{"id":1821,"date":"2011-08-29T15:28:08","date_gmt":"2011-08-29T14:28:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1821"},"modified":"2011-11-12T11:22:01","modified_gmt":"2011-11-12T10:22:01","slug":"komunikacija-s-supervizijo-komunikacija-supervizija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-s-supervizijo-komunikacija-supervizija\/","title":{"rendered":"Komunikacija s supervizijo vaja 2011"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-medium wp-image-1822\" title=\"woman and man talking silhouettes\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2011\/08\/komuniciranje-komunikacija-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"151\" height=\"113\" srcset=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2011\/08\/komuniciranje-komunikacija-300x225.jpg 300w, https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2011\/08\/komuniciranje-komunikacija.jpg 400w\" sizes=\"auto, (max-width: 151px) 100vw, 151px\" \/><\/strong><strong>Zakaj je v ZN potrebno oz. pomembno terapevtsko komuniciranje?<\/p>\n<p><\/strong>Komuniciranje je za paciente pomembnej\u0161e od strokovnosti in znanja osebja. Je izra\u017eanje ob\u010dutkov, izpovedovanje, negotovost, zaupanje, strah pacienta. Klju\u010d do profesionalne u\u010dinkovitosti zdravstvenega osebja \u2013 del \u00bbetike skrbi, pomo\u010di\u00ab (helping ethics).<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Terapevtsko komuniciranje je mo\u010dno potrebno v ZN zaradi narave dela: \u00bbte\u017eki\u00ab pacienti, okoli\u0161\u010dine, stres, premo\u010dno so\u010dutje \u2013 projekcija, izgorelost, distanca,&#8230; \u00bbNovo\u00ab okolje \u2013 \u00bbnove\u00ab ve\u0161\u010dine (Novo okolje zahteva druga\u010den na\u010din komuniciranja \u2013 doma komunicira\u0161 druga\u010dno popolnoma nezavedno \u2013 npr. Uuu, kako si v slu\u017ebi bolj prijazna kot doma, kjer si zadir\u010dna&#8230; recimo).<\/p>\n<p>MS mora v kratkem \u010dasu pridobiti pacientovo zaupanje, sodelovanje, pridobiti podatke in ostati na nivoju empati\u010dnega komuniciranja, hraniti osebno energijo, vendar vzpodbuditi pacienta, da izrazi svoje skrbi, strahove, premostiti kulturne razlike, vzpostaviti doma\u010dnost, kljub npr. kratki obravnavi pacienta&#8230;<\/p>\n<p>\u00bbIzobra\u017eeni\u00ab pacienti (\u010dedalje bolj informirani z diagnozami, tudi terapijo \u2013 tudi sam, \u010de zboli\u0161 pogosto poGoogla\u0161; pridejo \u017ee z nekimi pridobljenimi informacijami; zdravniki in sestre neradi dajo kak\u0161ne povratne informacije na diagnoze)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Terapevtska komunikacija je na pacienta usmerjen proces, katerega cilj je zadovoljevanje njegovih potreb po zdravstveni negi. V tem se terapevtska komunikacija razlikuje od vsakdanje, ki zadovoljuje potrebe obeh udele\u017eencev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA<\/strong> je komunikacija s pacientom. Medicinska sestra\/zdravstvenik mora spodbujati aktivno sodelovanje pacienta, analizirati posredovana sporo\u010dila, kriti\u010dno razmi\u0161ljati, kar ima za posledico sprejemanje in spreminjanje stali\u0161\u010d in posledi\u010dno spreminjati ravnanje in obna\u0161anje. Pri tej komunikaciji gre za posredovanje informacij pacientu in za zbiranje podatkov (anamneza). Terapevtska raven komunikacije zajema pojme, kot so poslu\u0161anje, pozornost, odzivanje, zaupanje, razkrivanje in povratna informacija. Terapevtska komunikacija je pomembna iz treh razlogov:<\/p>\n<p>&#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">je nosilec terapevtskega odnosa<\/span>, saj zagotavlja potrebne informacije, preko nje pa si medicinska sestra\/zdravstvenik in pacient izmenjujeta svoje ob\u010dutke in misli,<\/p>\n<p>&#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">je orodje<\/span>, prek katerega medicinska sestra vpliva na pacientovo vedenje in potek zdravljenja, &#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">je sredstvo<\/span> brez katerega ni mo\u017eno vzpostaviti terapevtskega odnosa. VSPOSTAVITEV<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>U\u010cINKOVITEJ\u0160E IN BOLJ USPE\u0160NE KOMUNIKACIJE S PACIENTOM:<\/strong><\/p>\n<p>-kontrola intonacije svojega glasu,<\/p>\n<p>-medicinska sestra naj se pou\u010di o temi razgovora,<\/p>\n<p>-naj bo odkrita in vredna zaupanja,<\/p>\n<p>-naj bo prilagodljiva,<\/p>\n<p>-naj bo jasna in natan\u010dna, govori naj v kratkih in \u010dim bolj enostavnih stavkih,<\/p>\n<p>-naj se izogiba ve\u010dpomenskim besedam,<\/p>\n<p>-naj po po\u0161tena do pacientov in kolegov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>3. <\/strong><strong>Definicije terapevtskega komuniciranja in terapevtskega odnosa (njegove sestavine \u2013 zaupanje in spo\u0161tovanje).<\/p>\n<p>Terapevtsko komuniciranje<\/strong>: Pojem \u00bbterapevtsko\u00ab &#8211; umetnost zdravljenja na splo\u0161no, zdravljenje bolezni z namenom izbolj\u0161ati zdravstveno stanje, ali zgolj dose\u010di sprostitev, dobro po\u010dutje pacienta;<\/p>\n<p>Pojem TK se je najprej uporabljal v psihiatrji (zdravljenje motenj vs. Vzpostavljanje dobrega, spro\u0161\u010denega in varnega po\u010dutja pacientov);<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Cilj terapevtske komunikacije: <\/span><\/p>\n<p>&#8211; vzpostavljanje stika in zaupanja s pacientom ter pozitivnega odnosa<br \/>\n&#8211; oblikovanje usmerjenega odnosa s pacientom z namenom oceniti, na\u010drtovati,\u00a0 implementirati in evalvirati nego, skrb, ki jo pacient potrebuje;<\/p>\n<p>&#8211; zadovoljiti pacientove psihi\u010dne, telesne, socialne, duhovne, moralne potrebe s pomo\u010djo vzajemnega napora, odnosa, na\u010drta,&#8230;;<\/p>\n<p>Razlika med obi\u010dajno, vsakdanjo in terapevtsko komunikacijo se nahaja v profesionalnosti, motivaciji MS, da zagotovi \u010dim bolj kakovostno ZN;<\/p>\n<p>Pacienti opazujejo MS, ne samo z vidika, \u010de jim lahko zaupajo, \u010de imajo znanje, so strokovne in kompetentne, ampak tudi z vidika komunikacije;<\/p>\n<p>Nekaj elementov terapevtske komunikacije: skrb, odprtost, toplina, pristnost, empatija \u2013 to bo zihr izpitno vpra\u0161anje terapevtskega komuniciranja<\/p>\n<p><strong>Terapevtski odnos<\/strong><\/p>\n<p>Identificiranje in zadovoljevanje pacientovih potreb: telesnih (fizi\u010dnih), psihi\u010dnih, socialnih, duhovnih, moralnih&#8230; \u2013 holizem<\/p>\n<p>Vzpostavljanje zaupanja:\u00a0 strokovno znanje in kompetentnost, sposobnost vodenja pogovora in komunikacijske strategije pri vzpostavljanju u\u010dinkovite komunikacije (kako za\u010dnemo