mo\u010dnej\u0161i polo\u017eaj<\/p>\n

TABU TEME IN KOMUNIKACIJA<\/strong><\/p>\n

Tabu teme zavirajo u\u010dinkovito komuniciranje (smrt in seksualnost).<\/p>\n

Bolniki \u017eelijo od svojih terapevtov ob strokovnosti predvsem \u010dlove\u0161ko pristen odnos in zmo\u017enost komunikacije.<\/p>\n

NEVERBALNA KOMUNIKACIJA<\/strong><\/p>\n

Hoteni ali nehoteni telesni gibi, Izraz obraza, Glas, Prostorski polo\u017eaj, Telesna dr\u017ea, Telesne spremembe, Pomen neverbalne komunikacije v zdravstveni negi , Fizi\u010dna, psihi\u010dna in terapevtska prisotnost.<\/p>\n

RAZUMEVANJE PSIHOLO\u0160KEGA POMENA TELESA IN BO. NEGE<\/strong><\/p>\n

Bolni\u0161ni\u010dna nega zahteva podrobno socialno razumevanje telesa (Lawler, 1991)<\/p>\n

Pacienti so v zdravstveni obravnavi v specifi\u010dni situaciji, ki lahko zelo vpliva na njihovo (telesno) do\u017eivljanje sebe: Problem telesne spremenjenosti kot posledica bolezni, Problem vdora v osebni fizi\u010dni prostor, pogledi in dotiki, Problem uniformiranosti (izguba identitetnih, statusnih simbolov)<\/p>\n

IZRAZ<\/strong><\/p>\n

Izraz emocij. To so telesne spremembe kot so zardevanje, smejanje, \u0161irjenje zenic itd. V tem smislu je izraz nehotena spremljava emocionalnih reakcij;<\/p>\n

Izraz kot na\u010din oz. stil vedenja, ki pomeni posreden na\u010din izra\u017eanja osebnostnih potez.<\/p>\n

U\u010cINEK PRVEGA IN ZADNJEGA VTISA<\/strong><\/p>\n

U\u010dinek prve in zadnje informacije: najbolj pozabljamo tiste podatke, ki so posredovane na sredini.\u00a0 Razlog je zato ker prvo in zadnjo informacijo ve\u010dkrat ponovimo.<\/p>\n

ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO SPORO\u010cILO<\/strong><\/p>\n

Dvostransko sporo\u010dilo bolj vpliva na izobra\u017eene posameznike, enostransko pa na manj izobra\u017eene.<\/p>\n

Dvostransko sporo\u010dilo je bolj u\u010dinkovalo na tiste prejemnike, ki so na za\u010detku nasprotovali predlagani tezi, enostranska informacija pa je bolj vplivala na tiste, ki so \u017ee na za\u010detku zagovarjali predlagano tezo; U\u010dinki dvostranskih sporo\u010dil ostanejo bolj zasidrani pri prejemnikih kot u\u010dinki enostranskega prepri\u010devanja; Dvostranski argumenti pripravijo javnost na soo\u010denje s protiargumenti; Ljudje, ki bolje razumejo argumente in sporo\u010dilo, so bolj pripravljeni spremeniti svoja stali\u0161\u010da v prid komunikatorja;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zanemarjanje argumentov druge strani prav tako oslabi u\u010dinek komunikatorjevih zaklju\u010dkov.<\/p>\n

SOCIALNA MO\u010c<\/strong><\/p>\n

Oseba, ki ima socialno mo\u010d lahko dolo\u010da vedenje in usodo drugih ljudi.<\/p>\n

Drugi ji sledijo ker pri\u010dakujejo povra\u010dilo ali zaradi izogibanja kazni, ki jih lahko izvaja oseba z mo\u010djo.<\/p>\n

IZVORI SOCIALNE MO\u010cI <\/strong>prisila, <\/strong>popla\u010dila, <\/strong>legitimnost, <\/strong>strokovnost in <\/strong>referen\u010dna mo\u010d. <\/strong><\/p>\n

SOCIALNE NORME<\/strong><\/p>\n

Komunikacija vselej poteka v nekem socialnem okviru<\/strong> in je dolo\u010dena z njim. <\/strong><\/p>\n

Za uspe\u0161no komunikacijo je potrebno razumevanje in zaupanje.<\/p>\n

Komunikacija je uspe\u0161nej\u0161a, \u010de upo\u0161tevamo jezikovne zna\u010dilnosti socialne skupine.<\/p>\n

Vsaka socialna skupina uporablja specifi\u010den, shematiziran in skraj\u0161an govor, ki mu pravimo \u017eargon in je del identitete skupine. Ob nagovoru dolo\u010dene skupine je zato nujno poznavanje jezikovnih zna\u010dilnosti in posebnosti te, saj druga\u010de sporo\u010dilo ni razumljeno na \u017eeleni na\u010din in ne dose\u017ee svojega namena.<\/p>\n

KONFORMIRANJE<\/strong><\/p>\n

Skupina vpliva, pritiska na svoje \u010dlane zaradi enotnosti, z namenom, da bi izra\u017eala in okrepila svoja grupna obele\u017eja, npr. skupinsko pripadnost. Posamezne \u010dlane sili, da svoje vrednote, verovanja, norme, vedenje poenotijo s stali\u0161\u010di, vrednotami in\u00a0 normami skupine.<\/p>\n

V kolikor se posamezniki skupini ne prilagodijo, sledijo kazni v najrazli\u010dnej\u0161ih oblikah, lahko tudi izklju\u010dijo \u010dlana iz skupine.<\/p>\n

Temu pritisku po enotnosti pravimo konformiranje<\/strong>.<\/p>\n

Tak\u0161ne skupine so npr. dru\u017eina, vrstni\u0161ke skupine pri mladostnikih, sodelavci v slu\u017ebi, partnerska skupnost\u2026<\/p>\n

Milgramov eksperiment, poslu\u0161nost in avtoriteta<\/strong> <\/strong>Dejavniki poslu\u0161nosti: status avtoritete, <\/strong>bli\u017eina \u017ertve, <\/strong>bli\u017eina avtoritete, <\/strong>osebnostne zna\u010dilnosti, <\/strong>navada, <\/strong>socialna pravila o obvezi.<\/strong><\/p>\n

EMPATIJA <\/strong>SPOSOBNOST PREDSTAVLJANJA OB\u010cUTKOV, \u010cUSTEV, RAZMI\u0160LJANJA; <\/strong>V\u017dIVLJANJE V SO\u010cLOVEKA, <\/strong>VSTOPITI V SO\u010cLOVEKA, <\/strong>ISKRENO RAZUMETI SOLJUDI, <\/strong>NE DO\u017dIVLJAM ISTIH \u010cUSTEV, <\/strong>POSLU\u0160AM Z U\u0160ESI IN O\u010cMI, <\/strong>DOVOLJ, DA POMAGAMO, <\/strong>RAZUMEM, VERJAMEM,OPA\u017dAM, <\/strong>VEM DA(KAKO), VIDIM…<\/p>\n

