![\"\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2011\/08\/agresija-258x300.jpg\" "\\"agresija\\"")
AGRESIJA IN AGRESIVNOST Potrebno je lo\u010diti med agresivnostjo in agresijo. Agresivnost definiramo kot izvorno, nedestruktivno
\n
\nin neafektivno energijo, ki se izra\u017ea v tendenci uveljaviti se z aktivnostjo in podjetnostjo, medtem ko agresija ozna\u010duje le<\/p>\n
destruktivne pojavne oblike agresivnosti. Lahko bi rekli tudi, da agresivnost pomeni trajno zna\u010dilnost posameznika, agresija<\/p>\n
pa se nana\u0161a na trenutno reakcijo oz. na vedenje.<\/p>\n
AGRESIVNOST \u2013 OBVLADOVANJE
\nprepoznajte jezo, pazljivo, aktivno poslu\u0161ajte, zberite pomembne podrobnosti. Pazite na svoje vedenje: glejte sogovornika v<\/p>\n
o\u010di, uporabljajte miren, trden in iskren glas, delajte po\u010dasne in odlo\u010dne gibe, sedite vzravnano, dihajte pravilno, bodite<\/p>\n
neposredni in prijazni. Sprejmite odgovornost, ne prelagajte jo na drugega, ne opredelite problema kot nere\u0161ljivega,<\/p>\n
priznajte napako in opravi\u010dite se, \u010de ste jo napravili, povejte \u010desa ne morete narediti in zakaj ne.<\/p>\n
AGRESIVNOST \u2013 USMERJENOST Navznoter: samomorilnost, rizi\u010dno vedenje, ob\u010dutja krivde, somatizacije. Navzven: proti drugim<\/p>\n
ljudem, \u017eivalim ali stvarem. Neposredno ali posredno izra\u017eanje, pasivna in aktivna oblika, verbalna, \u010dustvena in telesna<\/p>\n
agresivnost.<\/p>\n
AGRESIVNOST \u2013 VRSTE:<\/p>\n
Instrumentalna \u2013 pomaga dose\u010di nek zunanji cilj. Frustracijska- spro\u0161\u010danje notranje napetosti. Posnemovalna- ob\u010dutek<\/p>\n
pripadnosti dolo\u010deni skupini, istovetenje(identifikacija) z agresivnostjo vzornikov.<\/p>\n
AKTIVNO POSLU\u0160ANJE
\nPazljivo in dobro poslu\u0161anje -aktivno poslu\u0161anje:<\/p>\n
a. sposobnost v\u017eivljanja, pripravljenost da sli\u0161imo problem;<\/p>\n
b.spremljanje in reflektiranje;<\/p>\n
c. spremljanje lastnih reakcij in omejitev.<\/p>\n
AKTIVNOST BOLNIKA V PROCESU
\nZDRAVLJENJA Pogoj za dober medsebojni odnos, v katerem je pacient obravnavan kot subjekt, je verbalna komunikacija, ki<\/p>\n
dopu\u0161\u010da mo\u017enost, omogo\u010da razlago postopkov in pacienta vzpodbuja, da se odziva. S posredovanjem zdravstvenih informacij in z<\/p>\n
zdravstveno vzgojo pacienta dose\u017eemo njegovo bolj\u0161e sodelovanje v procesu zdravljenja.<\/p>\n
ALEKSITIMIJA – je poimenovana nezmo\u017enost zaznavati \u010dustva pri sebi in pri drugih. Ve\u010dina aleksitimnih ljudi \u017eivi pod nenehnim<\/p>\n
stresom, imajo kroni\u010dne bole\u010dine, povi\u0161an krvni tlak in druge bolezni povezane s stresom, saj \u017eivijo pod nenehnim pritiskom,<\/p>\n
ker ne opazijo neverbalnih komunikacij in ne zaznavajo nobenih \u010dustev pri drugih ljudeh. Prvi izsledki ka\u017eejo, da je morda<\/p>\n
vzrok v nezadostni povezavi med obema mo\u017eganskima polovicama.<\/p>\n
ANTISUICIDALNI DOGOVOR – Dogovor med zdravnikom in pacientom, tako da pacient obljubi, da do njunega naslednjega sre\u010danja sebi ne bo posku\u0161al storiti hudega, in da\u0161 mu \u0161tevilko, da te lahko pokli\u010de, \u010de nastopi huda stiska. Praviloma to obljubijo.<\/p>\n
ASIMILACIJA IN AKOMODACIJA
\nAsimilacija je proces prilagajanja novih izku\u0161enj prej\u0161njim izkustvenim shemam v poteku pomnjenja. Akomodacija predstavlja prilagajanje starih izku\u0161enj, nau\u010denega gradiva, novih informacij.<\/p>\n
ATRIBUCIJSKA NAPAKA – da ljudje pri presojanju vedenja drugih podcenjujemo\u00a0 situacijske in precenjujemo osebnostne vplive.<\/p>\n
BAZI\u010cNA PREPRI\u010cANJA – Pri ljudeh z motnjo osebnosti pa prevladujejo specifi\u010dna, disfunkcionalna bazi\u010dna prepri\u010danja oziroma
\nsheme, ki so nastale na podlagi preteklih izku\u0161enj in postanejo del vsakodnevnega, normalnega procesiranja informacij . Sheme vplivajo na \u017eivljenje posameznika, na njegovo mi\u0161ljenje, \u010dustvovanje in vedenje. Ta prepri\u010danja so pretirano
\nposplo\u0161ena, ekstremna, toga, rigidna in neskladna z realnostjo ter povzro\u010dajo motnje v medosebnih odnosih in te\u017eave v do\u017eivljanju samega sebe.<\/p>\n
BIOLO\u0160KA POVRATNA ZVEZA Gre za uporabo katerega koli senzorja, ki zaznava aktivnost avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema in daje
\npovratno informacijo v obliki kontinuiranega a spreminjajo\u010dega zvo\u010dnega signala.<\/p>\n
BIOPSIHOSOCIALNI POGLED NA BOLEZEN Telesnih in psihi\u010dnih pojavov ni mogo\u010de obravnavati lo\u010deno, ti imajo vpliv na posameznika in na njegovo zdravje. Zdravstveno stanje in potek bolezni je rezultat interakcije medN biolo\u0161kimi, psiholo\u0161kimi in socialnimi dejavniki.<\/p>\n
BIOPSIOSOCIALNI MODEL BOLEZNI IN REDUKCIONIZEM – Bolezenske pojave lahko razlo\u017eimo z odkloni v telesnih procesih, pri \u010demer
\n\u010dlovekove psiholo\u0161ke in socialne determinante nimajo posebnega vpliva. Redukcionisti\u010dni model : bolezenski pojav zo\u017euje na nivo celice oziroma kemijskih dogajanj.<\/p>\n
BOLE\u010cI POSEGI – PSIHOLO\u0160KA PRIPRAVA Informiranost o postopku zmanj\u0161a Negotovost, nepredvidljivost, anksioznost in pomaga posamezniku, da se aktivira in pripravi. S tem pove\u010da kontrolo: Pacient mora biti seznanjen s tem kaj se bo zgodilo pred, med in po postopku (informacije o bole\u010dini in ob\u010dutjih, ki jih bo pacient verjetno do\u017eivel).<\/p>\n
Pomembno je, da paciente informiramo, kako si lahko sami pomagajo, ko za\u010dutijo bole\u010dino. Med uporabne strategije spadajo nadzorovano dihanje, spro\u0161\u010danje, preusmeritev pozornosti in vizualizacija. Za pacienta je pomembno, da ve, da
\nsmo mu pripravljeni pomagati, kadar do\u017eivljajo bole\u010dino.<\/p>\n
BOLE\u010cINA dejavniki IN TEORIJA VRAT
\nSenzorni-fizi\u010dni narava po\u0161kodbe (O), masa\u017ea(Z)
\n; \u010custveni- anksioznost (O), spro\u0161\u010danje(Z) ;
\nKognitivni \u2013 osredoto\u010denost na bole\u010dino(O),
\npreusmeritev pozornosti(Z).<\/p>\n
BOLE\u010cINA \u2013 OCENJEVANJE – Je pomembno,
\nsaj se je izkazalo, da sestre niso dovolj pozorne
\nna pacientovo poro\u010danje o bole\u010dini. Metode
\nocenjevanja bole\u010dine: samoocenjevanje ( lestvice
\nintenzivnosti bole\u010dine), psihofiziolo\u0161ke meritve
\n(sr\u010dni utrip, mi\u0161i\u010dna napetost,EMG, EEG, ) in
\nvedenjsko ocenjevanje (skale za ocenjevanje
\nbole\u010dine).<\/p>\n
BOLE\u010cINA – OSEBNOST IN DO\u017dIVLJANJE
\nAnksiozni pacienti do\u017eivljajo ve\u010djo bole\u010dino kot
\ntisti z ni\u017ejo anksioznostjo. Ob\u010dutek bole\u010dine je
\npove\u010dan tudi z ob\u010duteno nemo\u010djo. Povezanost
\nkroni\u010dne bole\u010dine v hrbtu in nevroticizma. Spomin
\nna bole\u010dino: realisti, zanikovalci, pretirano
\nreaktivni, nezna\u010dilni.<\/p>\n
BOLE\u010cINA – PRAG – Ljudje razli\u010dno
\ninterpretiramo, do\u017eivljamo, izra\u017eamo in se
\nspoprijemamo z bole\u010dino, kar je odvisno od
\nstopnje po\u0161kodbe, kulture, osebnosti in izku\u0161enj
\nposameznika. Toleranca za bole\u010dino: zmo\u017enost
\nprena\u0161ati bole\u010dino. Prag za bole\u010dino: zmo\u017enost
\nlo\u010devanja med bole\u010dino in dra\u017eljajem.<\/p>\n
BOLE\u010cINA – PSIHOLO\u0160KI PRISTOPRI PRI ZDRAVLJENJU – Pou\u010devanje o psiholo\u0161kem
\npomenu bole\u010dine in mo\u017enosti nadzorovanja.