pogovor, uporaba razli\u010dnih tehnik \u2013 uokviranje \u2013 \u00bbpredal\u010dkanje\u00ab, poslu\u0161anje, parafraziranje), zaupnost podatkov;<\/p>\n<p>Vzpostavljanej spo\u0161tovanja:<\/p>\n<p>Obravnavati osebo, kot da je tega vredna, da ji brezpogojno pripada to, da jo cenimo;<\/p>\n<p>Pokazati pozornost, skrb;<\/p>\n<p>Omogo\u010da zaupanje;<\/p>\n<p>Uporaba razli\u010dnih tehnik (nazivanje)<\/p>\n<p>Na\u0161tejte elemente terapevtskega odnosa \u2013 IZPITNO VPRA\u0160ANJE: Identificiranje in zadovoljevanje pacientovih potreb, vzpostavljanje zaupanja in vzpostavljanje spo\u0161tovanja (\u0161e vsakega malo na\u0161tej)<\/p>\n<p>Parafraziranje \u2013 da ponovimo z istimi besedami, kot smo sli\u0161ali<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Terapevtski odnos v negovalni praksi je temeljni kamen vseh biofizi\u010dnih, psihosocialnih in kognitivnih sprememb v procesu zdravljenja in je na\u010drtovan z namenom, da izbolj\u0161a varovan\u010devo zdravstveno stanje. Ima dolo\u010den cilj, osredi\u0161\u010den je na pomo\u010d, na osnovi \u010desar ta odnos ozna\u010dujemo \u00bbterapevtski\u00ab. Pri tem gre za odnos, kjer se dva \u010dloveka sre\u010data zato, da eden od njiju &#8211; bolnik \u2013 dobi pomo\u010d, da dose\u017ee maksimalno stopnjo samooskrbe in dobrega po\u010dutja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>4. <\/strong><strong>Ohranjanje samopodobe pacienta \u2013 katere so strategije, ki jih uporablja MS in pacient sam? Opi\u0161ite jih.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Samopodoba<\/strong> je celota predstav, stali\u0161\u010d, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihi\u010dnih vsebin, ki jih \u010dlovek pripisuje samemu sebi. Samopodoba je ena izmed temeljnih podro\u010dij osebnosti, ki se postopno oblikuje \u017ee od otro\u0161tva dalje in se spreminja ter razvija celo \u017eivljenje. Je pomemben del osebnosti v vsakem \u017eivljenjskem obdobju in v vsaki situaciji.<\/p>\n<p>Strategije, ki ohranjajo samopodobo pacienta:<\/p>\n<p><em>Negativno\/pozitivno:<\/em><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pacient lahko uporablja:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Minimiziranje simptomov;<\/li>\n<li>Humor;<\/li>\n<li>Identifikacijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>Negativno\/pozitivno:<\/em><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">MS lahko uporablja:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Distanciranje;<\/li>\n<li>Tehnike zmanj\u0161evanje sramu pacienta;<\/li>\n<li>Spremeni temo pogovora, kli\u0161ejski izrazi&#8230;<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>5. <\/strong><strong>Definicije empatije. <\/strong><\/p>\n<p>-Pojem nastal v 20. St. (Theodor Lipps): Einfuhlung (\u00bbfeeling into\u00ab &#8211; \u010dutiti z nekom);<\/p>\n<p>-Gr. Beseda Empatheia (\u00bbv trpljenju\u00ab &#8211; \u00bbin suffering\u00ab)<\/p>\n<p>-Sorodni pojmi: emocionalna oku\u017eba, \u010dustveno ujemanje, emocionalna reakcija, emocionalna empatija, senzibilnost, avtenti\u010dna skrb it.;<\/p>\n<p>-Videti skozi svet o\u010di drugega in razumeti njegov svet na na\u010din njegovega razmi\u0161ljanja;<\/p>\n<p>-Racionalno in \u010dustveno dogajanje, ki temlji na sposobnosti postavljanja v polo\u017eaj drugega in v\u017eivljanje v drugega;<\/p>\n<p>-Je del socialne in \u010dustvene inteligence (emocionalna inteligen\u010dni koeficient, ne pa razumski; inteligenca bolj pomeni neko logi\u010dno sklepanje; emocionalna inteligenca ima drug izvor \u2013 bo kasneje povedala);<br \/>\n-Empatija je \u00bborodje\u00ab, ve\u0161\u010dina, sposobnost, na\u010din komunikacije, vedenja, introspekcija, poslu\u0161anja, opazovanja, je mo\u010d, dispozicija, ob\u010dutljivost (senzibilnost) in dejavnost (aktivnost);<\/p>\n<p>-Je <strong>nau\u010den ve\u010dstopenjsko proces<\/strong>, ki vklju\u010duje<span style=\"text-decoration: underline;\"> terapevtske komponente empatije<\/span>:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">kognitivne<\/span> (prepoznavanje ne\/verbalnih signalov),<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">afektivne<\/span> (\u010dustvena vzburjenost) in<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">vedenjske<\/span> komponente (sposobnost pokazati, da drugega razumemo, pomo\u010d) \u2013<span style=\"text-decoration: underline;\">;<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Empatija<\/strong> je psiholo\u0161ka sposobnost zaznavanja \u010dustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoje, ki je tudi zdru\u017eljiva s teorijo uma.<\/p>\n<p>Lahko bi se opisala kot \u010dustvena verzija telepatije. Pogosto je opisana kot sposobnost poistovetenja z drugo osebo, pri \u010demer lahko tako empat (oseba sposobna v\u017eivljanja) predvidi \u010dustva ali misli te osebe. Empatija se lahko tako opi\u0161e tudi kot \u010dustvena resonanca.<\/p>\n<p>Empatije ne smemo zamenjevati s simpatijo, telepatijo, ali branjem misli. Simpatija je so\u010dustvovanje, pri empatiji pa tudi ne gre za neposredno branje misli, temve\u010d zaznavanje \u010dustev in predvidevanje misli. Telepatija pa je sposobnost branja misli na daljavo, medtem, ko je empatija skoraj vedno mogo\u010da le z osebnim stikom.<\/p>\n<p>Empatija ima tako prednosti kot slabosti. Ena od prednosti je lahko dober instinkt in ostra sposobnost komunikacije. Nekateri empati lahko celo razvijejo sposobnost, ki jim omogo\u010da zaznavanje osebkovih skritih \u010dustev.<\/p>\n<p>Slabosti nastopijo \u010de empat ni sposoben ustaviti svojega\u00a0\u00bbbranja\u00ab\u00a0in je tako vselej pod vplivom ob\u010dutkov ljudi okoli sebe, \u0161e posebej v mno\u017eicah, kar pri nekaterih empatih povzro\u010di pojav agorafobije (strah pred odprtim prostorom) in strah pred mno\u017eico. Nekateri empati komunicirajo z drugim ljudmi preko empatije in se v skladu s svojimi zaznavanji tudi obna\u0161ajo. Ob\u010dutljivost empatov je zelo razli\u010dna.<\/p>\n<p>Vsak \u010dlovek bi naj namre\u010d imel nekaj sposobnosti empatije, vendar so nekateri empati tako ob\u010dutljivi, da lahko ob\u010dutijo tudi psihi\u010dno in fizi\u010dno bole\u010dino ljudi okoli sebe. To lahko povzro\u010di za\u010dasno ali stalno klini\u010dno depresijo ter vodi v pojav, ki se mu re\u010de weltschmerz (bole\u010dina sveta).<\/p>\n<p>\u010ceprav ima empatija podlago na znanstvenem raziskovanju, nekateri znanstveniki menijo, da je le fikcija in, da empatija v tako mo\u010dnih oblikah ni mogo\u010da.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>6. <\/strong><strong>Motivi za izra\u017eanje empatije (opi\u0161ite jih)?