{"id":1805,"date":"2011-08-27T07:29:04","date_gmt":"2011-08-27T06:29:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1805"},"modified":"2011-08-27T11:45:30","modified_gmt":"2011-08-27T10:45:30","slug":"etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-z-zdravstveno-zakonodajo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-z-zdravstveno-zakonodajo\/","title":{"rendered":"Etika in filozofija v zdravstveni negi z zdravstveno zakonodajo"},"content":{"rendered":"

\"\"1. Opi\u0161ite razliko med pojmoma \u00bbetika\u00ab in \u00bbmorala\u00ab (primerjajte ju, navedite, kateri pojem je \u0161ir\u0161i in zakaj, navedite primera za oba pojma).<\/strong><\/p>\n

MORALA<\/strong>
\nmoralnost se nana\u0161a na na\u010din vedenja dolo\u010dene skupine, posameznika, institucije in poudarja vidik dol\u017enosti, zapovedi, norm.<\/p>\n

<\/p>\n

Izraz morala ostaja v veljavi za dolo\u010dena \u017eivljenjska pravila, zapovedi in norme, posebno \u0161e,
\n\u010de so vezane na dolo\u010den nazor ali izro\u010dilo (npr. kr\u0161\u010danska, islamska morala).<\/p>\n

ETIKA<\/strong>
\nizraz etika pa ozna\u010duje \u010dlovekovo moralno zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo dolo\u010dene obveznosti in dol\u017enosti. Etika obsega moralo, saj pomeni njeno utemeljevanje filozofsko razmi\u0161ljanje o sami moralnosti. KAR JE ETI\u010cNO DOBRO, JE TO TUDI MORALNO OBVEZNO.<\/p>\n

PRIMERI:<\/strong>
\nNe ubijaj-morala, kaj pa ubijanje med vojno?-etika; ne la\u017ei-morala, kaj pa za dobro mojega najbolj\u0161ega prijatelja? -etika<\/p>\n

2. Definirajte pojem \u00bbvest\u00ab. V kateri deklaraciji se pojem pojavi?<\/strong><\/p>\n

Vest je \u010dlovekova sposobnost, zavoljo katere zaznava ali spoznava dobro in zlo, mu omogo\u010da, da svoja dejanja ocenjuje, usmerja in sam sebe presoja. Vest se ne pridobi, ampak jo ima vsak \u010dlovek kot moralno bitje kot tak\u0161no v sebi.
\nVest mora \u010dlovek vzgajati, oblikovati in popravljati-zelo pomembna je osebna samovzgoja.
\nSplo\u0161na deklaracija o \u010dlovekovih pravicah (1. \u010dlen) \u00bb Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.\u00ab<\/p>\n

3. Opi\u0161ite 4 eti\u010dna na\u010dela v zdravstveni negi.<\/strong><\/p>\n

1. Na\u010delo avtonomije: Avtonomija posameznika pomeni, da se je le-ta sposoben svobodno in razumsko odlo\u010dati, imeti nadzor nad svojimi odlo\u010ditvami in potrebami, biti neodvisen, odgovoren, stremeti k uresni\u010devanju interesov, uresni\u010devati cilje itd., v vsem tem ima \u010dlovek tudi dostojanstvo, notranjo vrednost.<\/p>\n

2. Spo\u0161tovanje avtonomije posameznika zahteva splo\u0161ne pravice, da le-ta odlo\u010da o sebi.
\nSestavni del te pravice je PRAVICA DO OBVE\u0160\u010cENOSTI; INFORMIRANOSTI, kajti nepopolna obve\u0161\u010denost vodi do izgube avtonomije. na\u010delo dobronamernosti: Na\u010delo pomeni delati dobro in v korist drugemu ter uravnote\u017eiti mo\u017eno dobrobit in \u0161kodo. \u00bbMS imajo znotraj na\u010dela dobronamernosti dol\u017enosti krepiti in promovirati zdravje, blagostanje, delovati zdravstveno-vzgojno, prepre\u010devati bolezni, laj\u0161ati trpljenje.\u00ab definicija na\u010dela dobronamernosti.
\n3. Na\u010delo ne\u0161kodovanja: Na\u010delo ne\u0161kodljivosti vklju\u010duje prepre\u010ditev kakr\u0161nekoli, tako fizi\u010dne kot psihi\u010dne, socialne ali duhovne \u0161kode drugim posameznikom. Znotraj ZN gre za dol\u017enost izogibanja in prepre\u010devanja \u0161kodovanja pacientu v kontekstu izvajanja nekompetentne ZN in zanemarjanja razvoja stroke.<\/p>\n