\nPosredovanje informacij in razlag o bole\u010dinskem
\nstanju. Spodbujanje pisanja dnevnika za analizo
\nspro\u017eilnih dejavnikov in tistih, ki zmanj\u0161ujejo
\nbole\u010dino. Podpora posameznikovi samostojnosti
\nin aktivnemu pristopu k obvladovanju bole\u010dine.
\nU\u010denje tehnik spro\u0161\u010danja, tehnik obvladovanja
\nstresa, socialnih ve\u0161\u010din in drugih tehnik za
\npove\u010danje kontrole nad bole\u010dino.<\/p>\n
BOLE\u010cINA – PSIHOLO\u0160KI VIDIKI DOVZETNOSTI ZA BOLE\u010cINO S
\npsiholo\u0161kega vidika se najve\u010dja razlika nana\u0161a na
\nkognitivne in vedenjske procese prilagoditve ob
\nvztrajanju bole\u010dine.<\/p>\n
BOLE\u010cINA IN KOGNITIVNA RESTRUKTURACIJA Na\u010din kako ljudje
\nrazmi\u0161ljajo o bole\u010dini, da bi zmanj\u0161ali bole\u010de
\nizkustvo le-te. Informacijska kontrola: informacije
\no naravi, vzrokih in poteku bole\u010dine pove\u010dujejo
\nkontrolo. Preusmeritev: aktivna preusmeritev
\nolaj\u0161uje bole\u010dino (\u010de ta ni premo\u010dna). Imaginacija:
\nimaginiranje prijetnih mentalnih scen.
\nReinterpretacija bole\u010dine (za huj\u0161e bole\u010dine).<\/p>\n
BOLE\u010cINA IN TEORIJA VRAT Teorija
\nvrat upo\u0161teva psiholo\u0161ke faktorje: ob stimulaciji
\ninternevronov se vrata za bole\u010dino zaprejo. Teorija
\nvrat: Inhibicija lahko nastane, ko stimulacija
\nperifernih \u017eiv\u010dnih vlaken A (velikih) prehiti
\nbole\u010dinske signale, ki se prena\u0161ajo po \u017eiv\u010dnih
\nvlaknih C (majhnih) \u2013 npr. z masa\u017eo.<\/p>\n
BOLE\u010cINA IN TEORIJA VZORCA Teorija
\nvzorca: do\u017eivljanje bole\u010dine je povezano s
\nspecifi\u010dnim vzorcem impulzov v \u017eiv\u010dnem sistemu
\n(kvantitativna sprememba).<\/p>\n
BOLE\u010cINSKI DNEVNIKI – (registracija
\ndejavnikov, ki spro\u017eajo bole\u010dino in tistih, ki jo
\nminimalizirajo.<\/p>\n
BOLEZENSKI DOBI\u010cEK Primarni bolezenski
\ndobi\u010dek: notranja razbremenitev, beg pred
\nodgovornostmi, ob\u010dutji krivde in bojaznimi.
\nSekundarni bolezenski dobi\u010dek: pritegnitev
\npozornosti, popustljivej\u0161i odnos okolja,
\nmo\u017enost obvladovanja okolja. Oba delujeta kot
\noja\u010devalca bole\u010dine \u2013 jo intenzivirata, utrjujeta in
\npodalj\u0161ujeta.<\/p>\n
CHECK LISTE – Ocenjevalna lestvica , ki se
\nnana\u0161a na posamezne vidike vedenja<\/p>\n
\u010cUSTVENA PODPORA – Se nana\u0161a na zaznano
\ndostopnost pozornih, ljube\u010dih posameznikov, s
\nkaterimi lahko delimo misli in ob\u010dutke. Mnogi
\nljudje razvijejo intimne odnose, znotraj katerih
\nse po\u010dutijo varne in ljubljene. Odnosi, ki so nam
\nv \u010dustveno oporo, so \u0161e posebno pomembni pri
\nvzdr\u017eevanju du\u0161evnega zdravja.<\/p>\n
DEPRESIJA \u2013 izrazi: Motnje hranjenja
\n(anoreksija, bulemija), avtoagresivno vedenje
\n(ekstremni \u0161portniki, hitra vo\u017enja), odvisnosti
\n(alkohol, droge), motnje navad (patolo\u0161ko
\nnakupovanje), somatizacija, psihoza (zanikanje)<\/p>\n
DEPRESIJA – PSIHI\u010cNE ZNA\u010cILNOSTI
\nDepresijo povzro\u010di znana nezmo\u017enost kontrole,
\nlahko nastane postravmatskem stresu ali pa
\nkot posledica ponavljajo\u010dih se izku\u0161enj izgube
\nkontrole, \u0161kodo povzro\u010di pri samospo\u0161tovanju in
\nsamozavesti. Klini\u010dna depresija- zapostavljanje in
\nzanemarjanje samega sebe, oseba lahko tudi \u0161kodi
\nsama sebi<\/p>\n
DEPRESIVNA TRIADA – Depresivna triada
\n(Beck): negativno vrednotenje sebe, okolice in
\nprihodnosti (brezupnost)<\/p>\n
EKSPERIMENT – Je metoda s katero
\nugotavljamo vzro\u010dne in druge odnose med
\npojavi,pri tem pa na\u010drtno spreminjamo in
\nkontroliramo okoli\u0161\u010dine, od katerih je ta pojav
\nodvisen. Vsak eksperiment zahteva problem,
\nhipoteze, poskusne osebe in kontrolo pogojev.<\/p>\n
EMOCIJE, RAZDELITEV Emocije so reakcije
\nsubjekta na pomembne dra\u017eljaje, ki jih sprejme,
\nter pripravljajo organizem na prilagojeno vedenje.
\nRazdelitev emocij: prijetne-neprijetne; \u0161ibke-
\nmo\u010dne; kratkotrajne-dolgotrajne; enostavne-
\nsestavljene; zavestne-nezavedne.<\/p>\n
EMPATIJA – je zmo\u017enost, da si v te\u017ekih
\nsituacijah znamo predstavljati, kako se ljudje
\npo\u010dutijo. Sposobnost predstavljanja ob\u010dutkov,
\n\u010dustev, razmi\u0161ljanja, v\u017eivljanje v so\u010dloveka,
\niskreno razumeti soljudi, poslu\u0161am z u\u0161esi in o\u010dmi.<\/p>\n
EMPIRIZEM IN NATIVIZEM Empirizem
\nljudje se rodimo kot nepopisan list oziroma tabula
\nrasa in da vse znanje izvira iz izku\u0161enj; Nativizem
\nljudje se rodimo z edinstveno zmo\u017enostjo
\nstrukturiranja znanja, na\u0161e vedenje dolo\u010deno z
\nna\u010dinom razmi\u0161ljanja in predelave informacij.<\/p>\n
ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO SPORO\u010cILO Enostransko sporo\u010dilo vpliva
\nna manj izobra\u017eene posameznike, enostranska
\ninformacija pa bolj vplivala na tiste, ki so \u017ee
\nna za\u010detku zagovarjali predlagano tezo, u\u010dinki
\nenostranskih sporo\u010dil so manj zasidrani pri
\nprejemnikih. Dvostransko sporo\u010dilo bolj vpliva
\nna izobra\u017eene posameznike, je bolj u\u010dinkovalo
\nna tiste prejemnike, ki so na za\u010detku nasprotovali
\npredlagani tezi, u\u010dinki dvostranskih sporo\u010dil
\nostanejo bolj zasidrani pri prejemnikih.<\/p>\n
FAKTORSKI MODELI OSEBNOSTI : PET FAKTORJEV S pomo\u010djo
\nvpra\u0161alnikov so nastale faktorske teorije osebnosti.
\nGlede na to, da izhajamo iz populacijskih
\nnorm je vpra\u0161anje ali so vsi \u201cprimarni\u201d faktorji
\nzna\u010dilni tudi za konkretnega posameznika. Pet
\nfaktorjev: ekstravertnost ali surgentnost, prijetnost,
\nvestnost,emocionalna stabilnost in kulturnost.<\/p>\n
FOBIJE – Beseda \u00bbfobija\u00ab izhaja iz gr\u0161ke
\nbesede \u00bbfobos\u00ab, ki pomeni be\u017eanje, paniko in
\nstrah. Kadar se strah ve\u017ee na objekt, ki sam po
\nsebi ne predstavlja nevarnost samo, oziroma za
\nkaterega posameznik ve, da omenjeni objekt sicer
\nni izvor strahu, kljub temu pa je posameznika
\nstrah, govorimo, da gre za fobijo. Kljub temu, da
\nposameznik smatra strah za iracionalen, se izogiba
\nspecifi\u010dne situacije, ki bi ga lahko pripeljala v
\npretiran strah. Fobije so del na\u0161e dru\u017ebe in z njimi
\nse spopada ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih.<\/p>\n
FORENZI\u010cNA PSIHOLOGIJA je uporaba
\npsiholo\u0161kega znanja in metod pri re\u0161evanju
\nproblemov povezanih s pravosodnim sistemom,
\npredvsem z delom sodi\u0161\u010d.<\/p>\n
FUNKCIONALNA ANALIZA VEDENJA
\nBehavioristi priporo\u010dajo, da preden se lotimo
\nkakr\u0161nega koli programa spremembe vedenja
\n(pomagati nekomu , ki se je odlo\u010dil nehati kaditi),
\nzapi\u0161emo pogostost vedenja, skupaj z njegovim
\nneposrednim spro\u017eilcem in posledicami.<\/p>\n
GENERALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA
\nGeneralizacija posplo\u0161evanje se nana\u0161a na te\u017enjo
\nposameznika, da podobno reagira na razli\u010dne
\nznake a jih kljub temu do\u017eivlja v nekem smislu
\npodobe; Diferenciacija razlo\u010devanje pomeni
\nu\u010denje lo\u010devanja med podobnimi dra\u017eljaji in
\ninformacijami.<\/p>\n
GENERALIZIRANA ANKSIOZNOST –<\/p>\n
To je motnja, ki jo ozna\u010duje stalna in neobvladujo\u010da
\nzaskrbljenost \u2013 tipi\u010dno zaradi zdravja, dela,
\ndenarja ali dru\u017eine. Glavni znak je vsesplo\u0161na
\nin trajna zaskrbljenost, tesnoba in napetost.