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">\u017drtev zunanjih okoli\u0161\u010din<\/span> (ne svojih lastnih),<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Norma socialne odgovornosti<\/span>&#8211; nudenje pomo\u010di ljudem, ki potrebujejo na\u0161o pomo\u010d,<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzajemnost v dajanju<\/span>&#8211; bolj smo motivirani, \u010de pri\u010dakujemo, da nam bo pomo\u010d neko\u010d vrnjena,<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Pove\u010danje lastne vrednosti in priznavanje drugih<\/span>&#8211; da v o\u010deh nekoga izpademo dobri<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>7. <\/strong><strong>Nivoji\/dimenzije \u00a0empatije?<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ule: psihologija komuniciranja<\/span><\/p>\n<p>Vidimo, za\u010dutimo, so njegova stali\u0161\u010da enakovredna, afektivna (da nam je hudo, etc&#8230;) in akcijska komponenta, s katero resni\u010dno pomagamo<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong>-Empati\u010dna zaskrbljenost (so\u010dustvovanje \u2013 altruizem) (osebna stiska \u2013 ponavadi vidimo, ko se nekdo znajde v bole\u010dini ga prevzame strah in nato sta 2 pristopa \u2013 ali \u010dlovek pobegne stran (npr. Nekdo do\u017eivi epilepti\u010dni napad in nekdo vidi kri in ste\u010de stran \u2013 ob nesre\u010dah se zgodi, da povzro\u010ditelji pobegnejo stran zaradi tega \u2013 \u010deprav ni eti\u010dno); ali pa egoisti\u010dna pomo\u010d (npr. Egoisti\u010dna pomo\u010d, da najdemo izmali\u010deno osebo ali klate\u017ea in damo nek prispevek \u2013 s tem se izgovorimo, da ve\u010d kot tega prispevka ne moramo pomagati in do\u017eivi\u0161 neko krivdo, ker ne mora\u0161 druga\u010de pomagati in do\u017eivi\u0161 gnus in nekaj daruje\u0161 in zmanj\u0161a\u0161 svoje ob\u010dutke na ta na\u010din \u2013egoisti\u010den si do tega, da samemu sebi zmanj\u0161a\u0161 ob\u010dutke s tem, ko nekaj naredi\u0161 (zmanj\u0161a\u0161 ob\u010dutke krivde)) in empati\u010dna zaskrbljenost ter altruizem)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>8. <\/strong><strong>\u010custvena kompetentnost, \u010dustvena inteligenca \u2013 zna\u010dilnosti. <\/strong><\/p>\n<p>Visoke sposobnosti prepoznavanja svojih in tujih ob\u010dutkov,<\/p>\n<p>Samomotivacija, konstruktivno mi\u0161ljenje, optimizem, frustracijska toleranca, samospo\u0161tovanje, samouresni\u010devanja, (asertivenje med podredljvostjo in agresivnostjo \u2013 odlo\u010dnost)<\/p>\n<p>Ravnanje s \u010dustvi (izogibanje konfliktom), asertivnost, kontrola impulzov, jasno in \u010disto izra\u017eanje,<\/p>\n<p>Odkrivanje najbolj\u0161ega v drugih ljudeh,<\/p>\n<p>Pomo\u010d drugim ljudem, pomo\u010d pri njihovem razvoju,<\/p>\n<p>Sposobnost gledati iz drugih perspektiv, empatija,<\/p>\n<p>Fleksibilnost, delo v timu, sodelovanje,<\/p>\n<p>Intuicija, sposobnost opaziti \u00bb\u010dustvene namige\u00ab,<\/p>\n<p>Sre\u010da na splo\u0161no<\/p>\n<p>Razvija se v \u010dasu socializacije\u00a0 &#8211; igra vlog med otroci (socialna inteligenca)<\/p>\n<p>Razli\u010dna stopnja empati\u010dnosti posameznikov: genske dispozicije, socializacija, po\u0161kodbe mo\u017eganov, bolezni \u2013 avtizem \u2013 izvor empatije v mo\u017eganih (somatska empatija ); (\u00bb \u010de se center po\u0161koduje, pride do avtizma in se spremeni \u010dustveno \u2013 lahko se vr\u017eejo v skrajnosti \u2013 imamo center v mo\u017eganih za empatijo\u00ab)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u010custvena kompetenca<\/strong><\/p>\n<p><em>Kompetenca= obseg, mera odlo\u010danja (sskj)<\/em><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>\u010custvene kompetence pomenijo zmo\u017enost, da se osebni potenciali na podro\u010dju mi\u0161ljenja in \u010dustev lahko u\u010dinkovito izrazijo prek vedenja v \u010dustveno in socialno zahtevnih situacijah.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u010custvena inteligenca &#8211; \u010dustvena inteligentnost\u00a0 pomeni sposobnost zavedanja svojih \u010dustev in ustrezno ravnanje z njimi. To ravnanje\u00a0 in izra\u017eanje \u010dustev naj bo tak\u0161no, da podpira na\u0161o osebnostno rast in ne \u0161koduje drugim ljudem.<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>9. <\/strong><strong>Temeljne empati\u010dne ve\u0161\u010dine.<\/strong><\/p>\n<p>(ne moremo biti empati\u010dni, \u010de ga obsojamo (\u010de obsojamo nekoga s KOPB pa je \u0161e kar kadilec hitro postanemo obsojajo\u010di)<\/p>\n<p>&#8211; empati\u010dne ve\u0161\u010dine senzibilnosti do pacienta;<\/p>\n<p>-\u00bbbiti\u00ab, \u00bbdelati\u00ab (izra\u017eati) in profesionalizem (vloga, poklic in osebnost se morata med seboj prepletati!).;<\/p>\n<p>-bogat emocionalni register, fleksibilnost. (to pa je empatija)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Temeljne empati\u010dne ve\u0161\u010dine:<\/span><\/p>\n<p>-Sposobnost aktivnega poslu\u0161anja;<\/p>\n<p>-Zavzeti polo\u017eaj drugega, se v\u017eiveti;<\/p>\n<p>-Razumeti in ne soditi;<\/p>\n<p>-Pokazati empatijo,<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>10. <\/strong><strong>Empatija in odnosna kompetenca (definicija odnosne kompetence, kompleksnosti odnosa in primer nesoglasja na vsebinskem in odnosnem nivoju). <\/strong><\/p>\n<p>EMPATIJA IN ODNOSNA KOMPETENCA<\/p>\n<p>-Komunikacija je odnos ne zgolj pretok informacij:<\/p>\n<p>-V vsaki interakciji si osebi izmenjujeta \u00bb<strong>sporo\u010dilo vsebine\u00ab <\/strong>(konkretne besede; verbalna komunikacija) in \u00bb<strong>sporo\u010dilo odnosa\u00ab<\/strong> (kak\u0161ne vrste sporo\u010dila je \u00bbsporo\u010dilo vsebine\u00ab; neverbalna komunikacija) \u2013 <strong>definicija odnosa;<\/strong><\/p>\n<p><strong>-Odnosna kompetenca:<\/strong><\/p>\n<p>-sposobnost razumevanja \u00bbsporo\u010dila odnosa\u00ab in \u00bbvsebine\u00ab ter potencialna neskladja med njima;<\/p>\n<p>-identifikacija socialne situacije, problema v odnosu obna\u0161anje (fleksibilnost) in odziv na ta na\u010din, da bo-do medosebni odnosi dobri (evalvacija odnosa, samorefleksija);<\/p>\n<p>-komunikacijska kompetenca: ustrezno obna\u0161anje osebe v odnosu, ustrezna izmenjava perspektiv, znanje o pravilih komuniciranja in uporaba le-tega, da se vzpostavi primeren odnos.