\u201cEM PATI\u0160 TI, EM PATIM JA\u201d(KOFOL)<\/strong><\/p>\n

SAMOINDENTITETA<\/strong><\/p>\n

Izraz identiteta ima latinsko osnovo \u201cidenticus\u201d, kar pomeni istoveten, eden in isti (Ju\u017eni\u010d, 1993).<\/p>\n

Po Eriksonu je identiteta odgovor na vpra\u0161anje, \u201cKdo oz. kaj sem?\u201d<\/p>\n

Zajema ob\u010dutje kontinuitete oz. istosti sebe skozi razli\u010dna \u010dasovna obdobja in priznanje okolice, da do\u017eivlja posameznika kot istega v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih in situacijah. Zaupanje v svojo identiteto se krepi le, \u010de so posameznikove predstave o sebi in predstave o njem s strani drugih skladne.<\/p>\n

Subjekt oblikuje individualno identiteto na podlagi integracij lastnih spoznanj, izku\u0161enj in ob\u010dutij sebe, ob opazovanju in primerjanju z \u201czunanjim svetom\u201d ter do\u017eivljanjem (interpretiranjem) reakcij okolja nanj.<\/p>\n

Identiteta je\u00a0 produkt stalnih destrukturacij in restrukturacij.<\/p>\n

SAMOPODOBA<\/strong><\/p>\n

Je kognitivna komponenta do\u017eivljanja sebe (kaj si mislimo o sebi, kako se vidimo)<\/p>\n

Je sestavljena: telesna, materialna, socialna, psihi\u010dna, profesionalna, dru\u017einska, u\u010dna, partnerska, spolna, moralna itd.<\/p>\n

Samopodobo pridobimo v odnosu z pomembnimi osebami, njihovim odzivom in s primerjavami z drugimi ljudmi.<\/p>\n

Samozavedanje pomeni sposobnost, da v sebi prikli\u010demo sklop dolo\u010denih odzivov, ki so sicer odzivi drugih \u010dlanov skupine.<\/p>\n

Pomemben del samopodobe je dolo\u010den s socialnimi vlogami.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

KOGNITIVNE SHEME IN SKRIPTI<\/strong><\/p>\n

Sheme so mentalne reprezentacije dogodkov, ki so povezane z dolo\u010deno situacijo.<\/strong><\/p>\n

Shema jaza po Markusovi pomeni kognitivno posplo\u0161itev o samem sebi.<\/p>\n

Jaz sestavlja sistem shem, ki vsebujejo informacije o preteklih izku\u0161njah, osebnih zna\u010dilnostih in mo\u017enem prihodnjem vedenju<\/p>\n

Skript je rutinski vzorec vedenj, ki ga posameznik glede na pri\u010dakovanja izpelje v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n

Pove kako naj ravnamo, kako naj se spoprimemo z ovirami v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n

KOMPLEKSNOST SAMOPODOBE IN ZDRAVJA<\/strong><\/p>\n

To je lastnost oseb, da razmi\u0161ljajo o sebi na razli\u010dne na\u010dine.<\/p>\n

Raziskave ka\u017eejo, da\u00a0 ljudje, ki imajo kompleksno samopodobo (ki imajo zmo\u017enost druga\u010dnega dojemanja sebe v razli\u010dnih situacijah), se lahko bolje prilagajajo v kriznih situcijah, manj burno reagirajo na pozitivne ali negativne dogodke in obratno.<\/p>\n

Posamezniki, ki imajo izdelano shemo jaza na dolo\u010denem podro\u010dju, la\u017eje sprejemajo odlo\u010ditve, so bolj konsistentni in odporni na spremembe (informacije, ki se ne skladajo s predstavami o sebi).<\/p>\n

S tem se pove\u010da kontrola nad posameznikovim okoljem in lastnim vedenjem<\/p>\n

SAMOSPO\u0160TOVANJE<\/strong><\/p>\n

Se nana\u0161a na vrednotenje samega sebe.<\/p>\n

Je relativno, gre za razmerje med zaznanim realnim stanjem in normami.<\/p>\n

Je odvisno od tega kako nas vrednotijo drugi in kak\u0161en pomen dajemo njihovim sodbam.<\/p>\n

Samospo\u0161tovanje je ob bolezni lahko bistveno prizadeto<\/p>\n

Samospo\u0161tovanje je povezano s socialno oporo<\/p>\n

PROBLEM UNIFORMIRANJA IN SAMOPODOBA<\/strong><\/p>\n

Problem uniformiranosti (izguba identitetnih, statusnih simbolov)<\/strong><\/p>\n

RAZMERJE MED IDEALNIM IN REALNIM JAZOM<\/strong><\/p>\n

Neskladnost realnega in idealnega jaza predstavlja glavno gonilo razvoja osebnosti, saj naj bi \u010dlovek te\u017eil k popolnosti (Rogers). Preveliko neskladje je povezano z depresivnimi in tesnobnimi ob\u010dutji<\/p>\n

SOCIALNI IN ZASEBNI JAZ<\/strong><\/p>\n

Socialni, javni jaz: Kar se nam zdi, da drugi mislijo o nas, kako samega sebe predstavimo in prika\u017eemo pred drugimi ljudmi, Po Jamesu je toliko socialnih selfov, kolikor je ljudi in skupin.<\/p>\n

Zasebni jaz: vidiki sebe, za katere no\u010demo, da izvedo drugi.<\/p>\n

NE-JAZ<\/strong><\/p>\n

Ne-jaz: predstave o katerih no\u010demo ni\u010d vedeti, ki jih ne sprejemamo. Te vklju\u010dujejo\u00a0 tudi nezavedne vidike jaza v Freudovem smislu.<\/p>\n

MESTO NADZORA (zunanji, notranji) IN USPEH PRI ZDRAVLENJU<\/strong><\/p>\n

Pomeni stabilen na\u010din pripisovanja vzrokov za izide oz. kavzalne atribucije<\/p>\n