4. na\u010delo pravi\u010dnosti: Na\u010delo izhaja iz osnovnih \u010dlovekovih pravic in pomeni, da ni diskriminacije pri razporejanju sredstev, pripomo\u010dkov in \u010dasa izvajalcev ZN ne glede na spol, raso veroizpoved, dru\u017ebeni status, starost in prognozo. MS ima strokovne in moralne dol\u017enosti do vseh pacientov enako!<\/p>\n

4. Na podlagi \u010desa se pacient lahko (najla\u017eje) avtonomno \u2013 svobodno odlo\u010di (v zvezi z zdravstvenimi posegi in intervencijami?)<\/strong><\/p>\n

Spo\u0161tovanje avtonomije posameznika zahteva spo\u0161tovanje pravice, da le ta odlo\u010da o sebi. Sestavni del te pravice je PRAVICA DO OBVE\u0160\u010cENOSTI, INFORMIRANOSTI, kajti nepopolna obve\u0161\u010denost vodi do izgube avtonomije.<\/p>\n

MS mora nuditi P potrebne informacije, da razume bistvo in namen negovalne intervencije. To mora biti storjeno na osnovi resnice, razumljivo in na \u010dlove\u0161ko obziren na\u010din. Za pridobivanje soglasja se ne sme uporabljati statusa mo\u010di, prisile in zavajanja.<\/p>\n

5. Kaj pomeni informiran pristanek?<\/strong><\/p>\n

INFORMIRAN PRISTANEK vklju\u010duje pacientovo strinjanje z ve\u010djimi, razli\u010dnimi, mu\u010dnimi posegi, s tem mu damo tudi mo\u017enost, da poseg zavrne.<\/p>\n

6. Na podlagi katerih kriterijev se ocenjuje pacientovo sposobnost avtonomnega odlo\u010danja?<\/strong><\/p>\n

Avtonomnost posameznika ocenjujemo na podlagi naslednjih kriterijev:
\n\u2022 sposobnost posameznika, da samostojno izrazi svoje \u017eelje in interese;
\n\u2022 sposobnost posameznika, da razume nastalo okoli\u0161\u010dino in mo\u017ene posledice;<\/p>\n

sposobnost razumeti podane informacije;
\nsposobnost razumskega sklepanja in razumevanja odnosa med stro\u0161ki in koristmi,
\nprednostmi in slabostmi;
\nsposobnost oblikovati razumsko odlo\u010ditev.<\/p>\n

7. Na\u0161tejte kriterije za pravi\u010dno porazdelitev \u017eivljenjsko pomembnih virov v zdravstvu?<\/strong><\/p>\n

glede na potrebo (oskrba tistih posameznikov, ki to v danem treutku najbolj potrebujejo – glede na bolezen, po\u0161kodbo,..) glede na pravico (pravica do zdravljenja neplodnosti ali drugega zdravljenja) glede na koristnost (utilitaristi\u010dna logika: ali se spla\u010da investirati v posameznika? Koliko je sploh \u0161e koristen za dru\u017ebo? Koliko je posameznik vreden?) glede na zasluge (vojak, ki je branil domovino, ali oseba, ki je izna\u0161la zdravilo proti
\nnalezljivi bolezni?)<\/p>\n

8. Nasprotja med eti\u010dnimi na\u010deli: opi\u0161ite (s pomo\u010djo primerov) konflikt med na\u010delom avtonomije in dobronamernosti; med na\u010delom ne\u0161kodovanja in avtonomije; med na\u010delom avtonomije in pravi\u010dnosti.<\/strong><\/p>\n

Na\u010delo dobronamernosti in na\u010delo avtonomije:
\nDelati dobro v korist drugega, promovirati in ohranjati zdravje;
\n\u2022 pacient, ki s kroni\u010dnim vnetjem nadaljuje s kajenjem;
\n\u2022 pacient, ki si kljub te\u017eavam s srcem \u017eeli iti domov, saj slabo prena\u0161a hospitalizacijo;
\n\u2022 du\u0161evno bolni z rakom, \u010digar bli\u017enji zavrnejo zdravljenje;
\n\u2022 prepri\u010devanje p. naj vzame zdravilo, ki ga odklanja.<\/p>\n