<\/p>\n<p><strong>Kompleksnost odnosa \u2013 razmerja med vsebinskim in odnosnim vidikom komunikacije:<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Soglasje na vsebinski in odnosni ravni:<\/span><\/p>\n<p>-Nesoglasja na vsebinskem odnosnem nivoju (re\u010de \u017eena mo\u017eu: a spet gleda\u0161 TV, mo\u017e pa nazaj: \u00bbzakaj si spet te\u010dna\u00ab &#8211; on bi lahko rekel glede vsebine \u00bbda, tekma je\u00ab);<\/p>\n<p>-Nesoglasje glede vsebine in soglasje glede odnosa ;<\/p>\n<p>-Nesoglasje glede odnosa in soglasje glede vsebine (se zmenita jaz grem 3* tedensko na aerobiko, on pa 3* na teden na ko\u0161arko in nato re\u010de eden \u2013 ti se ve\u010d ukvarja\u0161 z \u0161portom \u2013 to gre na odnos in na ta na\u010din gre ves \u010das komunikacija.).<\/p>\n<p><strong>Osebe z vi\u0161jo stopnjo empatije imajo tudi vi\u0161jo stopnjo odnosne kompetence.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>11. <\/strong><strong>Indikatorji empati\u010dne osebnosti \u2013 splo\u0161ne osebnostne karakteristike. <\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Splo\u0161ne osebnostne karakteristike:<\/span><\/p>\n<p>-Dober opazovalec in poslu\u0161alec (poslu\u0161ati besede in sli\u0161ati sporo\u010dilo);<\/p>\n<p>-Dobra introspekcija (preu\u010devanje, prepoznavanje in interpretiranje lastnih misli in ob\u010dutij);<\/p>\n<p>-Radovednost do sveta, do sebe in drugih; a ne igrati vloge \u00bbkot da vse vem\u00ab;<\/p>\n<p>-Strpnost do negativnih ob\u010dutij (ne takoj\u0161nji zaklju\u010dki, sodbe,&#8230;) \u2013 ravnote\u017eje med objektivnim subjektivnim;<\/p>\n<p>-Pogum za soo\u010denje z bole\u010dino in trpljenjem;<\/p>\n<p>-Stalna samorefleksija, samozavedanje;<\/p>\n<p>-Ravnote\u017eje med ob\u010dutljivostjo in osebno odmaknjenostjo (ni neprizadetost) \u2013 svet drugega \u00bbkot da bi\u00ab bil na\u0161.<br \/>\n<span style=\"text-decoration: underline;\">Temeljne empati\u010dne ve\u0161\u010dine:<\/span><\/p>\n<p>-Sposobnost aktivnega poslu\u0161anja;<\/p>\n<p>-Zavzeti polo\u017eaj drugega, se v\u017eiveti;<\/p>\n<p>-Razumeti in ne soditi;<\/p>\n<p>-Pokazati empatijo,<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>12. <\/strong><strong>Ovire pri izra\u017eanju empatije. <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Emocionalni stres,<\/li>\n<li>pomanjkanje \u010dasa (delovna obremenjenost),<\/li>\n<li>Pomanjkanje zasebnosti,<\/li>\n<li>Motnje klini\u010dnega okolja (npr. Nenadni klic&#8230;),<\/li>\n<li>Pomanjkanje zgledov in podpore pri sodelavcih,<\/li>\n<li>Organizacija dela (storilnost kot normativ vs. usmerjenost na pacienta) \u2013 \u00bbnikomur ni mar\u00ab, \u00bbtako vsi delajo\u00ab &#8211;\u00a0 slabi zgled.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>13. <\/strong><strong>Ovire pri izra\u017eanju terapevtskega odnosa in predlogi za izbolj\u0161anje le-tega.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Neprimerne komunikacijske ve\u0161\u010dine<\/span> (odsotnost aktivnega poslu\u0161anja, pozornosti, \u00bbbiti resni\u010dno tam\u00ab, si vzeti \u010das, iskrena komunikacija, pristnost);<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00abBusy nurse\u00ab<\/span> (storilnostna naravnanost, odsotnost empatije, razumevanja; pacient ni individuum, temve\u010d \u0161tevilka; profesionalna distanca);<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Profesionalni \u017eargon<\/span>, pomanjkanje znanja pri znakovnem in ostalem sporazumevanju;<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Komunikacijski filtri<\/span> (obrambni mehanizmi, predsodki, vrednote, prepri\u010danja&#8230;);<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Projekcija lastnih \u017eelja<\/span>, potreb v drugega (da star\u0161i recimo vr\u017eejo otroka v glasbeno \u0161olo, ker je to bolj njihova \u017eelja)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>14. <\/strong><strong>Aktivno poslu\u0161anje (definicija poslu\u0161anja, parafraziranje, vrste poslu\u0161anja \u2013 simpateti\u010dno, reflektivno in neverbalno, napotki pri poslu\u0161anju).<\/strong><\/p>\n<p>Definicija poslu\u0161anja:<\/p>\n<ul>\n<li>Namensko, aktivno, zavestno vedenje;<\/li>\n<li>Vsa pozornost je namenjena sogovorniku;<\/li>\n<li>Ve\u010d kot poslu\u0161anje (sli\u0161anje in biti tiho v mislih);<\/li>\n<li>Iskanje pomenov in razumevanja;<\/li>\n<li>Brez sodb (poslu\u0161anje NI strinjanje); (\u00bbposku\u0161amo izrati tisto, kar \u017eelimo poslu\u0161ati\u00ab)<\/li>\n<li>Odziv.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Parafraziranje: Reformuliranje stavkov;<\/strong><\/p>\n<p>Parafraziranje pomeni, da <em>s <\/em>svojimi besedami ponovite, kako ste razumeli po\u0161iljatelja sporo\u010dila (Sodelavec re\u010de: \u201cDanes pa bo na sestanku naporno, ko bodo sli\u0161ali za bege fantov iz skupine.\u201d Parafraziranje: \u201cNajbr\u017e te je strah, kako bo reagiral direktor zaradi begov?\u201d).<\/p>\n<p>Ponoviti stavek sogovornika, toda z drugimi besedami in z drugo intonacijo (ne-vpra\u0161ujo\u010do), da sogovornika ne vznemirimo;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Namen parafraziranja:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>pridobiti \u010dim ve\u010d informacij in \u010dim bolj natan\u010dno razumevanje sogovornikovega sporo\u010dila (dekodiranje vsebine);<\/li>\n<li>dati sogovorniku mo\u017enost, da se osredoto\u010di na nek ob\u010dutek, problem in nam ga zaupa (razbrati in razjasniti ob\u010dutke ter pridobiti zaupanje);<\/li>\n<li>se ognemo stavkom, kot \u00bbNe razumem, kaj mi \u017eelite povedati&#8230; \u017dal vam nisem sledil&#8230;\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vrste poslu\u0161anja<\/span>:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Simpateti\u010dni na\u010din poslu\u0161anja<\/strong>: sli\u0161imo te\u017eave (troubles talk), ki nam jih sogovornik sporo\u010da (simpatija: \u00bbvem, kako je&#8230;, kako se po\u010dutitie&#8230;\u00ab) \u00bbEmpatija je ve\u010d kot simpatija\u00ab<\/li>\n<li><strong>Reflektivni na\u010din poslu\u0161anja<\/strong>: s pomo\u010djo parafraziranja (ni nujno, da z enakimi besedami ponovimo&#8230;)<\/li>\n<li><strong>Neverbalno poslu\u0161anje<\/strong>:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Molk,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 o\u010desni kontakt,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 parajezik,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kimanje,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spro\u0161\u010den,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zainteresiran obraz,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 telesna dr\u017ea,<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razdalja.