\nDrugi simptomi generalizirane anksiozne motnje
\nso lahko: nemir, mi\u0161i\u010dna napetost, potenje,
\nvrtoglavica, pritisk v prsihrazdra\u017eljivost, te\u017eave pri
\nkoncentraciji, hitra utrudljivost in motnje spanja.<\/p>\n
HALO EFEKT – Vpliv splo\u0161ne sodbe na
\nposamezno oceno, pripisovanje uspeha, neuspeha
\nzunanjim in notranjim dejavnikom<\/p>\n
IDEAS – I \u2013 prepoznaj problem (Identify the
\nproblem); D \u2013 poi\u0161\u010di mo\u017ene re\u0161itve (Determine the
\noptions); E \u2013 oceni mo\u017enosti in izberi najbolj\u0161o
\n(Evaluate options and choose the best); A \u2013
\nuresni\u010di, udejanji mo\u017enost (Act); S \u2013 preveri ali je
\ndelovalo (See if it worked) -preverjanje izbire.<\/p>\n
INFANTILIZACIJA BOLNIKA (otro\u0161ki govor),
\npreve\u010d prilagojen govor, predstavlja poni\u017eanje za
\nbolnika. Z njim poudarimo svoj mo\u010dnej\u0161i polo\u017eaj.<\/p>\n
INTELIGENTNOST PRAKTI\u010cNA: \u010cUSTVENA, SOCIALNA, MORALNA,
\nMODROST \u010custvena inteligentnost: zmo\u017enost
\nprepoznavanja, razumevanja in regulacije emocij.
\nSocialna inteligentnost: spretnosti v medosebnih
\nodnosih, npr. u\u010dinkovitost v komunikaciji,
\nre\u0161evanju medosebnih problemov, razumevanje
\nsebe in drugih v socialnih situacijah, zmo\u017enost
\nempatije ipd. Moralna (duhovna) inteligentnost:
\nzmo\u017enost razlikovati med dobrim in slabim v
\nmoralno eti\u010dnem smislu in zmo\u017enost odlo\u010dati
\nse v korist tudi drugim ljudem, ne samo sebi.
\nModrost ne pomeni samo inteligentnosti, ampak
\ntudi bogastvo znanja, (\u017eivljenjskih) izku\u0161enj,
\nemocionalne in osebnostne zrelosti, moralnega
\ndelovanja in intuicije. Modrost omogo\u010da
\nrazumevanje in sprejemanje kompleksne situacije,
\nuspe\u0161ne izbire, odlo\u010ditve in prilagoditev okolju.<\/p>\n
INTELIGENTNOST: verbalna, neverbalna,
\nsplo\u0161ni g faktor, kristalizirana, fluidna
\nVerbalna inteligentnost besedna, je rezultat
\nizku\u0161enj in u\u010denja ter je povezana z levo
\nmo\u017egansko hemisfero. Neverbalna inteligentnost
\nnebesedna, bolj primarna, prirojena in povezana
\nz desno mo\u017egansko hemisfero. Splo\u0161ni g
\nfaktor hierarhi\u010dni model inteligentnosti, deli
\nse na verbalne in edukativne sposobnosti in na
\nprostorsko mehani\u010dne sposobnosti. Kristalizirana
\ninteligentnost zajema sposobnosti besednega
\nrazumevanja, je prete\u017eno pod vplivom kulturnih
\nvplivov ter s starostjo nara\u0161\u010da. Fluidna
\ninteligentnost pomeni zmo\u017enost prilagajanja na
\nnove situacije iskanje novih poti in re\u0161itev, ta del
\ninteligentnosti je prete\u017eno prirojen, manj odvisen
\nod vplivom okolja.<\/p>\n
IZGOREVANJE – Pojav izgorevanja (sindrom
\nburnout) je pogosto prisoten pri delu z ljudmi
\noz. za ljudi, \u0161e posebej \u010de gre za ljudi s te\u017eavami
\nali boleznijo. Gre za pojav telesne in \u010dustvene
\niz\u010drpanosti, ki vodi k negativnemu odnosu do
\nsebe, lastnega poklica in izgubljene zmo\u017enosti
\nprisluhniti so\u010dloveku. Sindrom se razvija
\npostopoma in neopazno<\/p>\n
IZGUBA – VRSTE – Izguba je ena
\nnajpogostej\u0161ih in najve\u010djih stresnih dogodkov.
\nIzguba je lahko dejanska (npr. bli\u017enja oseba)
\nali simbolna (npr. na\u010drtov, smisla). Izgube so
\nrazli\u010dne: v odnosih (smrt, lo\u010ditev, selitev otrok),
\nna delovnem podro\u010dju (brezposelnost, upokojitev,
\npremestitev), v samopodobi (bolezen, invalidnost),
\nna materialnem podro\u010dju (izguba denarja,
\nrev\u0161\u010dina), duhovnem podro\u010dju (izguba upanja,
\nsmisla) itd.<\/p>\n
IZGUBE IN BOLEZEN Izku\u0161nja izgube lahko
\nsama po sebi privede do zdravstvenih te\u017eav.
\nBolezen in\/ali omejitve, ki jih prina\u0161a pogosto
\npomenijo izgubo (npr. aktivnosti, zaposlitve,
\nugleda), kar pomeni prizadeto samopodobo,
\nizgubo ciljev, upanja.<\/p>\n
IZRAZ – To so telesne spremembe kot so
\nzardevanje, smejanje, \u0161irjenje zenic itd. V tem
\nsmislu je izraz nehotena spremljava emocionalnih
\nreakcij;
\nIzraz kot na\u010din oz. stil vedenja, ki pomeni
\nposreden na\u010din izra\u017eanja osebnostnih potez<\/p>\n
IZVORI SOCIALNE MO\u010cI: prisila,popla\u010dila,
\nlegitimnost, strokovnost in referen\u010dna mo\u010d
\nIZVR\u0160ILNE FUNKCIJE – So testi specifi\u010dnih
\nkognitivnih funkcij in sposobnosti
\nJAZ \u2013 NE – Ne-jaz: predstave o katerih no\u010demo
\nni\u010d vedeti, ki jih ne sprejemamo. Te vklju\u010dujejo
\ntudi nezavedne vidike jaza v Freudovem smislu.<\/p>\n
JAZ – RAZMERJE MED IDEALNIM IN REALNIM JAZOM Neskladnost realnega in
\nidealnega jaza predstavlja glavno gonilo razvoja
\nosebnosti, saj naj bi \u010dlovek te\u017eil k popolnosti
\n(Rogers). Preveliko neskladje je povezano z
\ndepresivnimi in tesnobnimi ob\u010dutki.<\/p>\n
JAZ – SOCIALNI IN ZASEBNI JAZ Socialni,
\njavni jaz: Kar se nam zdi, da drugi mislijo o nas,
\nkako samega sebe predstavimo in prika\u017eemo pred
\ndrugimi ljudmi. Zasebni jaz: vidiki sebe, za katere
\nno\u010demo, da izvedo drugi.<\/p>\n
KLINI\u010cNA PSIHOLOGIJA – Uporablja
\npsiholo\u0161ka spoznanja pri obravnavanju du\u0161evnih
\nin osebnostnih problemov, te\u017eav, motenj ter
\nodklonov in jih sku\u0161a re\u0161evati oziroma odpravljati.<\/p>\n
KOGNITIVNA DISONANCA – Je stanje
\nnapetosti, ki nastane, kadar je za posameznika
\nzna\u010dilno dve ali ve\u010d kognicij, ki so psiholo\u0161ko
\nprotislovne.<\/p>\n
KOGNITIVNE MOTNJE IN DEPRESIJA
\nPri kognitivno vedenjskem pristopu se analizira
\ntrenutno situacijo in sku\u0161ali najti dosegljive
\nkratkoro\u010dne cilje ter zanje potrebne spretnosti
\nspoprijemanja s stresom.<\/p>\n
KOGNITIVNE SHEME IN SKRIPTI Sheme so
\nmentalne reprezentacije dogodkov, ki so povezani
\nz dolo\u010deno situacijo, temeljijo na izku\u0161njah in
\nzunanjih virih informacij. Skript je rutinski vzorec
\nvedenj, ki ga posameznik glede na pri\u010dakovanja
\nizpelje v dolo\u010deni situaciji. Sheme nam povejo,kaj
\nnaj pri\u010dakujemo, skripti pa kako naj ravnamo.<\/p>\n
KOGNITIVNI PROCESI, FUNKCIJE, STIL
\nKognitivni procesi so tiste psiholo\u0161ke funkcije,
\nki posamezniku omogo\u010dajo odnos z okoljem.
\nVklju\u010dujejo psiholo\u0161ke procese kot so zaznavanje,
\npozornost, u\u010denje, pomnjenje in mi\u0161ljenje.