Notranji dejavniki (lastne sposobnosti in dejanja)<\/p>\n

Zunanji dejavniki (drugi ljudje, sre\u010da, usoda, slu\u010daj)<\/p>\n

Pripisovanje krivde (pozunanjenje \u2013ponotranjenje)<\/p>\n

NAVEZANOST (Bowlby)<\/strong><\/p>\n

\u010clovek je socialno bitje in brez drugih ne more pre\u017eiveti. Ve\u010dina psiholo\u0161kih teorij poudarja pomen medosebnih odnosov in navezanosti pri razvoju \u010dlovekove osebnosti. Osebnost pomeni ponotranjenje svojih bli\u017enjih in odnosa z njimi. \u010clovek v socialnem okolju zadovoljuje svoje psiholo\u0161ke potrebe. Pri tem je najbolj pomemben zgodnji odnos z roditeljem (obi\u010dajno je to mati). Vsakr\u0161na (nasilna) prekinitev odnosa v tem obdobju je za otroka lahko travmatska in \u0161koduje njegovemu zdravju. Eksperimenti z opicami so pokazali, da so bile tiste opice, ki so bile v zgodnjem razvoju prikraj\u0161ane za kontakt z materjo in vrstniki, tudi kasneje svojim vrstnikom niso izkazovale ne\u017enosti in naklonjenosti.<\/p>\n

RAZVOJNE FAZE (Hencke, Erikson) <\/strong>\u0160tiri osnovne \u010dlovekove te\u017enje: <\/strong>Intencionalna, <\/strong>Posesivna, <\/strong>Agresivno-retentivna, <\/strong>Eroti\u010dno \u2013 seksualna<\/strong><\/p>\n

Zadovoljenost\/nezadovoljenost teh vpliva na razvoj osebnosti<\/p>\n

PRIMARNI NARCIZEM<\/strong><\/p>\n

Ob rojstvu je otrok v fazi primarnega narcisizma, ne zaveda se meje med sabo in objektom, njegovo zaznavanje je kinesteti\u010dno, relacijsko, celostno. \u00a0Proces sprejemanja hrane, s katerim otrok uravnava homeostazo, predstavlja najzgodnej\u0161o obliko ponotranjanja, ki ga spremljajo ob\u010dutja ugodja ali neugodja. Te avtisti\u010dne faze je konec okrog drugega meseca starosti. \u00a0Ob pomo\u010di agresivnih impulzov, biolo\u0161kega zorenja in seveda vpliva realnosti se zgodi \u201cobrat navzven\u201d (Praper, 1996), kar je Na ta na\u010din se strukturira psihi\u010dni aparat, to je za\u010detek jaza in simbioze. \u00a0Prvi socialni nasmeh je znak za\u010detka prepoznavanja objekta.<\/p>\n

ZNA\u010cILNOSTI NARCISTI\u010cNE OSEBE<\/strong><\/p>\n

Osnovna zna\u010dilnost je poveli\u010devanje sebe, za katerim se skriva nizka samozavest in negotovost. Narcisisti\u010dne osebe se do\u017eivljajo\u00a0 kot nekaj izjemnega in zahtevajo, da jim drugi to priznajo, saj lahko le s pomo\u010djo odobravanja okolice vsaj za dolo\u010den \u010das okrepijo svoje pozitivno do\u017eivljanje sebe. Tak\u0161ne osebe so preob\u010dutljive na ocene okolice, imajo pomanjkljivo empatijo in intenzivno zavist do drugih.<\/strong><\/p>\n

SIMBIOZA<\/strong><\/p>\n

Obdobje simbioze, ki poteka od drugega do \u0161estega meseca starosti, ozna\u010duje obdobje psihi\u010dne zlitosti otroka z materjo ter \u201cfizi\u010dnega\u201d prepoznavanja.<\/p>\n

To je stanje nediferenciacije jaza od ne-jaza, ko se \u201cnotranjost\u201d in\u00a0 \u201czunanjost\u201d le po\u010dasi za\u010dneta lo\u010devati (Mahler, 1986).<\/p>\n

Zorenje zaznavnega aparata omogo\u010da prehod iz fiziolo\u0161ke, taktilno kinesteti\u010dne komunikacije v diakriti\u010dno komunikacijo, govorico o\u010di, ki dovoljuje ve\u010djo distanco in avtonomijo otroka.<\/p>\n

Zrcaljenje in imitacija omogo\u010data identifikacijo, v za\u010detku samo s t. i. parcialnim objektom.<\/p>\n

SEPARACIJA IN INDIVIDUALIZEM<\/strong><\/p>\n

Obdobje separacije in individualizacije (od \u0161estega meseca do tretjega leta starosti),\u00a0 je posebej raz\u010dlenila Mahlerjeva (1986), ki\u00a0 ga deli na: \u00a0diferenciacijo (6 – 10 mesec), \u00a0prakticiranje (10 – 16 mesec), \u00a0pribli\u017eevanje (16 – 24 mesec) ter \u00a0pribli\u017eevanje konstantnosti objekta\u00a0 (24 – 36 mesec).<\/p>\n

KOGNITIVNI RAZVOJ (Piaget) <\/strong>Senzomotori\u010dna faza (0-15 mesecev), <\/strong>Preoperacionalna faza (15 mesecev \u2013 6 let), <\/strong>Faza konkretnih operacij (6-11 let), <\/strong>Faza formalnih operacij (od 11 let).<\/strong><\/p>\n

MORALNI RAZVOJ (Kohlberg)<\/strong><\/p>\n

Predkonvencionalna stopnja (0-9 let): izogibanje kazni, nagrada \u2013 zadovoljitev potrebe.<\/p>\n

Konvencionalna stopnja (9-15 let): potreba po socialnem sprejetju, spo\u0161tovanje pravil in dol\u017enosti.<\/p>\n

Postkonvencionalna stopnja (po 15 letu):upo\u0161tevanje splo\u0161no veljavnih eti\u010dnih na\u010del in vrednot, ki so ponotranjene<\/p>\n

STRES <\/strong>Je normalen pojav, ki \u010dloveka pripravlja na spoprijemanje z okolico. <\/strong>Stres je potreben za pre\u017eivetje. <\/strong>Na\u0161e telo je prilagojeno na akutni stres, ne pa na kroni\u010dnega. <\/strong><\/p>\n

PRAG BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n

Toleranca za bole\u010dino: zmo\u017enost prena\u0161ati bole\u010dino<\/p>\n

Prag za bole\u010dino: zmo\u017enost lo\u010devanja med bole\u010dino in dra\u017eljajem<\/p>\n

Ljudje razli\u010dno interpretiramo, do\u017eivljamo, izra\u017eamo in se spoprijemamo z bole\u010dino, kar je odvisno od\u00a0 stopnje po\u0161kodbe, kulture, osebnosti in izku\u0161enj posameznika.<\/p>\n

Posameznikova presoja situacije, skupaj z zaznanimi ali resni\u010dnimi osebnimi in podpornimi viri, ki so na razpolago za spoprijemanje z bole\u010dimi dogodki, z veliko verjetnostjo dolo\u010da njegove odzive in rezultate.<\/p>\n