<br \/>\n<span style=\"text-decoration: underline;\">Napotki pri poslu\u0161anju:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Ustvarite ob\u010dutek zasebnosti,<\/li>\n<li>Vpra\u0161ajte se bo bistvu, ki vam ga sogovornik sporo\u010da,<\/li>\n<li>Ne poslu\u0161ajte samo \u00bbkaj\u00ab se govori, temve\u010d tudi \u00bbkako\u00ab govori (glejte neverbalno govorico),<\/li>\n<li>Lo\u010dite idejo od sogovornika (ne osredoto\u010dite se na to \u00bbkdo\u00ab govori, temve\u010d \u00bbkaj\u00ab govori), \u00bbDa v tej bolni\u0161nici slabo skrbijo zame \u2013 kaj je tisto, kar ga moti; obi\u010dajno ve\u017eemo nase \u2013 joj, to sem pa jaz narobe naredil. Lahko ni imela \u010dasa etc. Lo\u010dimo bistvo in ga ne ve\u017eimo nase in ne delaj zaklju\u010dkov, ker ga ve\u017eemo na svoj miselni svet sestavljen iz \u010dustev, izku\u0161enj etc. \u2013 mapa sveta in razuemmo informacije glede na to mapo in delamo zaklju\u010dke gelede na svoje rauzmevanje.\u00ab<\/li>\n<li>Sku\u0161ajte sli\u0161ati tisto, kar je zamol\u010dano, bole\u010de, prikrito,<\/li>\n<li>Lo\u010dite svoje ob\u010dutke (jeza, \u017ealost,&#8230;) od svojih odzivov,<\/li>\n<li>Ne ustvarjajte takoj\u0161nih zaklju\u010dkov (le-te oblikujete glede na SVOJE razumevanje!),<\/li>\n<li>Ne mislite na druge stvari.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>15. <\/strong><strong>Vrste,\u00a0 definicije, primeri vpra\u0161anj. <\/strong><\/p>\n<p>Vrste vpra\u0161anj:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Zaprta vpra\u0161anja<\/strong> ne dopu\u0161\u010dajo poljubnih odgovorov, ampak mo\u017ene odgovore definirajo. Smiselno jih je uporabljati takrat, ko so klju\u010dna vpra\u0161anja \u017ee raz\u010di\u0161\u010dena in bi se radi osredoto\u010dili na podrobnosti. Primerna so tudi v za\u010detku razgovora za prebijanje ledu. Primer zaprtega vpra\u0161anja: <em>Kaj vas pri obstoje\u010dem sistemu najbolj moti?<\/em> Z zaprtim vpra\u0161anjem imamo nadzor nad komunikacijo. Lahko se uporabijo na za\u010detku pogovora, da \u00bbprebijejo led\u00ab. Z njim i\u0161\u010demo specifi\u010dno informacijo, so nedvoumna in niso del terapevtske komunikacije. (Primer: \u00bbImate bole\u010dine v spodnjem delu trebuha?\u00ab)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Odprta vpra\u0161anja <\/strong>uporabimo takrat, ko ne vemo prav natan\u010dno, kaj \u017eelimo izvedeti od uporabnika. Iz odgovorov sku\u0161amo odkriti podro\u010dja, ki so pomembnej\u0161a in na katera se je smiselno osredoto\u010diti. Primer odprtega vpra\u0161anja: \u00bbKaj pri\u010dakujete od novega sistema?\u00ab Pri tak\u0161nem vpra\u0161anju se lahko uporabnik poljubno razgovori. Ker odgovarja s \u00bbsvojimi\u00ab besedami, se po\u010duti spro\u0161\u010deno<strong>. <\/strong>Odprta vpra\u0161anja spodbujajo pogovor, ustvarjajo stik med MS in pacientom, dajo veliko koli\u010dino informacij. (Primeri: \u00bbKako se po\u010dutite?\u00ab \u00bbPovejte mi, kako&#8230;\u00ab; \u00bbZakaj ste to omenili?\u00ab)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Vodilna vpra\u0161anja <\/strong>\u00bbprisilijo\u00ab sogovornika, da odgovori na zastavljeno vpra\u0161anje (zaprta vpra\u0161anja). Vodilna vpra\u0161anja<strong> <\/strong>sugerirajo odgovor, so provokativna in lahko vznemirijo sogovoronika. (Primeri: \u00bbSaj boste nehali kaditi, <span style=\"text-decoration: underline;\">mar ne?\u00ab<\/span>;<strong> <\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdaj, ko sem vam razlo\u017eila, <\/span>zakaj morate pred anestezijo oz. Operacijo prenehati s kajenjem, <span style=\"text-decoration: underline;\">mislite, da bo to za va\u0161 problem?)<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Sondirajo\u010da vpra\u0161anja <\/strong>raziskujejo podro\u010dje, vzrok, problem, ki spra\u0161evalca zanima. S sondirajo\u010dim vpra\u0161anjem \u017eelimo razjasniti, raz\u0161iriti pomen pridobljene informacije.<strong> <\/strong>Lahko ulovijo sogovornika neza\u0161\u010ditenega, ga vznemirijo, vsiljivost, pretirana radovednost,<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">NE na tak na\u010din: \u00bbZakaj\u00ab, temve\u010d \u00bbkaj\u00ab, \u00bbKako\u00ab, \u00bbKak\u0161en\u00ab.<\/span><\/p>\n<p>(Primerni: \u00bbNisem prepri\u010dana, da sem prav razumela&#8230; <span style=\"text-decoration: underline;\">Kaj ste s tem <\/span>mislili?\u00ab; Mi lahko poveste <span style=\"text-decoration: underline;\">ve\u010d?<\/span>; <span style=\"text-decoration: underline;\">Kaj <\/span>vas je napeljajo k\u00a0 temu, da ste to storili?; <span style=\"text-decoration: underline;\">Kaj <\/span>ste <span style=\"text-decoration: underline;\">pri tem ob\u010dutili; Kak\u0161ni<\/span> so razlogi, da &#8230;?).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>16. Na\u010dini ustvarjanja stika s sogovornikom in primeri.<\/strong><\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ustvarjanje stika s sogovornikom; Zmanj\u0161evanje razlik, Zmanj\u0161evanje razlik: ko govorimo z otrokom, starostnikom&#8230;);<\/p>\n<p>Stik: gre za prilaganje na sogovornika z namenom, da ustvarimo stik z njim \u2013 s pomo\u010djo verbalne in neverbalne govorice. Za ustvarjanje stika je potrebno uskladiti dr\u017eo telesa, kretnje, stik z o\u010dmi, vi\u0161ino glasu, ritem govora, dihanje, stil komuniciranja \u2013 ZRCALJENJE; \u00bbPosnemanje ne\u010desa, kar nekdo nekaj dela.\u00ab Razoro\u017ei\u0161 \u010dloveka z ni\u017ejim po\u010dasnej\u0161im glasom<\/p>\n<ul>\n<li>Najprej opazujemo sogovornikov ton glasu, dr\u017eo, dihanje, kretnje, mimiko obraza&#8230;; spro\u0161\u010den ali napet?<\/li>\n<li>Globlji, ko je stik, tesnej\u0161e je posnemanje;<\/li>\n<li>Daje mo\u017enost vplivanja;<\/li>\n<li>Ustvarja zaupanje in terapevtski odnos.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>17. Na\u010dini podajanja informacij (4 maksime).<\/strong><\/p>\n<p>Pri podajanju informacij pacientom moramo biti <strong>jasni <\/strong>in <strong>nedvoumni<\/strong>. Le-to lahko dose\u017eemo z upo\u0161tevanjem t.i. <span style=\"text-decoration: underline;\">4 maksim:<\/span><\/p>\n<p>a.)podajanje relevantnih informacij;<\/p>\n<p>b.)podajanje kvalitetetnih informacij (ne recite ni\u010desar, v kar niste prepri\u010dani);<\/p>\n<p>c.) podajanje kvantitetnih informacij (primerna koli\u010dina)<\/p>\n<p>d.)Na\u010din podajanja (nedvoumno, razumljivo)<\/p>\n<p>Primer nepravilnega podajanja informacij<\/p>\n<p>Relevantno, kvaliteta, kvantiteta, na\u010din?<\/p>\n<p>.Pacientka je naro\u010dena na pregleda zaradi oku\u017ebe; bila je na potovanju in zdaj ima visoko vro\u010dino.