\nKognitivni stil nam pove kako posameznik
\nusmerja in razporeja pozornost, sprejema in
\nprocesira informacije, organizira misli, jim daje
\npomen in jih posreduje drugim.<\/p>\n
KOGNITIVNI STILI: INTROVERZIVNI, EKSTROVERZIVNI, ME\u0160ANI – Odkriva h
\nkaterim virom informacij je usmerjena pozornost
\nposameznika: v zunanji svet (ekstrovertni) ali
\nnotranji svet (introvertni).<\/p>\n
KOLI\u010cNIK INTELIGENTNOSTI – Je
\nstandardizirana mera kognitivne sposobnosti, ki
\ntemelji na razmerju med mentalno in kronolo\u0161ko
\nstarostjo.<\/p>\n
NADZOR – MESTO NADZORA (ZUNANJI,
\nNOTRANJI) IN USPEH PRI ZDRAVLJENJU
\n– Pomeni stabilen na\u010din pripisovanja vzrokov za
\nizide oz. kavzalne atribucije Notranji dejavniki
\n(lastne sposobnosti in dejanja). Zunanji dejavniki
\n(drugi ljudje, sre\u010da, usoda, slu\u010daj) Pripisovanje
\nkrivde (pozunanjenje -ponotranjenje)<\/p>\n
NARCISIZEM PRIMARNI Ob rojstvu je
\notrok v fazi primarnega narcisizma, ne zaveda se
\nmeje med sabo in objektom, njegovo zaznavanje
\nje kinesteti\u010dno, relacijsko, celostno. Proces
\nsprejemanja hrane, s katerim otrok uravnava
\nhomeostazo, predstavlja najzgodnej\u0161o obliko
\nponotranjanja, ki ga spremljajo ob\u010dutja ugodja
\nali neugodja. Te avtisti\u010dne faze je konec okrog
\ndrugega meseca starosti.<\/p>\n
NAU\u010cENA NEMO\u010c IN DEPRESIJA
\nDepresivni ljudje imajo zunanji lokus kontrole,
\nkjer vidijo vzrok v usodi ali naklju\u010dju, ljudje, ki
\nbolehajo so bolj depresivni, \u010de so prepri\u010dani, da
\nniti sami niti drugi ne morejo storiti ni\u010desar, da
\nbi olaj\u0161ali njihovo bole\u010dino. Ta nemo\u010d se ve\u017ee na
\nob\u010dutek brezupa.<\/p>\n
NAVEZANOST (BOWLBY) – Na Bowlbya
\nso vplivali psihoanaliti\u010dna teorija, etiologija,
\nnjegove psihiatri\u010dne izku\u0161nje in izku\u0161nje,ki si jih
\nje pridobil pri delu z mladostniki z vedenjskimi
\nte\u017eavami. Njegova teorija pravi, da je razvoj
\ntesnega odnosa med mamo in otrokom nujen za
\npsiholo\u0161ko blaginjo in prilagoditev razvijajo\u010dega
\nse posameznika . Kasneje je bila raz\u0161irjena tako,
\nda zdaj vklju\u010duje \u0161e tipe ali kvaliteto navezanosti
\nter odnose navezanosti skozi \u017eivljenjski ciklus.<\/p>\n
<\/p>\n
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Neverbalna
\nkomunikacija je pomemben na\u010din, kako
\nsporo\u010damo afektivni in vedenjski del na\u0161ih stali\u0161\u010d
\n( hoteni ali nehoteni telesni gibi, izraz obraza, glas,
\ntelesna dr\u017ea,..)<\/p>\n
NEVROPSIHOLOGIJA – je psiholo\u0161ka
\nznanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s
\npovezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah
\nin nevrofiziolo\u0161kih procesih v mo\u017eganih<\/p>\n
OBRAMBNO VAROVALNI MEHANIZMI: PREME\u0160\u010cANJE, REPRESIJA, REAKCIJSKA FORMACIJA, KOMPENZACIJA, ZANIKANJE,
\nPROJEKCIJA, INTELEKTUALIZACIJA, REGRES, SUBLIMACIJA, HUMOR, ACTING-OUT, ACTING-IN<\/p>\n
Preme\u0161\u010danje- jeza najpogostej\u0161i na\u010din uravnavanja jeze je, da
\njo prenesemo na drug objekt. Represija-strah
\nomogo\u010da, da se ogro\u017eajo\u010da vsebina odstrani
\niz zavesti, to je proces aktivnega pozabljanja.
\nReakcijska formacija-veselje pomeni spremembo
\ndolo\u010dene emocije v njeno nasprotje, s tem se
\nla\u017eje obvladuje. Kompenzacija-\u017ealost \u017ealost
\nnastane zaradi izgube ali samospo\u0161tovanja,
\nkompenzacija pa je na\u010din premostitve dejanske
\nali nami\u0161ljene izgube. Zanikanje-sprejemanje je
\npodobno represiji, kjer sku\u0161amo dolo\u010dene vidike
\nrealnosti odstraniti iz zavesti s tem, da ne\u017eeleni
\nvsebini damo nasprotni predznak: \u00bbTo ni res\u00ab.
\nProjekcija-gnus pomeni proces preme\u0161\u010danja
\nneprijetnih notranjih vsebin, ob\u010dutij, na zunanje
\nobjekte, situacije ali ljudi. Intelektualizacija-
\npri\u010dakovanje emocija pri\u010dakovanja je povezana s
\npotrebo po kontroli, po predvidevanju dogodkov.
\nIntelektualizacija omogo\u010da nadzor na na\u010din, da na
\nimpulze odreagiramo posredno, na intelektualni
\nravni. Regres-presene\u010denje emocija presene\u010denja
\nizra\u017ea nepri\u010dakovano, nekontrolirano do\u017eivljanje.
\nRegres omogo\u010di zmanj\u0161anje kontrole pri osebi, ki
\npotrebuje neposredno, motori\u010dno odreagiranje.<\/p>\n
ODVISNOSTI – Ko \u010dlovek ne zmore ve\u010d
\nnadzirati svojega vdajanja snovem ali posameznim
\nvedenjem, s katerimi spro\u0161\u010da napetost in stres,
\ngovorimo o odvisnosti. Zasvojenost s katero koli
\nkemi\u010dno snovjo (alkohol, nikotin, kokain, sladkor
\n\u2026) ali z vedenjem (kompulzivno nakupovanje,
\nlaganje, igralni\u0161tvo, zasvojenost s seksom \u2026)
\nse razvije postopoma, z zavestnim iskanjem
\nprilo\u017enosti za u\u017eivanje te snovi ali izvajanje
\nposameznega vedenja, ter z neugodjem, ki sledi, \u010de
\ntega ni na voljo.<\/p>\n
OPAZOVANJE – SPONTANO, NATURALISTI\u010cNO IN NADZOROVANO
\nSpontano:samoopazovanje kot terapevtska
\ntehnika- dnevnik, bele\u017eenje misli, \u010dustev
\npovezanih z vedenjem. Naturalisti\u010dno:opazovanje
\nv naravnem okolju, zahteva veliko \u010dasa ,
\nsredstev, te\u017eko zagotoviti naravno okolje (ve\u010dina
\nljudi vede druga\u010de, \u010de vedo da so opazovani).
\nNadzorovano:opazovanje v nadzorovanih pogojih-
\nna\u010drtovano, simulirano, sistemati\u010dno<\/p>\n
OSEBNOST – je relativno trajna in edinstvena
\ncelota du\u0161evnih, vedenjskih in telesnih zna\u010dilnosti
\nposameznika . Osebnost kot kompleksen vzorec
\ngloboko vtkanih psiholo\u0161kih zna\u010dilnosti se
\navtomati\u010dno odra\u017ea na skoraj vseh podro\u010djih
\nposameznikovega psiholo\u0161kega delovanja.
\nOsebnost je kompleksen in koherenten sistem
\npsiholo\u0161kih struktur in procesov<\/p>\n
OSEBNOST KOT IMUNSKI SISTEM
\nOd strukture oz. zna\u010dilnosti osebnosti in
\nprilagoditvenih funkcij je odvisno, ali se bo
\nna psihosocialne obremenitve odzval na zdrav
\nali bolezenski na\u010din. Osebnost je na nek na\u010din
\npodobna imunskemu sistemu, ki je izpostavljen
\nve\u010djim ali manj\u0161im psihofizi\u010dnim obremenitvam.<\/p>\n
OSEBNOSTNE ZNA\u010cILNOSTI ODVISNIH OD NEDOVOLJENIH DROG Oseba odvisna
\nod nedovoljenih drog se vede nerazumno, v
\ntakem primeru se je modro umakniti in zavzeti
\nustre\u017eljivo dr\u017eo. Ka\u017eejo se v zelo nizki ravni
\nsamospo\u0161tovanja, te\u017eavah pri prepoznavanju in
\nizra\u017eanju \u010dustev, zadr\u017eani agresivnosti, te\u017eavah pri
\nsklepanju socialnih stikov, pretiranih strahovih,
\ndepresivnosti, impulzivnost in oslabljenem
\nsamonadzoru in soboleznih, oslabljenem delovanju
\nimunskega sistema, zunanji zanemarjenosti,
\nneaktivnosti, nagnjenosti k fantaziranju,
\nemocionalni nezrelosti, nepopolni psihoseksualni
\norganizaciji, sadisti\u010dnih in mazohisti\u010dnih potezah,
\nagresivnosti in netolerantnosti, slabi sposobnosti
\nza prilagajanje, nesposobnosti navezovanja na
\npartnerja ter v du\u0161evnih motnjah – depresije,
\npsihoze.<\/p>\n
PANIKA – nastane, kadar oseba oceni, da bi
\nnemara lahko zbe\u017eala in se za\u0161\u010ditila pred gro\u017enjo,
\nki je mo\u010dnej\u0161a od nje, vendar v to ni povsem
\nprepri\u010dana. Panika je torej, podobno kot groza,
\n\u010dustvo iz dru\u017eine strahov, ki je zaradi svojih
\nlastnosti nekaj posebnega. Lahko je blaga,
\nsrednje mo\u010dna, a tudi zelo mo\u010dna . Mnogi ljudje
\nne prepoznajo znakov panike, ki se pogosto
\nka\u017ee v obliki dekoncentracije in blage du\u0161evne
\nzmedenosti.<\/p>\n
PARASUICID – pri samomorilskem poskusu , ko
\nse samomorilno dejanje zaradi razli\u010dnih okoli\u0161\u010din
\nali prevladovanja apela v motivaciji dejanja ne
\nkon\u010da s smrtjo.<\/p>\n
PLACEBO – Navidezno zdravilo, ki je videti
\nkot pravo, a ne vsebuje aktivnih substanc, ima
\nfiziolo\u0161ke u\u010dinke \u2013 zmanj\u0161anje bole\u010dine. \u010ce
\nse bole\u010dina po zau\u017eitju placeba zmanj\u0161a ali
\npreneha, to ne pomeni, da ni bila resni\u010dna in da
\nje nastala zgolj v pacientovi glavi. Zdravstveni
\nstrokovnjaki lahko uporabijo u\u010dinek placeba v
\nterapevtske namene tako, da pove\u010dujejo u\u010dinke
\nanalgetikov in drugih postopkov zdravljenja s
\nspodbujanjem pacientov, da zaupajo v zdravljenje.
\nVendar morajo biti pri\u010dakovanja realisti\u010dna, prav
\ntako placebo ne more biti nadomestilo za prava<\/p>\n
zdravila, \u0161e posebej \u010de gre za kroni\u010dne bole\u010dine.