FAKTORJI DO\u017dIVLANJA BOLE\u010cINE <\/strong>T<\/strong>oleranca za bole\u010dino ( zmo\u017enost prena\u0161ati bole\u010dino), prag za bole\u010dino (zmo\u017enost lo\u010devanja med bole\u010dino in dra\u017eljajem) , ljudje razli\u010dno interpretiramo, do\u017eivljamo, izra\u017eamo in se spoprijemamo z bole\u010dino, kar je odvisno od stopnje po\u0161kodbe, kulture, osebnosti in izku\u0161enj posameznika.<\/p>\n

OSEBNOST IN DO\u017dIVLANJE BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n

Anksiozni pacienti do\u017eivljajo ve\u010djo bole\u010dino kot tisti z ni\u017ejo anksioznostjo<\/p>\n

Ob\u010dutek bole\u010dine je pove\u010dan tudi z ob\u010duteno nemo\u010djo.<\/p>\n

Povezanost kroni\u010dne bole\u010dine v hrbtu in nevroticizma<\/p>\n

Spomin na bole\u010dino: realisti, zanikovalci, pretirano reaktivni, nezna\u010dilni<\/p>\n

PSIHOLO\u0160KI FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA POVE\u010cANJE ALI ZMANJ\u0160ANJE BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n

Bole\u010dina je odvisna od fiziolo\u0161kih in psiholo\u0161kih procesov. S pomo\u010djo psihi\u010dnih dejavnikov lahko uravnavamo in zaviramo bole\u010dinske signale, in na ta na\u010din kontrolirati ob\u010dutje bole\u010dine. Teorija vrat- to zaviranje lahko nastane z masa\u017eo. Inhibicijo bole\u010dine lahko povzro\u010dimo tudi preko nevrotransmiterjev, z akupnkturo. Lahko uporabimo psiholo\u0161ke tehnike kot sta vizualizacija in spro\u0161\u010danje.<\/p>\n

BOLEZENSKI DOBI\u010cEK<\/strong><\/p>\n

Primarni\u00a0 bolezenski dobi\u010dek: notranja razbremenitev, beg pred odgovornostmi, ob\u010dutji krivde in bojaznimi<\/p>\n

Sekundarni bolezenski dobi\u010dek: pritegnitev pozornosti, popustljivej\u0161i odnos okolja, mo\u017enost obvladovanja okolja<\/p>\n

Oba delujeta kot oja\u010devalca bole\u010dine \u2013 jo intenzivirata, utrjujeta in podalj\u0161ujeta.<\/p>\n

TEORIJA VZORCA IN BOLE\u010cINE <\/strong>Teorija vzorca: do\u017eivljanje bole\u010dine je povezano s specifi\u010dnim vzorcem impulzov v \u017eiv\u010dnem sistemu (kvantitativna sprememba)<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

TEORIJA VRAT IN BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n

Teorija vrat upo\u0161teva psiholo\u0161ke faktorje: ob stimulaciji internevronov se vrata za bole\u010dino zaprejo.<\/p>\n

Teorija vrat: Inhibicija lahko nastane, ko stimulacija perifernih \u017eiv\u010dnih vlaken A (velikih) prehiti bole\u010dinske signale, ki se prena\u0161ajo po \u017eiv\u010dnih vlaknih C (majhnih) \u2013 npr. z masa\u017eo.<\/p>\n

DEJAVNIKI BOLE\u010cINE IN TEORIJA VRAT \u2013 <\/strong>teorija vrat- inhibicija lahko nastane, ko simulacija perifernih \u017eiv\u010dnih vlaken A (velikih) prehiti bole\u010dinske signale, ki se prena\u0161ajo po \u017eiv\u010dnih vlaknih C (majhnih) \u2013 npr. Z masa\u017eo.<\/p>\n

PLACEBO<\/strong>Neprava intervencija oz. navidezno zdravilo. <\/strong>U\u010dinek placeba je verjetno povezan s spro\u0161\u010danjem betaendorfina, ki je posledica psiholo\u0161kega pri\u010dakovanja. <\/strong>\u010ce se bole\u010dina po zau\u017eitju placeba zmanj\u0161a ali preneha, to ne pomeni, da ni bila resni\u010dna in da je nastala zgolj v pacientovi glavi. <\/strong>Placebo dokazuje kako velik pomen ima psiholo\u0161ki faktor pri do\u017eivljanju bole\u010dine. <\/strong>Zdravstveni strokovnjaki lahko uporabijo u\u010dinek placeba v terapevtske namene tako, da pove\u010dujejo u\u010dinke analgetikov in drugih postopkov zdravljenja s spodbujanjem pacientov, da zaupajo v zdravljenje.<\/strong><\/p>\n

Vendar morajo biti pri\u010dakovanja realisti\u010dna, prav tako placebo ne more biti nadomestilo za prava zdravila, \u0161e posebej \u010de gre za kroni\u010dne bole\u010dine.<\/p>\n

PSIHOLO\u0160KA PRIPRAVA NA BOLE\u010cE POSEGE<\/strong><\/p>\n

Informiranost o postopku zmanj\u0161a negotovost, nepredvidljivost, anksioznost in pomaga posamezniku, da se aktivira in pripravi. S tem pove\u010da kontrolo:<\/p>\n

Pacient mora biti seznanjen s tem kaj se bo zgodilo pred, med in po postopku (informacije o bole\u010dini in ob\u010dutjih, ki jih bo pacient verjetno do\u017eivel)<\/p>\n

Pomembno je, da paciente informiramo, kako si lahko sami pomagajo, ko za\u010dutijo bole\u010dino. Med uporabne strategije spadajo nadzorovano dihanje, spro\u0161\u010danje, preusmeritev pozornosti in vizualizacija.<\/p>\n

Za paciente je pomembno, da vedo, da smo jim pripravljeni pomagati, kadar do\u017eivljajo bole\u010dino.<\/p>\n

OCENJEVANJE BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n

Je pomembno, saj se je izkazalo, da sestre niso dovolj pozorne na pacientovo poro\u010danje o bole\u010dini.<\/p>\n

Analiza subjektivne teorije bole\u010dine.<\/p>\n

Metode ocenjevanja bole\u010dine: samoocenjevanje, psihofiziolo\u0161ke meritve in vedenjsko ocenjevanje.<\/p>\n

BOLE\u010cINSKI DNEVNIKI<\/strong><\/p>\n

Bole\u010dinski dnevnik (registracija dejavnikov, ki spro\u017eajo bole\u010dino in tistih, ki jo minimalizirajo). Pacient si en teden zapisuje te podrobnosti z namenom, da se poka\u017eejo dejavniki, ki spro\u017eijo bole\u010dino in tisti, ki jo minimalizirajo. Ti dejavniki lahko druga\u010de ostanejo skriti.<\/p>\n