<\/p>\n<p>P: Kaj mislite, da mi je ?<\/p>\n<p>MS: Ne vem, lahko bi bilo kar koli&#8230; Morda je samo prehlad.<\/p>\n<p>P: Mislite, da je zgolj zaradi spremembe v klimi?<\/p>\n<p>MS: Lahko bi bila klima. Lahko pa je tudi kak\u0161na bakterija. Moja znanka se je oku\u017eila celo z nevarnim viruosom. Bil je ta-in-ta virus. Bomo videli, kaj bo, menda ne bo hudega. Ponavadi potovanja niso nevarna&#8230;\u00ab<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>18. Namen in definicija terapevtskega dotika? <\/strong><\/p>\n<p>Definicija:<\/p>\n<ul>\n<li>Umirjeno odstranjevanje in preusmerjanje nakopi\u010dene energije v bolnem telesu;<\/li>\n<li>Ko MS oceni pacientovo \u00bbenergijsko polje\u00ab uporabi TD (terapevtski dotik) z namenom pospe\u0161iti njegovo spro\u0161\u010denost in dobro po\u010dutje;<\/li>\n<li>Ni nujno fizi\u010den (z rokami nad telesom)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Namen terapevtskega dotika:<\/p>\n<ul>\n<li>Empati\u010dni, demonstrira razumevanje, podporo,<\/li>\n<li>Zagotavlja varnost in pomirja,<\/li>\n<li>Doda vrednost izre\u010denim besedam. \u00bbDa nam je res mar.\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>19. Neverbalni komunikacijski spodbujevalci. <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kimanje, parajezik (aha,&#8230;),<\/li>\n<li>Telesna dr\u017ea, obrnjena k sogovorniku,<\/li>\n<li>Razdalja,<\/li>\n<li>O\u010desni kontakt.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>20. Primeri tehnik negativne\/pozitivne komunikacije.<\/strong><\/p>\n<p>Ena sama beseda lahko vse pokvari. Mo\u010d na\u0161ega govora je v formulaciji (kako povemo \u2013 vse je psiholo\u0161ko!!!)<\/p>\n<p>Tvorjenje stavkov, ki motivirajo, dajejo zgled, vlivajo pogum, poudarjajo vrline!<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Primeri:<\/span><\/p>\n<p>\u00bbNe\u00ab se zgodi \u2013 beseda \u00bbne\u00ab: \u00bbTo ni prav\u00ab; \u00bbNe vzemite tablete&#8230;\u00ab; \u00bbPredlagam vam,&#8230;\u00ab; \u00bbTablete vzemite&#8230;\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u017delezna trojica besede \u00bbtoda, ampak, pa\u00ab:<\/span><\/p>\n<p>(pomisleki, ki povedanemu zmanj\u0161uje pomen); bolj\u0161e \u2013 beseda \u00bbin\u00ab: Vi se po\u010dutite dobro, <span style=\"text-decoration: underline;\">ampak<\/span>&#8230;\u00ab; \u00bbPo\u010dutite se dobro in va\u0161e stanje bomo redno spremljali.\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzrok \u2013 Posledica \u2013 beseda \u00bb\u010de\u00ab (pogojnik):<\/span> \u00bb\u010ce ne boste upo\u0161tevali,&#8230;\u00ab; \u00bbKo upo\u0161tevate&#8230;\u00ab; \u00bb\u010de ne boste upo\u0161tevali,&#8230;\u00ab \u00bbko upo\u0161tevate&#8230;\u00ab; \u00bb\u010ce ne boste zve\u010der upo\u0161tevali, da je \u010das za spanje,&#8230;\u00ab; \u00bbDober spanec in po\u010ditek vam omogo\u010data &#8230;\u00ab (<span style=\"text-decoration: underline;\">trdilni stavek v sedanjosti)<\/span>;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ukazujemo \u2013 besede \u00bbmora\u0161\u00ab, \u00bbnujno\u00ab<\/span>: \u00bbmorate upo\u0161tevati zdravnikova navodila!\u00ab &#8211; \u00bbPomembno je, da &#8230;\u00ab;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Prevzemanje odgovornosti<\/span>: \u00bbNi moje delo\/odgovornost\u00ab &#8211; \u00bbto lahko storim&#8230;.\u00ab; \u00bbpozanimal se bom\u00ab;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Posplo\u0161evanje in kli\u0161eji<\/span> \u00bbvsi tako kdaj ob\u010dutimo\u00ab; \u00bbvedno je lahko \u0161e slab\u0161e\u00ab; \u00bbve\u010dina primerov&#8230;\u00ab (Jaz sem, tukaj in zdaj)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Obljube \u00bbne povejte\u00ab;<\/span> \u00bbobljubim vam, da bo bolj\u0161e&#8230;\u00ab (ne dajemo obljub, ki jih ne moremo izpolniti);<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Razvrednotenje<\/span>: \u00bbne bodite trapasti, neumni, tak\u0161ni&#8230;\u00ab \u00bbzakaj ste to storili&#8230;?\u00ab; \u00bbkako ste lahko&#8230;?\u00ab; \u00bbtega ne zmorete sami\u00ab&#8230; \u2013 \u00bbpoi\u0161\u010dimo re\u0161itev&#8230;\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pozitivne besede<\/span>: \u00bb<span style=\"text-decoration: underline;\">Opustili \u2013<\/span> ohranili\u00ab; \u00bbStanje se vam <span style=\"text-decoration: underline;\">ne bo poslab\u0161alo<\/span>\u00ab &#8211; \u00bbStanje se <span style=\"text-decoration: underline;\">izbolj\u0161uje\u00ab<\/span> ; \u00bbMislim, da <span style=\"text-decoration: underline;\">ni dvoma, <\/span>da boste okrevali\u00ab &#8211; \u00bb<span style=\"text-decoration: underline;\">Rezultati ka\u017eejo, <\/span>da boste hitro <span style=\"text-decoration: underline;\">okrevali.\u00ab;<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Preve\u010d informacij, ko je pacient v stresu: \u00bbPojdite na oddelek 3, prva vrata levo , nato desno po stopnicah&#8230;\u00ab; (povejmo postopoma ali zapi\u0161imo na papir);<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poskusi: \u00bbPoskusila bom&#8230;\u00ab &#8211; \u00bbtakoj, ko bo mo\u017eno&#8230;\u00ab.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>21. Na\u010din sporo\u010danja kritike \u2013 \u00bbsendvi\u010d\u00ab sporo\u010danje. <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kritika uni\u010di motivacijo, u\u010denje, samopodobo, nas postavi v obrambni in konfliktni polo\u017eaj ter uni\u010duje odnose;<\/li>\n<li>Pozitivna povratna informacija \u2013 \u00bbsendvi\u010d\u00ab povratna informacija:<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">1.Sloj<\/span>: Pohvala, kar je bilo dobro (\u00bbv\u0161e\u010d mi je&#8230;\u00ab \u00bbCenim\u00ab; \u00bbVidim trud&#8230;\u00ab)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">2.Sloj<\/span>: Kar je bilo malo manj dobro in priporo\u010dila za naprej (Opazil sem, da \u0161e ni dobro&#8230;; Vem, da zna\u0161 narediti druga\u010de&#8230;; Svetujem, priporo\u010dam&#8230;)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">3.Sloj<\/span>: Pogled v prihodnost s povzetkom pozitivnih stvari (\u00bbVerjamem, da zmore\u0161&#8230;\u00ab; To po\u010dne\u0161 zelo dobro&#8230;; V celoti gledano imate dobre mo\u017enosti za&#8230;)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>22. Asertivnost(definicije, 4 komponente na podlagi primera).