Na\u010delo ne\u0161kodovanja in na\u010delo avtonomije:
\nDol\u017enost prepre\u010devanja \u0161kodovanja:
\n\u2022 odklonitev transfuzije zaradi verskih razlogov,
\n\u2022 prisilna hospitalizacija du\u0161evno bolnih,
\n\u2022 osamitev zaradi nalezljivih bolezni, \u00bbnujna\u00ab cepljenja,
\n\u2022 prezgodnje zbujanje pacientov zjutraj (merjenje temperature)
\nNa\u010delo avtonomije in pravi\u010dnosti: Zagotovitev pomo\u010di na domu<\/p>\n

9.V katerih primerih je paternalisti\u010dno vedenje MS<\/strong> pacientu \u00bbza\u010dasno onemogo\u010dimo\u00ab avtonomno odlo\u010danje?)<\/strong><\/p>\n

PATERNALISTI\u010cNO VEDENJE MS \u2013 opravi\u010dljivo (o\u010detovska avtoriteta):<\/strong>
\n\u2022 P se v danem trenutku ni sposoben razumsko odlo\u010diti;
\n\u2022 \u010de ne izvedemo dolo\u010dene intervencije, obstaja velika mo\u017enost, da bo P utrpel veliko
\n\u0161kodo;
\n\u2022 obstaja mo\u017enost, da bo P dolo\u010deno intervencijo \u010dez \u010das odobraval<\/p>\n

10. V kateri 2 smeri se je razvila bioetika?<\/strong><\/p>\n

etika \u010dlove\u0161kega dostojanstva, etika kvalitete \u017eivljenja<\/p>\n

11. Kaj je zna\u010dilno za \u00bbetiko dostojanstva\u00ab? (Na\u0161tejte in opi\u0161ite njena na\u010dela).<\/strong><\/p>\n

Etika \u00bb\u010dlove\u0161kega dostojanstva\u00ab temelji na naslednjih na\u010delih:
\n\u2022 \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje je absolutna vrednota in je nedotakljivo;
\n\u2022 spoznavamo z namenom, da bi zdravili in ne manipulirali (naraven razvoj \u017eivljenja – ni
\ndopustna umetna oploditev);
\n\u2022 ni vse, kar je tehni\u010dno mogo\u010de, tudi moralno dopustno (odbiranje – splavitev),
\nEVGENIKA<\/strong> -selekcija med prebivalstvom, kloniranje, nose\u010dnost s prizadetim otrokom in si \u017eelimo narediti splav;
\n\u2022 na\u010delo dvojnega u\u010dinka (evtanazija);
\n\u2022 na\u010delo sorazmernosti zdravljenja (smisel, ali je zdr. napredujo\u010dega raka smiselno ali ne?);
\n\u2022 na\u010delo \u00bbNe la\u017ei!\u00ab (terapevtski privilegij);
\n\u2022 na\u010delo \u00bbNikoli ne ogro\u017eaj \u010dlovekovega dostojanstva\u00ab (\u010dlove\u0161ka ontolo\u0161ka-temeljna zna\u010dilnost, da JE OSEBA, ne glede na sposobnosti, znanje,. . .)<\/p>\n

12.Deontolo\u0161ka etika: opredelite, kdaj je znotraj deontolo\u0161ke etike dejanje moralno pravilno; opi\u0161ite Kantov kategori\u010dni imperativ (navedite tudi primer znotraj Kantovega imperativa).<\/strong><\/p>\n

Temeljno na\u010delo deontolo\u0161ke eti\u010dne teorije je, da je vsako delovanje, ki je usklajeno z dol\u017enostmi, ki jih predpi\u0161e nek zakon, MORALNO PRAVILNO. (tisto, ki je usklajeno z zakonom!)<\/p>\n

IMMANUEL KANT(1724-1804) – kategori\u010dni imperativ (univerzalno pravilo) \u00bbDeluj glede na tisto maksimo (pravilo), za katerega isto\u010dasno \u017eeli\u0161, da postane splo\u0161ni zakon.\u00ab<\/p>\n

Moralni mora\u0161!
\nnegativna plat: kje je odgovornost za posledice na\u0161ih dejanj, vest, svoboda, \u00bbnotranja sre\u010da\u00ab?
\nVELELNIK<\/p>\n

13.Teleolo\u0161ka etika: kdaj je dejanje eti\u010dno dobro in za kaj je to lahko nevarno<\/strong> (navedite primer).<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

TELEOLO\u0160KA ETIKA ( posledice dejanja dobre)<\/p>\n

Teleologija (gr\u0161ko: logika cilja, veda o ciljih, razlaga z vidika cilja) ali posledi\u010dnost zadeva smisle, cilje, namene, namembnosti. Teleolo\u0161ka etika izra\u017ea prepri\u010danje, da se dobro ali slabo odra\u017ea v posledicah dejanj. \u010ce so posledice nekega dejanja dobre, potem smo nekaj storili eti\u010dno dobro.<\/p>\n