PSIHOLO\u0160KI VIDIKI DOVZETNOSTI ZA BOLE\u010cINO<\/strong> <\/strong>specifi\u010dna osebnost, neustrezno spoprijemanje za bole\u010dino, psihosomatske motnje \u2013 hipohonrija, zunanji lokus kontrole.<\/p>\n

KOGNITIVNA RESTRUKTURACIJA IN BOLE\u010cINA<\/strong><\/p>\n

Na\u010din kako ljudje razmi\u0161ljajo o bole\u010dini, da bi zmanj\u0161ali bole\u010de izkustvo le-te.<\/p>\n

Informacijska kontrola: informacije o naravi, vzrokih in poteku bole\u010dine pove\u010dujejo kontrolo.<\/p>\n

Preusmeritev: aktivna preusmeritev olaj\u0161uje bole\u010dino (\u010de ta ni premo\u010dna)<\/p>\n

Imaginacija: imaginiranje prijetnih mentalnih scen<\/p>\n

Reinterpretacija bole\u010dine (za huj\u0161e bole\u010dine)<\/p>\n

PSIHOLO\u0160KI PRISTOPI PRI ZDRAVLENJU BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n

Pou\u010devanje o\u00a0 psiholo\u0161kem pomenu bole\u010dine in mo\u017enosti nadzorovanja.<\/p>\n

Posredovanje informacij in razlag o bole\u010dinskem stanju<\/p>\n

Spodbujanje pisanja dnevnika za analizo spro\u017eilnih dejavnikov in tistih, ki zmanj\u0161ujejo bole\u010dino.<\/p>\n

Podpora posameznikovi samostojnosti in aktivnemu pristopu k obvladovanju bole\u010dine<\/p>\n

Analiza konstruktivnih in nekonstruktivnih strategij spoprijemanja.<\/p>\n

Analiza dru\u017einskih in drugih odnosov, ki spro\u017eajo in podpirajo patologijo.<\/p>\n

U\u010denje tehnik spro\u0161\u010danja, tehnik obvladovanja stresa, socialnih ve\u0161\u010din in drugih tehnik za pove\u010danje kontrole nad bole\u010dino.<\/p>\n

Kognitivna restrukturacija pomena bole\u010dine<\/p>\n

U\u010denje ustreznih vzorcev: instrumentalno pogojevanje (nagrajevanje), modeliranje<\/p>\n

VRSTE IZGUB<\/strong><\/p>\n

Izguba je ena najpogostej\u0161ih in najve\u010djih stresnih dogodkov<\/p>\n

Izguba je lahko dejanska (npr. bli\u017enja oseba) ali simbolna (npr. na\u010drtov, smisla)<\/p>\n

IZGUBE IN BOLEZEN<\/strong><\/p>\n

Izgube so razli\u010dne: v odnosih (smrt, lo\u010ditev, selitev otrok), na delovnem podro\u010dju (brezposelnost, upokojitev, premestitev), v samopodobi (bolezen, invalidnost), na materialnem podro\u010dju (izguba denarja, rev\u0161\u010dina), duhovnem podro\u010dju (izguba upanja, smisla) itd<\/p>\n

Bolezen in\/ali omejitve, ki jih prina\u0161a pogosto pomenijo izgubo (npr. aktivnosti, zaposlitve, ugleda), kar pomeni prizadeto samopodobo, izgubo ciljev, upanja\u2026<\/p>\n

FUNKCIJA \u017dALOVANJA<\/strong>Obi\u010dajna reakcija na izgubo je \u017ealovanje. <\/strong>\u017dalovanje je bole\u010de in prizadene skoraj vse vidike \u010dlovekove osebnosti (\u010dustvovanje, kognicije, vedenje, telo, odnos do sebe in drugih)<\/strong><\/p>\n

Zajema ob\u010dutja depresivnosti, tesnobe, jeze, osamljenosti, ob\u010dutij krivde, nizkega samospo\u0161tovanja, nemira, utrujenosti\u2026 Ob izgubi je imunski sistem prizadet in posameznik je bolj dovzeten za oku\u017ebe.<\/p>\n

FAZE \u017dALOVANJA<\/strong> <\/strong>Zanikanje, <\/strong>Jeza, <\/strong>Barantanje, <\/strong>Depresivnost (ob\u010dutja krivde, umik), <\/strong>Sprejemanje, <\/strong>Normalno \u017ealovanje: 6 mesecev<\/strong><\/p>\n

PSIHOLO\u0160KI OBRAMBNI MEHANIZMI IN \u017dALOVANJE<\/strong><\/p>\n

Odzivi in obramba pred izgubo so lahko razli\u010dni: Zanikanje, Projekcija, Somatizacija, Kompenzacija, Acting-out, Introjekcija.<\/p>\n

PSIHI\u010cNE ZNA\u010cILNOSTI DEPRESIJE<\/strong> <\/strong>Je motnja razpolo\u017eenja, <\/strong>Deprimere = pritisniti, tla\u010diti navzdol (lat.), <\/strong>Kriteriji DSM-IV<\/strong><\/p>\n

KOGNITIVNE MOTNJE IN DEPRISIJA <\/strong>Motnje hranjenja, <\/strong>Avtoagresivno vedenje, <\/strong>Odvisnosti, <\/strong>Motnje navad (patolo\u0161ko nakupovanje, hazardiranje), <\/strong>Somatizacija, <\/strong>Psihoza.<\/strong><\/p>\n

DEPRESIVNA TRIADA<\/strong> (Beck): <\/strong>negativno vrednotenje sebe, <\/strong>okolice in prihodnosti (brezupnost).<\/strong><\/p>\n

RUMINACIJE<\/strong><\/p>\n

So vztrajna, cikli\u010dna negativna razmi\u0161ljanja oz. premlevanja o neuspehih ali depresivnih simptomih.<\/p>\n

Rumination (ang.) = pre\u017evekovanje, tuhtanje, razglabljanje. So tipi\u010dne za depresijo<\/p>\n

IZRAZI DEPRISIJE<\/strong><\/p>\n

Dihotomno mi\u0161ljenje: \u010ce ne uspem, sem izguba<\/p>\n

Pretirano posplo\u0161evanje: Ni\u010d ne naredim prav<\/p>\n

Minimaliziranje in pove\u010devanje: Grozno je biti sam.<\/p>\n

Napovedovanje: nikoli ne bo bolje<\/p>\n

Personalizacija: moja depresija je povsem moja krivda.<\/p>\n

FUNKCIJA STRAHU<\/strong><\/p>\n

Nas \u0161\u010diti, omogo\u010da prilagojeno delovanje<\/p>\n

Do\u017eivljanje nevarnosti se odra\u017ea v: vedenju, \u010dustvovanju, kognicijah,telesu<\/p>\n