\nGre za sklop bolj ali manj specifi\u010dnih simptomov,
\nki se pojavljajo dolo\u010den \u010das po pre\u017eiveti te\u017eki
\ntravmi. Postravmatska motnja lahko pomeni
\nnadaljevanje akutne stresne motnje. Zna\u010dilni
\nsimptomi so razli\u010dne oblike ponovnega
\npodo\u017eivljanja travme, simptomi hiperaktivnega
\navtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema, zo\u017ean obseg
\n\u010dustvovanja (otopelost) izogibanje situacijam, ki
\nspominjajo na travmatski dogodek, spominske
\nmotnje in izkrivljanja realnosti v zvezi s to
\nsituacijo, tesnoba, ob\u010dutja ogro\u017eenosti in
\nrazdra\u017eljivost. Pogosti so tudi simptomi depresije,
\nkot so brezvoljnost, odtujenost, pesimizem,
\nob\u010dutja krivde in nemo\u010di.<\/p>\n
POTREBE – HIERARHIJA (MASLOW) –
\nMaslow meni, da so pri posamezniku vsakokrat
\naktualni le dolo\u010deni (ni\u017eji) motivi, drugi (vi\u0161ji) so
\nvedno potencialni. Takoj ko posameznik zadovolji
\nni\u017eje potrebe, se pojavijo vi\u0161je. Maslow lo\u010di
\nmotive pomanjkanja in motive rasti: fiziolo\u0161ke
\npotrebe, potrebe po varnosti, potrebe po ljubezni
\nin pripadnosti, potrebe po spo\u0161tovanju, potrebe po
\nspoznavanju.<\/p>\n
POTREBE IN \u017dELJE – so objektivno stanje
\n(fiziolo\u0161kega) neravnovesja v posamezniku
\nin spro\u017eijo ob\u010dutja pomanjkanja. Na osnovi
\npotreb se formulirajo \u017eelje, ki so simbolni izraz
\npomanjkanja.<\/p>\n
POZABLJANJE – Vzrok za pozabljanje ni
\nuni\u010denje ali izguba spomina, ampak motnja
\nali vme\u0161avanje ko en niz spominov zmoti ali
\npremesti niz predhodnih spominov ali naslednji niz
\nspominov.
\nPOZORNOST: VRSTE – Pomeni trenutno
\nosredoto\u010denje na\u0161e zmo\u017enosti za predelovanje
\ninformacij na dolo\u010den dra\u017eljaj. Vrste pozornosti:
\nNa\u010drtna: npr. iskanje dolo\u010denih informacij,
\nVsiljena: ko se dolo\u010den dra\u017eljaj iz okolja ali
\norganizma vsili v na\u0161o zavest in; Spontana: je
\nkombinacija prvih dveh. Takrat se ne usmerjamo
\npreve\u010d ozko in smo pripravljeni na sprejem novih
\ndra\u017eljajev<\/p>\n
PRAGI DRA\u017dLJAJEV – Poleg vizuelnega
\nsistema (vid) uporabljamo \u0161e sistem slu\u0161nega
\nzaznavanja (sluh), sistem zaznavanja dotika in
\nbole\u010dine, olafaktorni sistem (voh in okus) in sistem
\norientacije (ravnote\u017eje). Tako zaznamo zunanje
\nvtise (eksterocepcija) in do\u017eivimo notranjo
\npovratno informacijo (propriocepcija).<\/p>\n
PREPRI\u010cANJA, PREDSODKI, MNENJA, VEROVANJA Prepri\u010danje tehnike prepri\u010devanja
\nuporabljajo, da bi z njimi vplivali na stali\u0161\u010da,
\nz domnevo, da bo to vplivalo na na\u010din vedenja
\nljudi. Predsodki povezujemo jih z rasizmom,
\nsaksizmom in razredno delitvijo, lahko jih
\nrazumemo v okviru teorije atribucije. Predsodki
\nvsebujejo hotenje po negativnih in stabilnih
\nosebnih atribucijah glede negativnih zna\u010dilnosti,
\nnamesto, da bi jih pripisovali dejavnikom
\nokolja. Mnenja so bolj specifi\u010dna in nestabilna
\nkot stali\u0161\u010da, predstavljajo konkretna stali\u0161\u010da ,
\nmanifestacijo stali\u0161\u010da v konkretnih situacijah.<\/p>\n
PROBLEM – ODZIV : NASVET, INTERPRETACIJA, ANALIZIRANJE, PODPORA, POVPRA\u0160EVANJE, PARAFRAZIRANJE Parafraziranje je takoj\u0161nji
\nodziv na sogovornikove besede s ciljem, da bi
\npreverili, ali smo prav razumeli sporo\u010dilo. Je
\ntudi pot do sogovornika, ker mu s tem damo
\nvedeti, da nas zanima in da ga \u017eelimo razumeti.
\nInterpretacija je razkrivanje ne\u0161tetih pomenov
\ndolo\u010denega predmeta, \u017eivega bitja, je na\u010din
\nkomunikacije, ki pomaga razumeti in ceniti svet,
\nki nas obdaja.<\/p>\n
PROBLEM UNIFORMIRANJA IN SAMOPODOBA Zdravstveno osebje v slu\u017ebi
\nzaradi uniforme ob\u010dutijo skupinsko povezanost
\nz drugim medicinskim osebjem, kar je lahko v
\noporo, v prostem \u010dasu pa najbr\u017e ne nosijo enakih
\nobla\u010dila kot prijatelji.<\/p>\n
PROJEKCIJSKA HIPOTEZA – Na\u010delo
\nosmi\u0161ljanja nejasnih, manj strukturiranih zaznav
\n\u2013 percepcija in apercepcija (Frank) Subjekt
\nvna\u0161a tudi svoje osebnostne zna\u010dilnosti v razlago
\nnejasnega okolja.<\/p>\n
PSIHIATER IN KLINI\u010cNI PSIHOLOG \u2013
\nrazlika: Psihiater je kon\u010dal \u0161tudij medicine se
\nspecializiral za podro\u010dje psihiatrije, za postavljanje
\ndiagnoz in zdravljenje ljudi z du\u0161evnimi motnjami.
\nPsiholog kon\u010da \u0161tudij psihologije ima mo\u017enost
\nspecializacije iz klini\u010dne psihologije, ukvarjajo se
\nz ocenjevanjem stanja posameznika in z na\u010dini ,
\nkako jim pomagati in z svetovanjem skupinam in
\norganizacijam.<\/p>\n
PSIHI\u010cNA TRAVMA – je izraz za mo\u010dnej\u0161e
\nbole\u010de do\u017eivetje. Posledice se izra\u017eajo
\nnajpogosteje v obliki okrnjenega samospo\u0161tovanja
\nin s tem povezanih te\u017eav v kasnej\u0161em \u017eivljenju.
\nPsihi\u010dna travma iz otro\u0161tva se z odra\u0161\u010danjem
\nve\u010dinoma sama od sebe ne zaceli, ampak se
\nnemalokrat celo razra\u0161\u010da.<\/p>\n
PSIHI\u010cNE POSLEDICE, IZKU\u0160NJE NASILJA Depresija, anksiozne motnje, stresne
\nin somatoformne motnje, zloraba ali odvisnost
\nod alkohola in drog, motnje hranjenja, motnje
\nosebnosti, suicidalnost.<\/p>\n
PSIHODIAGNOSTIKA – Psihodiagnostika je
\npostopek, s katerim klini\u010dni psiholog s pomo\u010djo
\npsihometri\u010dnih sredstev ugotavlja stanje na
\npodro\u010dju du\u0161evnosti<\/p>\n
PSIHOLOGIJA PREDMET – Psihologija je
\nznanost, ki raziskuje du\u0161evne pojave, osebnost in
\nvedenje.<\/p>\n
PSIHOLO\u0160KE POMO\u010cI \u2013 oblike: Svetovanje,
\n\u010dustvena podpora, u\u010denje socialnih ve\u0161\u010din,
\nspoprijemanja s problemi, asertivnosti,
\nsprostitvenih tehnik, psihoterapija<\/p>\n
PSIHOLO\u0160KO SPOZNAVANJE \u2013 metode:
\nSistemati\u010dno opazovanje: je znanstveno
\nopazovanje, najprej se dolo\u010di predmet in cilj
\nopazovanja, planira postopek opazovanja,
\nsistemati\u010dno bele\u017eiti podatke, ki so pomembni
\nza predmet raziskovanja in upo\u0161tevati pogoje v
\nkaterem se pojav opazuje. Eksperiment: je metoda
\ns katero ugotavljamo vzro\u010dne in druge odnose
\nmed pojavi, pri tem pa na\u010drtno spreminjamo
\nin kontroliramo okoli\u0161\u010dine od katerih je pojav
\nodvisen. Statisti\u010dno raziskovanje:je zbiranje
\nvzorcev po slu\u010daju, rangiranje in distribucija
\npodatkov in primerjava podatkov.<\/p>\n
PSIHOSOCIALNA PODPORA – Pomo\u010d, ki
\njo skupina (prijatelji, dru\u017eina) nudijo (ali se zdi,
\nda jo nudijo) v stresnih situacijah. Sporo\u010dila, ki
\njih ogro\u017eeni oz. prizadeti posameznik dobiva
\niz svojega okolja: da je ljubljen, da se njegova
\n\u010dustva sprejemajo, da je razumljen glede njegove
\nvolje, na\u010dina razmi\u0161ljanja in ravnanja, da pripada
\ndolo\u010deni socialni skupini in da je v njej koristen
\n\u010dlan<\/p>\n
PSIHOTERAPIJA: SUPORTIVNA, REEDUKATIVNA, REKONSTRUKCIJSKA, INDIVIDUALNA, PARTNERSKA, DRU\u017dINSKA, SKUPINSKA Suportivna-
\npodporna pri tej vrsti terapije gre za izra\u017eanje
\n\u010dustev in pogovor o ovirah in prednostih v
\nbolnikovem \u017eivljenju, podporo njegovim stvarnim
\nin dejavnim prizadevanjem, korekcijo morebitnih
\nprevelikih ali premajhnih pri\u010dakovanj, mo\u017enost za
\nsprostitev in utrjevanje samozavesti ter ob\u010dutka
\nvarnosti. Reedukativna \u2013 odkrivanje in
\nspreminjanje disfunkcionalnih misli, prepri\u010danj in
\n\u010dustev, preusmerjanje pozornosti.