<\/strong><\/p>\n<p>Asertivnost je sposobnost izraziti lastne misli, ideje, ob\u010dutke brez nepotrebnega strahu in ne na ra\u010dun drugih; poslu\u0161ati in sprejeti druga stali\u0161\u010da, pokazati razumevanje in spo\u0161tovanje; je nekak\u0161na oblika odlo\u010dnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Asertivnost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Znamo re\u010di \u00bbne\u00ab;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vpra\u0161amo po stvareh, ki si jih \u017eelimo vpra\u0161ati;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dajemo svoja mnenja;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se soo\u010dimo s konflikti, ko se le-ti pojavijo;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00bbpretirano pasivni in agresivni \u2013 to je nekaj vmes\u00ab;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010dinkovita metoda pri re\u0161evanju konfliktov;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 med podredljivostjo in agresivnostjo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Asertivnost vklju\u010duje \u0161tiri pomembne komponente:<\/p>\n<p>1.) Empati\u010dnost,<\/p>\n<p>2.) Razkrivanje lastnih ob\u010dutij,<\/p>\n<p>3.) Pojasnjevanje pri\u010dakovanj,<\/p>\n<p>4.) Sprejemanje posledic.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Na primer<\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\">:<\/span> Medicinsko sestro moti pacientovo pogosto kr\u0161enje bolni\u0161ni\u010dnega reda. Ker pa sluti, da se v ozadju vsega tega morda skriva pacientova stiska, za\u010dne pogovor na naslednji (asertivni) na\u010din:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Empati\u010dnost<\/span>: \u00bbVerjamem, da se te\u017eko prilagajate bolni\u0161ni\u010dnem redu, saj je morda to za vas prva in ne ravno pozitivna izku\u0161nja.\u00ab<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Razkrivanje \u010dustev<\/span>: \u00bbMoram vam priznati, da me va\u0161e pogosto kr\u0161enje reda moti, saj sem odgovorna za stanje in po\u010dutje pacientov, ki so z vami v sobi.\u00ab<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Pojasnjevanje pri\u010dakovanj<\/span>: \u00bb\u017delim si, da bi se o tem odkrito pogovorila.\u00ab<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Sprejemanje posledic<\/span>: \u00bbOd sebe pri\u010dakujem, da vam bom po svojih mo\u010deh nudila kakr\u0161no koli pomo\u010d in oporo. Resni\u010dno pa si \u017eelim tudi va\u0161ega sodelovanja in razumevanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>23. Sporo\u010danje slabe novice (napotki pri sporo\u010danju slabe novice). <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrditev diagnoze, ki bo vplivala na kakovost \u017eivljenja in \u017eivljenjsko dobo pacienta:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 medicinske sestre sicer ne sporo\u010dajo slabih novic pacientom, jih pa le-ti lahko vpra\u0161ajo o svojem stanju, ali pa so MS zraven, ko jim je novica sporo\u010dena;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 klju\u010dna vloga MS pri sporo\u010danju slabih novic je ponoviti, pojasniti, razlo\u017eiti novico, ki jo je posredoval zdravnik (samo 60% informacij sli\u0161imo v normalnih okoli\u0161\u010dinah, v stresnih ob\u010dutno manj!);<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nuditi tudi fizi\u010dno in psihi\u010dno podporo pacientu \u2013 KAKO?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 moralno-eti\u010dna dilema: ne povedati pacientu? (terapevtski privilegij)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00abnavezanost\u00ab na pacienta in njegove bli\u017enje \u2013 emocionalna izgorelost MS;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sporo\u010danje slabe novice pacientu \u2013 tudi kulturna pogojenost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00bbTerapevstki privilegij \u2013 pravica, ki si jo vzame zdravnik \u2013 da prikrije novico pacientu, ker bi \u0161kodovala njegovemu psihi\u010dnemu zdravju in se s tem poslab\u0161a tudi fizi\u010dno stanje \u2013 zato se lahko zamol\u010di diagnozo. Kulturna pogojenost \u2013 avtonomija pacienta se ne udejani oziroma ne spo\u0161tuje, ker se vidi pacienta kot del dru\u017einske skupnosti in se prej pove recimo star\u0161em \u2013 na vzhodu so mo\u010dne vezi, na zahodu mnogo manj in individualizem je bolj ozna\u010den na zahodu kot vzhodu in zato je kulturna pogojenost precej druga\u010dna \u2013 svojci odlo\u010dajo, ali bodo ali ne bodo povedali njemu\/njej.<\/p>\n<p>Sporo\u010danje slabe novice \u2013 stresno tudi za zdravstveno osebje \u2013 \u0161e posebej, \u010de je dlje \u010dasa v obravnavi ali pa otrok in je toliko te\u017eje sporo\u010diti slabo novico.\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Napotki pri sporo\u010danju slabe novice:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 informirajte se o tem, kaj pacient ve o svoji diagnozi in kaj bi rad \u0161e vedel;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pazite na trenutek, ko boste pacientu povedali slabo novico (KAKO je pomembno!);<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pustite pacientu \u010das, da absorbira informacije in da oblikuje vpra\u0161anja;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poka\u017eite tudi lastna \u010dustva, \u00bbustavite se\u00ab;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opazujte: kako je pacient odreagiral (faze sprejemanja slabe novice);<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ponudite pomo\u010d, a ne ustvarjajte zaklju\u010dkov, kaj je pomembno za pacienta;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustvarite ob\u010dutek zasebnosti;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne dajajte la\u017enega upanja in \u00bbkli\u0161ejskih izrazov\u00ab (npr. \u00bb\u010das bo zacelil rane\u00ab &#8211; lahko dajemo pacientu vedeti, kot da se ne zna soo\u010diti z izgubo, bole\u010dino, da se soo\u010da na neprimeren na\u010din itd.).