NEVARNOST: cilj upravi\u010duje sredstva!!<\/strong><\/p>\n

PRIMER: Ukrasti \u010doln, da re\u0161i\u0161 utopljenca. ( \u010ce so posledice nekega dejanja dobre, potem smo nekaj storili eti\u010dno dobro.)<\/p>\n

14.Utilitaristi\u010dna etika: kak\u0161en je moralni princip te teorije in njegova nevarnost; navedite glavnega predstavnika te teorije, njegovo teorijo oz. moralni kriterij in nevarnost le-tega.<\/strong><\/p>\n

UTILITARIZEM se osredoto\u010da predvsem na doseganje najve\u010dje sre\u010de najve\u010djega \u0161tevila ljudi, kot enega izmed glavnih moralnih principov (tj. na\u010delo najve\u010dje sre\u010de) \u2013 zadovoljnih najve\u010d posameznikov.<\/p>\n

NEVARNOST: egoizem \u017ertev v imenu kolektivizma, \u017ertvujemo nekoga v imenu ve\u010dine.<\/p>\n

PRIMER: pacient intubiran, v komi, svojci in zdravniki se strinjajo, da ga ni\u010d ve\u010d ne
\nohranjajo pri \u017eivljenju. Odklop od aparata. Kaj pa pacient? Kaj \u010de bi se \u010dez mesec dni pa
\nzbudil?<\/p>\n

GLAVNI PREDSTAVNIK: Peter Singer \u00bbprakti\u010dna etika\u00ab Njegova vodilna predpostavka je, da je zmo\u017enost trpljenja in \/ali ugodja, sre\u010de tista bistvena lastnost, ki daje bitjem pravico do enakega upo\u0161tevanja.
\nNjegov moralni kriterij je ta, da je posameznik sposoben \u010dutiti ugodje, trpljenje, sre\u010do, se zavedati okolice, \u010de pa tega nismo zmo\u017eni, posameznik nima ve\u010d pravic. Nima ve\u010d dostojanstva – POSLEDICA.<\/p>\n

NEVARNOSTI:
\n\u2022 \u017eival nad \u010dlovekom;
\n\u2022 \u010dlovek ni vedno \u00bboseba\u00ab;
\n\u2022 kakovost \u017eivljenja in do\u017eivljanja le-tega s pomo\u010djo \u010dutov (ugodje, sre\u010da, . . ) \u00bbsmrt\u00ab pa kot \u00bbblagor\u00ab za posameznika, dru\u017eino, dru\u017ebo;
\n\u2022 zgolj sre\u010da posameznikov je pomembna, ne glede na to, ali so njihova dejanja dobra ali zla;
\n\u2022 dostojanstvo posameznika<\/p>\n

15.Etika vrlin: kdaj so dejanja eti\u010dno dobra; predstavnik te teorije; kak\u0161no ob\u010dutje dajo vrline \u010dloveku.<\/strong><\/p>\n

Z uporabo pojma vrlin, kreposti je za\u010del Aristotel. Vrline, kot so na primer pravi\u010dnost, zmernost, sr\u010dnost in modrost (njegove 4 temeljne vrline) \u010dloveku omogo\u010dajo ob\u010dutek globoke sre\u010de, notranjega zadovoljstva.
\nVrline te naredijo za \u010dloveka v pravem pomenu besede. \u010ce imamo te vrline, ne moremo delati drugega kot dobro.<\/p>\n

16. Etika skrbi: predstavnik te teorije; na\u0161tejte elemente skrbi.<\/strong><\/p>\n

Znanstvene temelje skrbi je postavila psihologinja CAROL GILLIGAN v letu 1982 objavljena knjiga \u00bbIn a different voice\u00ab.<\/p>\n

Skrb kot eti\u010dni temelj, vklju\u010duje naslednje eti\u010dne elemente:<\/strong>
\npozornost odgovornost kompetentnost odzivnost<\/p>\n

17. Eti\u010dne teorije in prekinitev \u017eivljenja (evtanazija):<\/strong><\/p>\n

a. Opi\u0161ite dejanje z \u00bbdvojnim u\u010dinkom\u00ab (s pomo\u010djo primera evtanazije) in navedite, katera od eti\u010dnih teorij ga odobrava; kaj pomeni na\u010delo \u00bbsorazmernosti zdravljenja\u00ab in navedite, katera od eti\u010dnih teorij ga odobrava.<\/p>\n