\nRekonstrukcijska \u2013 proces v psihoterapiji-
\nzrcaljenje, terapevtski pristopi: razjasnjevanje,
\nsoo\u010denje, interpretacija, predelava. Individualna
\nsistemsko relacijska terapija slovi po svoji
\nuspe\u0161nosti, je izrazito ciljno usmerjena, kar
\nomogo\u010da odpravo mote\u010dega vedenja. Te\u017eave
\nre\u0161uje u\u010dinkovito in razmeroma hitro. Partnerska
\nterapija se ukvarja z odnosom med partnerjema, s
\nprepri\u010danji, zgodbami, zgodovino posameznika in
\npara. Izku\u0161nje, ki smo si jih pridobili v dru\u017eini, v
\nkateri smo odra\u0161\u010dali, nas usmerjajo tudi kasneje v
\n\u017eivljenju. Dru\u017einska terapija to je ena od oblik
\npsihoterapije, v kateri posku\u0161ajo terapevti
\nprobleme posameznika razumeti v navezavi z
\nnjemu pomembnimi ljudmi. Pri tem je zelo
\npomembno vedeti, da psihoterapija ni isto kot
\nsvetovanje. Skupinska terapij je u\u010dinkovita oblika
\npsiholo\u0161ke pomo\u010di in je primerna za zelo \u0161irok
\nkrog ljudi. Priporo\u010damo jo, \u010de do\u017eivljate te\u017eave v
\nmedosebnih odnosih: imate slabe izku\u0161nje z
\nljudmi, ste razo\u010darani, se po\u010dutite nesprejete,
\nosamljene, se hitro zapletate v konflikte, ste
\nrazdra\u017eljivi in na splo\u0161no nezadovoljni z odnosi,
\nki jih tvorite ali ki ste jih dele\u017eni.<\/p>\n
RACIONALIZACIJA – Izhaja iz osnovne
\n\u010dlovekove te\u017enje po smislu in urejenosti sveta,
\nposameznik sku\u0161a ustvariti red in smisel med
\nnovimi vtisi tudi na ra\u010dun spreminjanja podatkov.<\/p>\n
RAZISKOVANJE – KORELACIJSKO IN MULTIVARIANTNO Korelacijsko:
\niskanje odnosa med spremenljivkami, ki se
\nmeri z korelacijo, namen je iskanje povezav.
\nPrednosti so ve\u010d spremenljivk, naravno in manj
\nkontrole. Multivariantno: ve\u010d spremenljivk,
\niskanje latentnih dimenzij. Prednosti so uvid v
\nkompleksne odnose, naravno in manj kontrole.
\nPomanjkljivosti so,da niso mo\u017eni vzor\u010dni sklepi.<\/p>\n
RAZUMEVANJE PSIHOLO\u0160KEGA POMENA TELESA IN BOLNI\u0160NI\u010cNA NEGA
\nBolni\u0161ni\u010dna nega zahteva podrobno socialno
\nrazumevanje telesa, pacienti so v zdravstveni
\nobravnavi v specifi\u010dni situaciji, ki lahko zelo
\nvpliva na njihovo (telesno) do\u017eivljanje sebe:
\nproblem telesne spremenjenosti kot posledica
\nbolezni, problem vdora v osebni fizi\u010dni prostor,
\npogledi in dotiki, problem uniformiranosti (izguba
\nidentitetnih, statusnih simbolov)<\/p>\n
RAZVOJ KOGNITIVNI (PIAGET) Piaget
\no\u010de razvojne psihologije je menil, da otroci
\nnapredujejo skozi ve\u010d zaporednih stadijev, ko
\nse trudijo razumeti svoj svet. Senzomotori\u010dna
\nfaza (0-15 mesecev) \u2013 zna\u010dilen egocentrizem,
\notrok pri tej starosti ni razvil reprezentacijskega
\nmi\u0161ljenja; Preoperacionalna faza (15 mesecev
\n\u2013 6 let) \u2013 za\u010detek razvoja abstraktnega mi\u0161ljenja,
\nnami\u0161ljena igra \u2013 razvoj jaza; Faza konkretnih
\noperacij (6-11 let) \u2013 mi\u0161ljenje vse bolj logi\u010dno
\npreteklost in prihodnost dobivata svoj pomen;
\nFaza formalnih operacij (od 11 let) \u2013 razvoj
\nsposobnosti hipoteti\u010dnega mi\u0161ljenja, omogo\u010da
\nspoznavanje stali\u0161\u010d in zavzemanje perspektiv
\ndrugih oseb.<\/p>\n
RAZVOJNE FAZE (HENCKE, ERIKSON)
\n\u0160tiri osnovne \u010dlovekove te\u017enje: Intencionalna (0-
\n6 mesecev, zna\u010dilno pomanjkanje zaupanja mo\u010dna
\nob\u010dutja odtujenosti); Posesivna (6mes.-2 leta,
\nzna\u010dilne te\u017eave pri uresni\u010devanju \u017eelja, strah pred
\nizgubo); Agresivno-retentivna (3-4 leto, motnja
\ntega obdobja anakasti\u010dna struktura osebnosti);
\nEroti\u010dno \u2013 seksualna (4-6 let, razvoj odvisnosti
\nod odobravanja okolice, te\u017ei k navezanosti);
\nPsihosocialni razvoj osebnosti (vloga jaza, osebne
\nidentitete in prilagajanja okolju)<\/p>\n
REVIKTIMIZACIJA – Za \u017ertve nasilja v dru\u017eini
\nje pogosto zna\u010dilen neustrezen izbor partnerja,
\nki spominja na agresorja kar privede do t.i.
\nreviktimizacije. To je neustrezen poskus razre\u0161itve
\nkonflikta iz otro\u0161tva<\/p>\n
RUMINACIJE – So vztrajna, cikli\u010dna negativna
\nrazmi\u0161ljanja oz. premlevanja o neuspehih ali
\ndepresivnih simptomih. Rumination (ang.) =
\npre\u017evekovanje, tuhtanje, razglabljanje. So tipi\u010dne
\nza depresijo.<\/p>\n
SAMOIDENTITETA – Zajema ob\u010dutje
\nkontinuitete oz. istosti sebe skozi razli\u010dna
\n\u010dasovna obdobja in priznanje okolice, da do\u017eivlja
\nposameznika kot istega v razli\u010dnih \u017eivljenjskih
\nobdobjih in situacijah. Zaupanje v svojo identiteto
\nse krepi le, \u010de so posameznikove predstave o sebi
\nin predstave o njem s strani drugih skladne.<\/p>\n
SAMOPODOBA – Je kognitivna komponenta
\ndo\u017eivljanja sebe (kaj si mislimo o sebi, kako se
\nvidimo). Samopodobo pridobimo v odnosu z
\npomembnimi osebami, njihovim odzivom in s
\nprimerjavami z drugimi ljudmi.<\/p>\n
SAMOSPO\u0160TOVANJE – Odseva kriti\u010dno sodbo
\no vrednosti samega sebe, samospo\u0161tovanje je
\nkombinacija, kako nas drugi zaznajo in kako mi
\ndojemamo njihove sodbe.<\/p>\n
STALI\u0160\u010cA – so trajni sistemi pozitivnega ali
\nnegativnega ocenjevanja, ob\u010dutenja in aktivnosti v
\nodnosu do razli\u010dnih socialnih situacij in objektov ;
\nso vrednostne subjektivne izku\u0161nje, ki se nana\u0161ajo
\nna neko vpra\u0161anje ali na neki objekt ter vklju\u010dujejo
\nsodbo<\/p>\n
STEREOTIPI – Stereotipizacija je pripisovanje
\ndolo\u010denih atributov oz. lastnosti posamezniku
\nglede na \u010dlanstvo v neki skupini (ozna\u010devanje).
\nStereotipi so pripravna shema za opisovanje
\nljudi.. Stereotipi lahko slonijo na nacionalnih
\nali regionalnih zna\u010dilnostih, rasi, spolu, starosti,
\ntelesnih zna\u010dilnostih.<\/p>\n
STIGMA – So negativna ozna\u010dba, ki temelji na
\nosebnostnih zna\u010dilnosti, \u0161kodujejo \u010dlovekovi
\nsamopodobi in vplivajo na njegovo identiteto.
\nStigma je posledica do\u017eivljanj reakcij drugih ljudi.<\/p>\n
STRAH \u2013 FUNKCIJA – Nas \u0161\u010diti, omogo\u010da
\nprilagojeno delovanje; do\u017eivljanje nevarnosti se
\nodra\u017ea v: vedenju, \u010dustvovanju, kognicijah, telesu<\/p>\n
STRAH – IZRAZ STRAHU V VEDENJU, MI\u0160LJENJU, \u010cUSTVOVANJU, TELESNI RAVNI Prebijanje skozi strahove, predsodke,
\nodvisnosti in negativna razmi\u0161ljanja, povezana z
\n\u017eivljenjem, za strahove s katerimi se ne moremo
\nsoo\u010diti (strahov, stisk, dvomov in zaskrbljenosti
\nni mogo\u010de predolgo skrivati kajti tudi \u010de bo strah
\nizginil si bo samo nadel drugo obliko) in za
\nodkrivanje duhovnega poguma in navdiha, ki nam
\npomaga ustvariti notranje ravnovesje.<\/p>\n
STRAH IN TESNOBA Anksioznost- tesnobnost- stanje \u010dustvene napetosti, ki nastane
\nv posamezniku, kadar zaznane notranje in
\nzunanje zahteve presegajo zaznano zmo\u017enost
\nspopasti se z njimi. Strah je \u010dustvo, s katerim
\nse posameznik odziva, \u010de zazna ogro\u017eenost ali
\ngro\u017enjo ogro\u017eenosti. Strah velja za prilagojen
\nodziv.<\/p>\n
STRATEGIJA RE\u0160EVANJA PROBLEMOV: UMIK, PREVLADA, POPU\u0160\u010cANJE, KOMPROMIS, SOO\u010cENJE Umik: odpoved
\nosebnim ciljem, odnosu, izogibanje sporne teme
\nin ljudi s katerimi so v konfliktu; Prevlada \u2013
\nprisila (druge \u017eelimo prisilit, da sprejme na\u0161o
\nobliko re\u0161itve).; Popu\u0161\u010danje – podrejanje in
\nzadovoljevanje partnerja.; Kompromis – delna
\nodpoved svojemu cilju in poskus prepri\u010danja
\nostalih v to.; Soo\u010denje- dogovarjanje, pomembna
\ntako cilj kot odnos.<\/p>\n
STRES – Je normalen pojav, ki \u010dloveka pripravlja
\nna spoprijemanje z okolico,stres je potreben za
\npre\u017eivetje in na\u0161e telo je prilagojeno na akutni
\nstres, ne pa na kroni\u010dnega.<\/p>\n
SUICID – OCENA TVEGANJA – Vi\u0161je tveganje
\nmed starej\u0161imi,vi\u0161je tveganje med mo\u0161kimi,
\nnajvi\u0161je tveganje med mo\u0161kimi vdovci, najni\u017eje
\nmed samskimi \u017eenskami, vi\u0161je tveganje med ni\u017eje
\nizobra\u017eenimi, koli\u010dnik nara\u0161\u010da med mladimi.<\/p>\n
SUICID – SOCIALNI IN PSIHOLO\u0160KI DEJAVNIKI TVEGANJA: a) psiholo\u0161ki
\ndejavniki: ozkost in plahost, marljivost, strah pred
\nporazi, prevelika samokriti\u010dnost, perfekcionizem,
\nob\u010dutek manjvrednosti, med psihiatri\u010dnimi
\nobolenji je za pove\u010dano tveganje najpomembnej\u0161a
\ndepresivna motnja in zloraba psihoaktivnih snovi.