STRAH IN TESNOBA<\/strong> <\/strong>ANKSIOZNOST- objekt strahu<\/strong><\/p>\n

FOBIJE<\/strong><\/p>\n

Fobija\u2026gr. Phobos<\/em>\u2026.STRAH, onemogo\u010da prilagojeno delovanje, Izredno mo\u010dan, iracionalen strah (vezan na eno situacijo ali dalj\u0161i \u010das), ki se ga oseba zaveda, oseba se situacije\/objekta IZOGIBA ali jih prena\u0161a z GROZO. Razli\u010dni simptomi: fiziolo\u0161ki (hitrej\u0161e bitje srca, znojenje\u2026), vedenjski (beg ali otrplost), kognitivni (misli: to me bo ubilo\u2026), emocionalni (sram, zadrega..)<\/p>\n

PANIKA<\/strong><\/p>\n

Ponavljajo\u010di nepri\u010dakovani napadi panike, definirani kot diskretna obdobja intenzivnega strahu ali neprijetnosti tekom katerega se nenadoma razvijejo in dose\u017eejo vrh v manj kot 10 minutah \u0161tirje (ali ve\u010d) izmed na\u0161tetih simptomov: Palpitacije, razbijanje srca, Potenje, Tresenje, Hitro dihanje ali du\u0161enje, Ob\u010dutki du\u0161enja.<\/p>\n

GENERALIZIRANA ANKSIOZNOST<\/strong><\/p>\n

A Pretirana anksioznost in zaskrbljenost (pri\u010dakovalna tesnoba\/anticipatorna bojazen), ki se pojavlja v ve\u010d kot polovici dni v obdobju najmanj 6 mesecev v zvezi s \u0161tevilnimi dogodki ali aktivnostmi (delo, \u0161ola,\u2026)<\/p>\n

B Osebi se zdi zaskrbljenost te\u017eko obvladljiva<\/p>\n

C Anksioznost in zaskrbljenost spremljajo najmanj trije od slede\u010dih simptomov (pri otrocih le en): nemirnost, \u017eiv\u010dnost, nespro\u0161\u010denost, velika \u010dustvena napetost, hitra utrudljivost, te\u017eave s koncentracijo ali ob\u010dutek prazne glave, razdra\u017eljivost, mi\u0161i\u010dna napetost, motnje spanja \u2013oseba te\u017eko zaspi\/se zbuja\/nemiren, nezadovoljujo\u010d<\/p>\n

PSIHI\u010cNA TRAVMA<\/strong><\/p>\n

Travma je \u010dustvena in fizi\u010dna bole\u010dina, ki preplavlja psiho in je tako mo\u010dna, da je ni mogo\u010de obvladovati in integrirati.<\/p>\n

Kognitivni, \u010dustveni, socialni, vedenjski in fiziolo\u0161ki u\u010dinki travme lahko vztrajajo dolga lerta ali pa tudi celo \u017eivljenje, saj so deli mo\u017eganov, na katere vpliva travmatski dogodek manj dostopni spremembam.<\/p>\n

To so predvsem subkortikalni predeli, ki so povezani s \u010dustvovanjem in fiziolo\u0161kimi odgovori organizma- mo\u017egansko deblo, srednji mo\u017egani in limbi\u010dni sistem.<\/p>\n

Travmatski dogodki so lahko prezgodnja lo\u010ditev ali izguba primarnega objekta(star\u0161a), prestroga, zmedena ali preve\u010d permisivna vzgoja, izrazito zanemarjenje ali zlorabe otroka.<\/p>\n

Zlorabe: spolna, fizi\u010dna, psihi\u010dna<\/p>\n

AGRESIJA IN AGRESIVNOST<\/strong><\/p>\n

Agresivnost je vedenje, ki izhaja iz jeze, destruktivnost pa izhaja iz sovra\u0161tva<\/p>\n

Funkcija agresivnosti oz jeze je sprememba vedenja objekta, posameznik z jezo \u017eeli spremeniti vedenje drugega, za razliko od destruktivnosti, sovra\u0161tva, ki cilja na uni\u010denje objekta drugega.<\/p>\n

Fizi\u010dno nasilje je lahko izraz agresivnosti ali\u00a0 destruktivnosti. \u010ce izhaja iz jeze je omejeno, traja ker do tedaj, ko je dose\u017eena \u017eelena sprememba v vedenju. V primeru sovra\u0161tva pa nasilje nima meja, saj je osovra\u017eeni objekt treba uni\u010diti.<\/p>\n

VRSTE AGRESIVNOSTI<\/strong><\/p>\n

INSTRUMENTALNA \u2013 pomaga dose\u010di nek zunanji cilj<\/p>\n

FRUSTRACIJSKA- spro\u0161\u010danje notranje napetosti<\/p>\n

POSNEMOVALNA- ob\u010dutek pripadnosti dolo\u010deni skupini, istovetenje(identifikacija) z agresivnostjo vzornikov (Lamovec in Rojnik, 1978)<\/p>\n

Usmerjenost agresivnosti<\/p>\n

Navznoter: samomorilnost, rizi\u010dno vedenje, ob\u010dutja krivsde, somatizacije<\/p>\n

Navzven: proti drugim ljudem, \u017eivalim ali stvarem<\/p>\n

Neposredno ali posredno izra\u017eanje<\/p>\n

Pasivna in aktivna oblika<\/p>\n

Erbalna, \u010dustvena in telesna agresivnost<\/p>\n

PSIHI\u010cNE POSLEDICCE IZKU\u0160NJE NASILJA <\/strong>Depresija, <\/strong>Anksiozne motnje, <\/strong>Stresne in somatomorfne motnje, <\/strong>Zloraba ali odvisnost od alkohola ali drog, <\/strong>Motnje hranjenja, <\/strong>Motnje osebnosti,<\/strong>suicidalnost.<\/strong><\/p>\n

POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA<\/strong><\/p>\n

Gre za sklop bolj ali manj specifi\u010dnih simptomov, ki se pojavljajo dolo\u010den \u010das po pre\u017eiveti te\u017eki travmi. Postravmatska motnja lahko pomeni nadaljevanje akutne stresne motnje. Zna\u010dilni simptomi so razli\u010dne oblike ponovnega podo\u017eivljanja travme, simptomi hiperaktivnega avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema, zo\u017ean obseg \u010dustvovanja(otopelost) izogibanje situacijam, ki spominjajo na travmatski dogodek, spominske motnje in izkrivljanja realnosti v zvezi s to situacijo, tesnoba, ob\u010dutja ogro\u017eenosti in razdra\u017eljivost. Pogosti so tudi simptomi depresije, kot so brezvoljnost, odtujenost, pesimizem, ob\u010dutja krivde in nemo\u010di.<\/p>\n