BIOETIKA<\/strong><\/p>\n

Za evtanazijo gre, ko nameravamo kon\u010dati \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje ali \u017eelimo pospe\u0161iti umiranje neke osebe.<\/p>\n

Ne gre pa za evtanazijo, ko bla\u017eimo bole\u010dine na smrt bolnega pacienta z zdravili, tudi \u010de le- ta lahko pospe\u0161ijo smrt. Pospe\u0161itev smrti, ki je sekundaren, nehoten u\u010dinek, ni mi\u0161ljenja kot sredstvo, s katerim bomo dosegali cilj, tu gre zgolj za bla\u017eitev bole\u010din. Gre za dejanje z dvojnim u\u010dinkom, ki se nana\u0161a na stranske u\u010dinke, ki jih prizadenemo pacientu z dolo\u010denim dejanjem.<\/p>\n

b. Ali bi Kant odobraval aktivno ali pasivno evtanazijo \u2013 pojasnite!<\/p>\n

DEONTOLO\u0160KA ETIKA:<\/strong><\/p>\n

AKTIVNO NE! \u00bbKo moje \u017eivljenje ne bo ve\u010d ni\u010d drugega, kot bole\u010dina, bom zaprosil nekoga, da kon\u010da to nesmiselno \u017eivljenje.\u00ab Kant tega ne bi dopustil, saj \u017eelja nekoga dopu\u0161\u010da ubijanje-tak zakon pa ne sme postati univerzalen.<\/p>\n

V primeru PASIVNE EVTANAZIJE (npr. opustitvena dejanja) bi lahko rekli, da Kant ne bi v dopustitvi, da ljudje umrejo, videl ni\u010d spornega-saj jih ne bi \u00bbubili\u00ab mi sami, aktivno, z lastno roko, temve\u010d bi zgolj dopustili, da umrejo.<\/p>\n

c. Katero vrsto evtanazije odobrava utilitarizem \u2013 pojasnite!<\/p>\n

Podpira prostovoljno aktivno evtanazijo (ni\u010d spornega ni v tem, \u010de zdravnik lahko hudo bolnemu ali umirajo\u010demu pacientu da smrtni odmerek, \u010de le-ta tako tako \u017eeli), \u010de le-to rezultira v manj\u0161i bole\u010dini in trpljenju, kot pa v primeru pasivne evtanazije, ki sicer pacientu z odmerki analgetikov laj\u0161a trpljenje, a vseeno njegovo \u017eivljenje dolo\u010den \u010das vzdr\u017euje (obenem pa tudi strah pacientovih bli\u017enjih, stro\u0161ke zdravljenja, zasedenost postelj, itd.).<\/p>\n

d. Evtanazija (aktivna in pasivna) v okviru etike vrlin: da ali ne \u2013 pojasnite!<\/p>\n

\u010ce do umirajo\u010dega \u010dloveka in bli\u017enjih ob njegovem trpljenju \u010dutimo so\u010dutje, empatijo, skrb, da bi mu pomagali, spo\u0161tovanje njegove avtonomne volje in dostojanstva, ter se hkrati zavedamo posledic na\u0161ih dejanj in zavzemamo za to, da bomo ob posledicah sami nosili odgovornost za storjeno, dvom o upravi\u010dnosti o evtanaziji za etiko vrlin in etiko skrbi ne obstaja.<\/p>\n

Etika skrbi zavra\u010da prepri\u010danje, da je moralno odlo\u010danje stvar najdenja pravilnega odgovora ali sledenja nekemu ponavljajo\u010demu vzorcu pri odlo\u010danju v moralno-eti\u010dnih dilemah.<\/p>\n

Empati\u010dna osredoto\u010denost, pozornost na pacientove telesne, duhovne, psihi\u010dne in socialne potrebe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Opi\u0161ite razliko med pojmoma \u00bbetika\u00ab in \u00bbmorala\u00ab (primerjajte ju, navedite, kateri pojem je \u0161ir\u0161i in zakaj, navedite primera za oba pojma). MORALA moralnost se nana\u0161a na na\u010din vedenja dolo\u010dene skupine, posameznika, institucije in poudarja vidik dol\u017enosti, zapovedi, norm.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[1660,1659,1661,900],"class_list":["post-1805","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika-in-filozofija-2011","tag-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-zdravstvena-nega-etika-in-filozofija","tag-zdravstvena-zakonodaja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1805","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1805"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1805\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1805"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1805"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1805"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}