\n– potrtost in tesnoba; b) socialni: izguba zanimanja
\nza druge ljudi; zmanj\u0161ana u\u010dinkovitost pri delu.<\/p>\n
SUICID – VRSTE : BILAN\u010cNI, TE\u017dAVE V KOMUNIKACIJI, IZRAZ STISKE, PSIHI\u010cNE BOLEZNI Bilan\u010dni suicid :
\nob\u010dutek ujetosti, objektivne nemo\u010di in predvsem
\nizguba nadzora nad lastnim \u017eivljenjem. Te\u017eave
\nv komunikaciji: slaba komunikacija in slaba
\npodpora dru\u017ebe privede do napetosti v odnosu.
\nIzraz stiske: izra\u017ea upor do tistih od katerih
\npri\u010dakuje za\u0161\u010dito, se \u010duti preobremenjenega.
\nSVETOVANJE – Je organizirana oblika pomo\u010di
\nposamezniku \u2013klientu. Svetovanje je praviloma
\nusmerjeno na zdrave ljudi, ki imajo v \u017eivljenju
\nprobleme vendar ne spadajo v psihopatologijo,
\ngre za profesionalni odnos dveh ali ve\u010d oseb,
\nne smemo vsiljevati lastnega vrednostnega
\nsistema, ne dajemo direktnih nasvetov. Pojavlja
\nse v razli\u010dnih dejavnostih ( socialno varstvo,
\n\u0161olstvo, zdravstvo\u2026) Svetovanje moramo lo\u010diti
\nod dajanja nasvetov. Podro\u010dja svetovanja: nudenje
\npodpore, re\u0161evanje problema, krizna stanja, u\u010denje
\n\u017eivljenjskih ve\u0161\u010din, odlo\u010danje.<\/p>\n
TABU TEME IN KOMUNIKACIJA
\nTabu teme zavirajo u\u010dinkovito komuniciranje (smrt in
\nseksualnost). Bolniki \u017eelijo od svojih terapevtov
\nob strokovnosti predvsem \u010dlove\u0161ko pristen odnos
\nin zmo\u017enost komunikacije.<\/p>\n
TEHNIKE SPRO\u0160\u010cANJA: trebu\u0161no
\ndihanje, progresivna mi\u0161i\u010dna relaksacija,
\nvizualizacija pomirjujo\u010dega dogodka (vidno
\npredstavljanje),meditacija, vodena imaginacija
\nprijetne scene (vklju\u010duje vse senzorne modalitete:
\nvid, sluh, vonj, ob\u010dutek na obrazu, toplota)
\n\u2013 mo\u010dnej\u0161a, kot vizualizacija, avtogeni
\ntrening,biofeedback,senzorna deprivacija, joga,
\nhipnoza.<\/p>\n
TEMPERAMENT IN ZNA\u010cAJ Temperament
\nje prete\u017eno prirojen na\u010din odzivanja na dra\u017eljaje
\n(hitrost, intenzivnost in trajnost reakcij) Zna\u010daj ali
\nkarakter je osebnost v o\u017ejem smislu in predstavlja
\npredvsem njene voljne, motivacijske in eti\u010dno
\nmoralne vidike.<\/p>\n
TEORIJA REPREZENTACIJE – To kar
\nvidimo ni realnost ampak na\u0161a interpretacija
\nrealnosti; oko so predstavili kot fotoaparat, kjer
\nse slika zunanjega objektiva oblikuje na mre\u017enici,
\nto vzdra\u017ei \u017eiv\u010dna vlakna, da prenesejo sliko v
\nmo\u017egane, kjer se oblikuje mentalna reprezentacija
\nobjekta.<\/p>\n
TEORIJA SOCIALNE PRIMERJAVE LEON FESTINGER – prvi soc.psih., ki je razvil problem
\nsoc. primerjave v teorijo==) teorija o socialnih
\nprocesih primerjave; ljudje imajo osnovno
\npotrebo po primerjanju svoje predstave o sebi s
\npredstavami drugih o nas. Pravi, da se primerjamo
\nle z osebami,ki so nam podobne po uspe\u0161nosti in
\nstali\u0161\u010dih.
\nTERAPEVTSKI SETTING – Vse tisto, kar se<\/p>\n
TIPI IN DIMENZIJE OSEBNOSTI
\nEkstravertnost ali surgentnost je sestavljena iz
\nkomponent ali potez kot so: zgovoren \u2013 mol\u010de\u010d,
\nodkrit \u2013 zaprt, pustolovski- previden in dru\u017eaben
\n\u2013 zadr\u017ean. Nana\u0161a se na \u017eivljenjsko podro\u010dje
\nmo\u010di. Prijetnost vklju\u010duje: dobrovoljnost \u2013
\nrazdra\u017eljivost, neljubosumje \u2013 ljubosumje,
\nprijaznost \u2013 neprijaznost in kooperativnost \u2013
\nnegativizem. Opisuje \u017eivljenjsko podro\u010dje
\nljubezni. Vestnost vklju\u010duje skrbnost \u2013
\nbrezskrbnost, odgovornost \u2013 neodgovornost,
\nobzirnost \u2013 brezobzirnost in vztrajnost \u2013
\nnevztrajnost. Ta dimenzija je povezana predvsem
\nz odnosom do dela. Emocionalna stabilnost
\nzajema poteze kot so spro\u0161\u010denost \u2013 napetost,
\nmirnost, zaskrbljenost, uravnove\u0161enost \u2013
\nvzburljivost, nehipohondri\u010dnost \u2013 hipohondri\u010dnost
\n(zaskrbljenost za zdravje). Ta dimenzija se
\nnana\u0161a na \u010dustva. Kulturnost vklju\u010duje smisel za
\numetnost, intelektualnost \u2013 omejenost, olikanost
\n\u2013 neolikanost in domiselnost \u2013 nedomiselnost. Ta
\ndimenzija se nana\u0161a na intelekt<\/p>\n
TIPI OSEBNOSTI: SHIZOIDNI, DEPRESIVNI, ANAKASTI\u010cNI, HISTERI\u010cNI Shizoidni tip: izguba avtonomije,
\nidentitete, ego mej. Depresivni tip: izguba
\nmedosebnih odnosov, zapu\u0161\u010denost, lo\u010ditev, ob\u010dutja
\nkrivde. Anakasti\u010dni tip: izguba sposobnosti, mo\u010di,
\nkonstantnosti,reda, varnosti. Histeri\u010dni tip: izguba
\nsvobode, mo\u017enosti, mladosti, priljubljenosti,
\nljubezni<\/p>\n
TIPI OSEBNOSTI:A,B,C Tip A sestavljajo tri najpomembnej\u0161e poteze: pretiran ob\u010dutek za
\nneodlo\u017eljivost in nujnost opravkov; prevelika
\ntekmovalnost, zaznamovana z gnanjem za dose\u017eki;
\nsovra\u017enost in agresivnost; Tip B opisujejo bolj
\nbrezbri\u017ene in spro\u0161\u010dene; Tip C odzivi so pasivnost,
\npodrejanje in ubogljivost ter potla\u010ditev jeze.<\/p>\n
TRANSFER IN KONTRATRANSFER V PSIHOTERAPIJI – transfer prenos konfliknih
\nvsebin in emocij iz infantilnih razvojnih obdobij
\nin iz odnosov s pomembnimi osebami tistega
\n\u010dasa, v kasnej\u0161a obdobja in v odnose s kasnej\u0161imi
\naktualnimi osebami. Kontratransfer naj bi bila
\nv klini\u010dni situaciji terapevtova komplementarna
\ninfantilna reakcija na pacientovo transferno
\nvsebino.<\/p>\n
TRANSFER POZITIVNI, NEGATIVNI
\nTransfer ali u\u010dni prenos je sprememba u\u010dnega
\nu\u010dinka med u\u010denjem gradiva ali dejavnosti
\nzaradi u\u010denja ali poznavanje drugega gradiva
\nali dejavnosti. Pozitivni transfer: u\u010denje kakega
\ngradiva ali dejavnosti lahko izbolj\u0161a uspeh pri
\nu\u010denju drugega gradiva ali dejavnosti. Negativni
\ntransfer: u\u010denje kakega gradiva ali dejavnosti
\ntudi poslab\u0161a uspeh u\u010denja drugega gradiva ali
\ndejavnosti.<\/p>\n
TRENING ASERTIVNOSTI – Tehnika krepitve
\nsamopotrditve za submisivne in agresivne ljudi.