REVIKTIMIZACIJE<\/strong><\/p>\n

Za \u017ertve nasilja v dru\u017eini je pogosto zna\u010dilen neustrezen izbor partnerja, ki spominja na agresorja kar privede do t.i. reviktimizacije. To je neustrezen poskus razre\u0161itve konflikta iz otro\u0161tva . Pri \u017eenskah, ki so bile spolno zlorabljene v otro\u0161tvu je ve\u010dja verjetnost posilstva v odrasli dobi (Fromuth, 1983, po Sanderson, 1995) kar je prav tako lahko rezultat nepredelane travme in z njo povezanega tveganega, avtoagresivnega vedenja)<\/p>\n

ZLORABA IN DROGA<\/strong><\/p>\n

V raziskavi Ballona in drugih v Kanadi (Ballon, Coubasson in Smith, 2001) je polovica deklet, ki zlorabljajo droge in alkohol oz. so isakle pomo\u010d zaradi teh te\u017eav, poro\u010dala o spolni zlorabi, medtem ko je bil pri fantih tak\u0161en dele\u017e 10 %.<\/p>\n

Polovica deklet in 26% fantov poro\u010da tudi o fizi\u010dni zlorabi. 64% deklet in 38% fantov, ki so potrdili spolno zlorabo, uporablja drogo kot poskus ubla\u017eitve travme.<\/p>\n

Osebe odvisne od drog imajo specifi\u010dno strukturo osebnosti (Benedik,2002, 2003) ki je lahko nastala tudi pod vplivom izpostavljenosti travmatskim dogodkom v otro\u0161tvu.<\/p>\n

MOTNJE OSEBNOSTI<\/strong> shizoidna ( potrebuje veliko prostora) , shizotipska, paranoidna ( ljudje so mo\u017eni sovra\u017eniki), mejna, narcisisti\u010dna( sem nekaj posebnega) , antisocialna (ljudi moram izkoristiti) , odvisna( sem nemo\u010den) , depresivna, izogibajo\u010da (lahko me prizadanejo), anankasti\u010dna, pasivno agresivna ( drugi me lahko pohodijo), histrioni\u010dna ( moram narediti vtis na druge), obsesivno-kompulzivna( ne smem se zmotiti).<\/p>\n

OBLIKE PSIHOLO\u0160KE POMO\u010cI<\/strong> <\/strong>Svetovanje, <\/strong>\u010custvena podpora, <\/strong>U\u010denje socialnih ve\u0161\u010din, spoprijemanja s problemi, asertivnosti, sprostitvenih tehnik…. <\/strong>Psihoterapija.<\/strong><\/p>\n

SOCIALNA MRE\u017dA, VKLJU\u010cENOST <\/strong> Je sistem socialne vklu\u010denosti, ki ve\u017eejo dru\u017eino, sorodnike in prijatelje. Socialne mre\u017ee so definirane glede na njihove strukturne zna\u010dilnosti: velikost, \u0161tevilo ljudi v mre\u017ei, gostota mre\u017ee- koli\u010dina dru\u017eenja med \u010dlani, dostopnost, stabilnost v \u010dasu- kako dolgo odnosi obstajajo, vzajemnost, vsebina, intenzivnost. Funkcije socialne mre\u017ee: intimnost, dru\u017ebena integracija, skrb za druge, potrditev vrednosti, pomo\u010d, vodenje in dajanje nasvetov, dostop do novih stikov. Vklju\u010denost se nana\u0161a na posameznikov sistem vzajemnih dol\u017enosti in vzajemne pomo\u010di z drugimi posamezniki ali institucijami.<\/p>\n

VERBALIZACIJA IN PSIHI\u010cNE TE\u017dAVE<\/strong> <\/strong>Verbaliziranje omogo\u010da distanco do neprijetnih ob\u010dutij.<\/strong><\/p>\n

PSIHOSOCIALNA PODPORA <\/strong>Pomo\u010d, ki jo skupina (prijatelji, dru\u017eina) nudijo (ali se zdi, da jo nudijo) v stresnih situacijah. <\/strong>Sporo\u010dila, ki jih ogro\u017eeni oz. prizadeti posameznik dobiva iz svojega okolja: <\/strong>da je ljubljen, <\/strong>da se njegova \u010dustva sprejemajo, <\/strong>da je razumljen glede njegove volje, na\u010dina razmi\u0161ljanja in ravnanja, <\/strong>da pripada dolo\u010deni socialni skupini in <\/strong>da je v njej koristen \u010dlan.<\/strong><\/p>\n

\u010cUSTVENA PODPORA<\/strong> <\/strong>Aktivno poslu\u0161anje, <\/strong>Izra\u017eanje razumevanja , <\/strong>Posredovanje informacij in nevsiljivih nasvetov, <\/strong>\u010custvena toplina in empatija, <\/strong>Konkretne oblike pomo\u010di<\/strong><\/p>\n

SVETOVANJE <\/strong>Je organizirana oblika pomo\u010di posamezniku \u2013klientu<\/strong><\/strong><\/p>\n

Svetovanje je praviloma usmerjeno na zdrave ljudi<\/strong>, ki imajo v \u017eivljenju probleme vendar ne spadajo v psihopatologijo, Svetovalec je profesionalno usposobljena oseba<\/strong>, Pojavlja se v razli\u010dnih dejavnostih <\/strong>( socialno varstvo, \u0161olstvo, zdravstvo) Svetovanje moramo lo\u010diti od dajanja nasvetov<\/strong><\/p>\n

AKTIVNO POSLU\u0160ANJE<\/strong> <\/strong>Pazljivo in dobro poslu\u0161anje \u2013aktivno poslu\u0161anje <\/strong><\/strong><\/p>\n

    \n
  1. sposobnost v\u017eivljanja, pripravljenost da sli\u0161imo problem<\/li>\n
  2. spremljanje in reflektiranje<\/li>\n
  3. spremljanje lastnih reakcij in omejitev<\/li>\n<\/ol>\n

    U\u010cENJE SOPRIJEMANJA S STRESOM<\/strong><\/p>\n

    Nau\u010dimo se lahko u\u010dinkovitih tehnik spro\u0161\u010danja<\/p>\n

    Spremenimo vedenje, vpra\u0161ajmo se: ali moramo res vse nadzorovati, ali lahko prelo\u017eimo del svojih nalog in odgovornosti na druge, ali mora biti vedno po va\u0161e, ali znam re\u010di ne. Lahko se bolje organiziramo<\/p>\n

    U\u010cENJE RE\u0160EVANJA PROBLEMOV<\/strong><\/p>\n

    Pomagati pacientu, da zna identificirati in opredeliti problem\/e. Pomagati pacientu, da prepozna svoje sposobnosti ter vire za re\u0161evanje te\u017eav. Nau\u010diti pacienta sistemati\u010dnih metod za re\u0161evanje problemov ter ostalih problemov v prihodnosti \u2013 generalizacija! Pove\u010dati ob\u010dutek kontrole nad problemi ter obvladovanjem te\u017eav.<\/p>\n

    IDEAS<\/strong><\/p>\n

    I<\/strong> \u2013 prepoznaj problem (Identify the problem)<\/p>\n

    D<\/strong> \u2013 poi\u0161\u010di mo\u017ene re\u0161itve (Determine the options)<\/p>\n

    E<\/strong> \u2013 oceni mo\u017enosti in izberi najbolj\u0161o (Evaluate options and choose the best)<\/p>\n

    A<\/strong> \u2013 uresni\u010di, udejanji mo\u017enost (Act)<\/p>\n

    S<\/strong> \u2013 preveri ali je delovalo (See if it worked) \u2013 preverjanje izbire<\/p>\n

    ZNA\u010cILNOSTI MEDOSEBNIH KONFLIKTOV<\/strong><\/p>\n

    Medosebni konflikt pomeni situacijo, v kateri ena ali ve\u010d oseb ote\u017eujejo ali ovirajo druge.<\/p>\n

    Konflikt lahko izvira iz razlik v ciljih posameznikov, na\u010dinih njihovega uresni\u010devanja ali pa iz razlik med potrebami in pri\u010dakovanji posameznika v odnosu do druge osebe.<\/p>\n

    STRATEGIJA RE\u0160EVANJA PROBLEMOV: umik, prevlada, popu\u0161\u010danje, kompromis, soo\u010danje<\/strong><\/p>\n

    Umik (izogibanje konfliktu), Prevlada (tekmovanje), Zglajevanje (popu\u0161\u010danje), Kompromis (delna odpoved ciljem), Konfrontacija (pogajalski proces)<\/p>\n

    OBVLADOVANJE AGRESIVNOSTI<\/strong> <\/strong>Prepoznajte jezo, <\/strong>Pazljivo, aktivno poslu\u0161ajte, <\/strong>Zberite pomembne podrobnosti, <\/strong>Pazite na svoje vedenje: glejte sogovornika v o\u010di, uporabljajte miren, trden in iskren glas, delajte po\u010dasne in odlo\u010dne gibe, sedite vzravnano, dihajte pravilno, bodite neposredni in prijazni, <\/strong>Sprejmite odgovornost, ne prelagajte jo na drugega, <\/strong>Ne opredelite problema kot nere\u0161ljivega, <\/strong>Priznajte napako in opravi\u010dite se, \u010de ste jo napravili, <\/strong>Povejte \u010desa ne morete narediti in zakaj ne. <\/strong><\/p>\n

    TRENING SOCIALNIH VE\u0160\u010cIN<\/strong><\/p>\n

    Program ki mladim pomaga osvojiti in ponotraniti znanja. Gre za posamezne dodatne spretnosti, izkustva pa tudi znanja, ki jih pridobi \u010dlovek na socialnem podro\u010dju v naj\u0161ir\u0161em smislu. <\/strong><\/p>\n

    TRENING ASERTIVNOSTI<\/strong><\/p>\n

    Tehnika krepitve samopotrditve za submisivne in agresivne ljudi. Izra\u017eanje mi\u0161ljenja, ob\u010dutkov, brez, da bi kratili pravice drugih.<\/p>\n

    TEHNIKE SPRO\u0160\u010cANJA<\/strong><\/p>\n

    trebu\u0161no dihanje, progresivna mi\u0161i\u010dna relaksacija, vizualizacija pomirjujo\u010dega dogodka (vidno predstavljanje)<\/em>, meditacija, vodena imaginacija prijetne scene (vklju\u010duje vse senzorne modalitete: vid, sluh, vonj, ob\u010dutek na obrazu, toplota) – mo\u010dnej\u0161a, kot vizualizacija<\/em>, avtogeni trening, biofeedback, senzorna deprivacija, joga, hipnoza<\/em><\/p>\n

    PSIHOTERAPIJA: suportivna, reedukativna, rekonstrukcijska<\/strong><\/p>\n

    Suportivna: vedenjske tehnike : u\u010denje sprostitvenih tehnik, protipogojevanje, aktivacija, izpostavljanje, sistemati\u010dna desenzibilizacija, vedenjski eksperiment, trening asertivnosti, u\u010denje samokontrole.<\/p>\n

    Reeduktivna: kognitivne tehnike: odkrivanje in spreminjanje disfunkcionalnih misli, prepri\u010danj in \u010dustev, odkrivanje in spreminjanje kognitivnih distorzij, preusmerjanje pozornosti, reatribucija, restrukturacija.<\/p>\n

    Rekonstrukcijska: psihoanaliza: procesi v psihoterapiji- transfer in kontratransfer- zrcaljenje. Terapevtski postopki: razjasnjevanje, soo\u010danje, interpretacija, predelava.<\/p>\n

    IZGOREVANJE<\/strong><\/p>\n

    Kroni\u010dno stenje stresa pri ljudeh, ki delajo v zdravstvenem ali socialnem varstvu, ki negativno vpliva na njihovo zmo\u017enost skrbi za druge. Pojav izgorevanja (sindrom burnout) je pogosto prisoten pri delu z ljudmi oz. za ljudi, \u0161e posebej \u010de gre za ljudi s te\u017eavami ali boleznijo. Gre za pojav telesne in \u010dustvene iz\u010drpanosti, ki vodi k negativnemu odnosu do sebe, lastnega poklica in izgubljene zmo\u017enosti prisluhniti so\u010dloveku. Sindrom se razvija postopoma in neopazno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    PREDMET PSIHOLOGIJA Du\u0161evni pojavi,osebnost,obna\u0161anje.Psihologija naj bi preu\u010devala nematerialne du\u0161evne pojave, to pa so na\u0161a do\u017eivljanja, zaznave,predstave, misli, \u010dustva. Introspekcija-notranje opazovanje in ekstraspekcija-zunanje opazovanje-behaviorizem.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[1654,451,1653],"class_list":["post-1786","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-bistvo-za-psihologijo","tag-psihologija","tag-psihologija-gradivo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1786","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1786"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1786\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1786"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1786"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1786"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}