\nIzra\u017eanje mi\u0161ljenja, ob\u010dutkov, brez, da bi kratili
\npravice drugih.<\/p>\n
TRENING SOCIALNIH VE\u0160\u010cIN Pomembna
\nkomponenta pri obravnavi ljudi z u\u010dnimi te\u017eavami
\nin problemi z du\u0161evnim zdravjem. Manj\u0161inske
\nskupine znotraj dru\u017ebe lahko tvorijo subkulturne,
\nki imajo svoje socialne norme, \u010dlani se lahko
\nupirajo ve\u010dinskemu javnemu mnenju.<\/p>\n
U\u010cENJE : KLASI\u010cNO IN INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE, PO MODELU, Z UVIDOM Klasi\u010dno pogojevanje:
\nali refleksnega u\u010denja se dogaja brez zavedanja
\ntorej na nezavedni ravni; Instrumentalno
\npogojevanje: tudi operantno pogojevanje se
\nnana\u0161a na vedenjsko u\u010denje, ki se zgodi zaradi
\nposledic, ki jih spro\u017ei voljno kot nasprotje
\nrefleksnega vedenja.; U\u010denje po modelu: pomeni
\nposnemanje svojih vzornikov oz. pomembnih oseb
\nz namenom biti jim podoben (otroci se ne u\u010dijo
\nle iz posledic svojih dejanj, zmo\u017eni so posnemati
\ndruge); U\u010denje z uvidom: u\u010denje, ki ni rezultat
\nnekih neposrednih preteklih izku\u0161enj, ampak stara
\nspoznanja prenesemo v nove situacije.<\/p>\n
<\/p>\n
U\u010cENJE RE\u0160EVANJA PROBLEMOV
\nPomagati pacientu, da zna identificirati in
\nopredeliti problem. Pomagati pacientu, da
\nprepozna svoje sposobnosti ter vire za re\u0161evanje
\nte\u017eav, nau\u010diti pacienta sistemati\u010dnih metod za
\nre\u0161evanje, problemov ter ostalih problemov v
\nprihodnosti -generalizacija! Pove\u010dati ob\u010dutek
\nkontrole nad problemi ter obvladovanjem te\u017eav.
\nU\u010cENJE SPOPRAIJEMANJA S STRESOM
\nNau\u010dimo se lahko u\u010dinkovitih tehnik spro\u0161\u010danja.
\nSpremenimo vedenje, vpra\u0161ajmo se, ali moramo
\nres vse nadzorovati, ali lahko prelo\u017eimo del svojih
\nnalog in odgovornosti na druge, ali mora biti
\nvedno po va\u0161e, ali znam re\u010di ne. Lahko se bolje
\norganiziramo.<\/p>\n
VERBALIZACIJA IN PSIHI\u010cNE TE\u017dAVE
\nVerbaliziranje omogo\u010da distanco do neprijetnih
\nob\u010dutij, s tem ustvarimo prostor, da lahko
\naktiviramo tudi druge vrste ob\u010dutkov ali \u010dustev in
\nspoznanje, da je subjekt ve\u010d kot bole\u010dina.
\nVIDIKI OSEBNOSTI Ekscentriki in \u010dudaki
\n(paranoidna, shizoidna in shizotipska motnja
\nosebnosti); Dramatiki (mejna, antisocialna,
\nhistrioni\u010dna in narcisisti\u010dna motnja osebnosti) ter
\nBojazljivci (izmikajo\u010da, odvisnostna, obsesivno
\nkompulzivna motnja in nespecifi\u010dne motnje
\nosebnosti)<\/p>\n
VREDNOTE: DIONIZI\u010cNE, APOLONSE
\nDionizi\u010dne: a) hedonske vrednote (ugodje,
\n\u010dutno u\u017eivanje \u2013 npr. hrana, pija\u010da; zabava) in
\nb) poten\u010dne vrednote (status, uspeh, dose\u017eki,
\npatriotizem); Apolonske: a) moralne vrednote
\n(po\u0161tenje, dobrota, morala, demokracija, harmonija
\nin blagostanje) in b) izpolnitvene vrednote
\n(spoznavanje, kultura, samoaktualizacija, religija).
\nVTIS – U\u010cINEK PRVEGA IN ZADNJEGA:
\nPrvi vtis se izoblikuje s pridobivanjem informacij
\nob prvem sre\u010danju: obleka, govorica telesa, va\u0161e
\nbesede in odzivanja.<\/p>\n
ZAZNAVANJE – je proces, ki dolo\u010da na\u010din
\nna\u0161ega presojanja sveta okoli nas in je temelj
\ndejanj, s katerimi \u017eelimo ohraniti kontrolo nad<\/p>\n
ZDRAVJE KOT MORALNA KATEGORIJA
\nZdravje se vse bolj pojmuje kot fenomen, ki
\nje odvisen od posameznikove skrbi in na\u010dina
\nvedenja, posameznik na svojem telesu izvaja
\n\u0161tevilne operacije, s katerimi \u017eeli dose\u010di sre\u010do,
\n\u010distost, nesmrtnost , nam v tem kontekstu poka\u017ee,
\nda se skrb za zdravje vse bolj uveljavlja tudi
\nkot moralna kategorija. Normalno statisti\u010dni,
\nkvantitativni pojem , zdraviti praviloma pomeni
\ndolo\u010deno funkcijo ali organizem povesti do norme.
\nNormativno biti zdrav ne pomeni biti normalen
\nv dolo\u010deni situaciji, ampak biti tudi normativen
\nob spremembah. Zdravo- patolo\u0161ko medicinska
\nkategorialna pojma, mnogi pojavi v somatski
\nmedicini kvantitativno porazdeljeni. Normalno \u0161e
\nne pomeni zdravo, kakor tudi nenormalno \u0161e ni
\npatolo\u0161ko.<\/p>\n
ZDRAVJE V SODOBNEM SVETU Za ve\u010dino
\npopulacije je zdravje najve\u010dja vrednota, v prosti
\n\u010das za ukvarjanje z zdravjem, promocija novega
\n\u017eivljenjskega stila, zdravo telo postane znak
\nosebnega dose\u017eka.<\/p>\n
ZDRAVLJENJE IN KOMUNIKACIJA
\nZdravljenje je komuniciranje, mo\u010d za
\nkomuniciranje prihaja od avtenti\u010dnosti, ujemanja
\nmed besedami in bitjo. Pogovor je del procesa
\nzdravljenja,odsotnost komuniciranja lahko
\nogrozi zdravje. Kdor ne more sporo\u010diti svoje
\nbole\u010dine, ta v svojem duhu ne more razviti tudi
\nnobene zdravilne mo\u010di za vodenje bolezenskega
\ndogajanja. Mo\u017enost izra\u017eanja ob\u010dutkov, predelava
\nemocij skozi izra\u017eanje le-teh, krepi imunski
\nsistem.<\/p>\n
ZLORABA IN DROGA – Zloraba pomeni, da se
\ndroge uporabljajo v prekomernih koli\u010dinah in za
\ndruga\u010den namen od prvotnega, pri tem uporabniki
\nzanemarjajo tveganje in negativne posledice. Kot
\nposledica zlorabe se zato lahko pojavi fizi\u010dna
\nin psihi\u010dna odvisnost, spremembe v delovanju
\nmo\u017eganov ali ostalih organov.<\/p>\n
ZLORABE: PSIHI\u010cNA, FIZI\u010cNA, SPOLNA
\nSpolna zloraba: je vsaka spolna aktivnost
\nmed odraslim in otrokom do 15. leta starosti.
\nPsihi\u010dna zloraba: \u010dustvena ali psihi\u010dna zloraba
\nje povzro\u010danje trpljenja, \u010dustvene bole\u010dine ali
\n\u017ealosti. \u010custvena zloraba vklju\u010duje besedne
\nnapade, sramotenje, \u017ealitve, gro\u017enje, poni\u017eevanje,
\nnadlegovanje. Tudi to, da s starej\u0161o osebo ravnamo
\nkot z otrokom, ji prepre\u010dujemo stike z dru\u017eino in
\nprijatelji, da jo ignoriramo, so primeri \u010dustvene
\nzlorabe. Fizi\u010dna zloraba: pomeni uporabo fizi\u010dne
\nsile, ki lahko povzro\u010di telesne po\u0161kodbe, fizi\u010dne
\nbole\u010dine ali okvare. Fizi\u010dna zloraba lahko med
\ndrugim vklju\u010duje: udarjanje, pretepanje, suvanje,
\nporivanje, stresanje, klofutanje, brcanje, \u0161\u010dipanje
\nin povzro\u010danje opeklin.<\/p>\n
\u017dALOVANJE – FAZE Zanikanje, jeza,
\nbarantanje, depresivnost (ob\u010dutja krivde, umik),
\nsprejemanje Normalno \u017ealovanje: 6 mesecev.
\n\u017dALOVANJE \u2013 funkcija \u017ealovanja \u017dalovanje se
\npojavlja po izgubi vseh vrst, njegova intenzivnost
\npa je odvisna od stopnje navezanosti. \u017dalovanje
\nje proces, ki ga do\u017eivljamo po smrti ali izgubi
\npredmeta na\u0161e navezanosti. \u010custveni izrazi:
\ndepresijo, anksioznost, ob\u010dutek krivde, jezo,
\nosamljenost, izgubo sposobnost u\u017eivanja v
\n\u017eivljenju.<\/p>\n
\u017dALOVANJE IN PSIHOLO\u0160KI OBRMBNI +MEHANIZMI Odzivi in obramba pred
\nizgubo so lahko razli\u010dni: Zanikanje, projekcija
\n(agresivna ob\u010dutja, i\u0161\u010demo krivca v drugih),
\nsomatizacija (telesno zboli\u0161), kompenzacija
\n(poskus nadomestitve), acting-out (impulzivno
\nodreagiranje,ga napade kar ga ogro\u017ea), introjekcija
\n(trpin\u010denje sebe).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
AGRESIJA IN AGRESIVNOST Potrebno je lo\u010diti med agresivnostjo in agresijo. Agresivnost definiramo kot izvorno, nedestruktivno<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[1663,451,1664,1665,1662],"class_list":["post-1809","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-gradivo-psihologija","tag-psihologija","tag-psihologija-2011","tag-psihologija-vaja","tag-zapiski-psihologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1809","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1809"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1809\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1809"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1809"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1809"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}