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>24. Na\u010dini odzivanja MS na trpljenje in bole\u010dino pacienta \u2013 dopolnitev diagrama. <\/strong><\/p>\n<p>Na\u010dini soo\u010danja MS s trpljenjem in bole\u010dino pacienta<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Osredoto\u010denost<\/p>\n<p>Osredoto\u010denost na pacienta\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Osredoto\u010denost nase<\/p>\n<p>Odziv\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odziv<\/p>\n<p>1.Nivo\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Usmiljenje, simpatija, tola\u017eba\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dehumanizacija, distanciranje, za\u0161\u010dititi se &#8211;<\/p>\n<p>so\u010dutje, pomilovanje, pomirjanje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; ograditi se, zanikanje, stereotipiziranje,<\/p>\n<p>podpora\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 umakniti se<\/p>\n<p>(pristen, spontan odziv)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0(za\u0161\u010ditia pred v\u017eivljanjem)<\/p>\n<table cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\" align=\"left\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"39\" height=\"16\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td><\/td>\n<td><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>2.Nivo\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Humor, zagotovitve \u2013 informiranje,\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rutinsko vedenje, ponarejeno usmiljenje in<\/p>\n<p>terapevtska empatija, pomirjanje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomirjanje, neavtenti\u010dnost<\/p>\n<p>(nau\u010deno)\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0(odsotnost v\u017eivljanja)<\/p>\n<p>(profesionalen, nau\u010den odziv)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S SVOJIMI \u010cUSTVI VPLIVAMO NA PACIENTA!<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cUSTVENA VKLJU\u010cENOST \u2013 EMPATIJA \u2013 KOT POMO\u010c PACIENTU PRI \u010cUSTVENIH PROCESIH!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>25. Supervizija (definicije, vrste, modeli, vloga supervizorja, metoda re\u0161evanja problemov kot metoda v superviziji)<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Definicije supervizije<\/strong><\/p>\n<p>Samorefleksija:<\/p>\n<p>-vpogled v na\u0161o osebnost, ve\u0161\u010dine in znanje z namenom, da vzpostavimo konstruktivne odnose z drugimi;<\/p>\n<p>-identifikacija tistih vidikov na\u0161ega vedenja, ki morda onemogo\u010da vzpostavitev dobrih odnosov;<\/p>\n<p>Reden, organiziran \u00bbnadzor\u00ab, pregled nad klini\u010dno prakso oziroma formalni proces konzultacij med dvema ali ve\u010d zdrav. Delavcema; cilj je zagotoviti podporo delavcem, promovirati samozavedanje, razvoj in rast delavca v klini\u010dnem okolju ter se povezuje tudi s samim razvojem stroke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Supervizijo opredeljujejo naslednji elementi:<\/p>\n<p>-Proces (supervizija kot serija sre\u010danj);<\/p>\n<p>-Cilj (nova znanja, podpora, re-organizacija\/analiza delovnega okolja, delovnih nalog);<\/p>\n<p>-Refleksija (razmislek, priklic poklicnega dogajanja, situacija, odnosa,&#8230;)<\/p>\n<p>-Pravila (vnaprej dogovorjena in utemeljena na potrebah in pri\u010dakovanjih udele\u017eencev);<\/p>\n<p>-Evalvacija (ovrednotenje napredka na obeh straneh).<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Supervizija:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>je oblika profesionalne refleksije in svetovanja za zagotavljanje kakovostnega opravljanja poklicnega dela in spodbujanje profesionalnega in osebnega razvoja strokovnih delavcev na razli\u010dnih delovnih podro\u010djih.<\/li>\n<li>je u\u010dni proces, specifi\u010dna u\u010dna metoda ter podporna metoda, ki predstavlja izhodi\u0161\u010dno to\u010dko za poklicno refleksijo.<\/li>\n<li>je profesija<\/li>\n<li>je metoda za razbremenjevanje strokovnjakov in razvijanje mo\u017enosti za njihovo konstruktivno pre\u017eivljanje stresnih situacij.<\/li>\n<li>spodbuda za u\u010denje,<\/li>\n<li>opora ali suport,<\/li>\n<li>usmerjanje profesionalnega ravnanja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NAMEN SUPERVIZIJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Omogo\u010diti proces poklicne refleksije in u\u010denja<\/li>\n<li>Razvijati sposobnost samostojnega razmi\u0161ljanja o delu<\/li>\n<li>Pomagati na poti do lastnih re\u0161itev<\/li>\n<li>Omogo\u010diti integracijo teoreti\u010dnih spoznanj s prakti\u010dnimi izku\u0161njami in prenos teorije v prakso<\/li>\n<li>Pomagati pri ozave\u0161\u010danju, razbremenjevanju in ustrezni predelavi \u010dustvenih vsebin<\/li>\n<li>Omogo\u010dati u\u010dinkovitej\u0161e obvladovanje stresa<\/li>\n<li>Pomagati pri oblikovanju poklicne identitete<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ELEMENTI SUPERVIZIJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Proces- <\/strong>Supervizija je serija sre\u010danj, na katerih udele\u017eenci evalvirajo svoje poklicne izku\u0161nje<\/li>\n<li><strong>Cilji- <\/strong>Od njih je odvisna usmerjenost procesa. Usmerjenost didakti\u010dna, v procesu se posredujejo nova znanja; usmerjenost podporna, v procesu iskanje podpornih mehanizmov, ki zmanj\u0161ujejo emocionalne in druge delovne pritiske; usmerjenost organizacijska, v procesu analiza delovnega okolja in iskanje bolj\u0161ih poti pri izvajanju delovnih nalog<\/li>\n<li><strong>Refleksija- <\/strong>Ponoven pogled, razmislek in priklic poklicnega dogajanja, situacije, odnosa&#8230; Iz \u010dasovne perspektive spoznamo, da bi bilo mogo\u010de ravnati tudi druga\u010de.<\/li>\n<li><strong>Pravila- <\/strong>So v naprej dogovorjena in utemeljena na potrebah in pri\u010dakovanjih udele\u017eencev<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vrste supervizije<\/strong><\/p>\n<p><strong>Individualna supervizija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Poteka med:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 supevizorjem<\/p>\n<p>o\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 supervizantom<\/p>\n<ul>\n<li>Je idealna oblika klini\u010dne supervizije.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Skupinska supervizija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Skupina ljudi, lahko razli\u010dne izobrazbe, iz razli\u010dnih delovnih okolij<\/li>\n<li>Supervizor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Timska supervizija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Je posebna oblika skupinske supervizije.<\/li>\n<li>Gre za skupino ljudi, ki tesno sodelujejo pri delu in imajo \u017ee vzpostavljene medsebojne odnose.<\/li>\n<li>Supervizor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MODELI SUPERVIZIJE<\/strong><\/p>\n<p><strong>1.Psihoanaliti\u010dni model:<\/strong><\/p>\n<p>-se osredoto\u010da na nezavedno (sanje, simbole, asociacije,&#8230;) , na projekcije, ki jih ustvarjamo, na transfer, proti-transfer ter na paralelne procese;<\/p>\n<p>-projekcija: obrambni mehanizem pri soo\u010danju z lastnimi strahovi, \u017eeljami, pomanjkljivostmi, agresijo, ki jo projeciramo v druge; \u00bbRecimo \u0161tudent je jezen na profesorja, ker ni znal na izpitu in se ni u\u010dil in je kriv te\u017ea\u0161ki profesor.\u00ab<\/p>\n<p>-transfer: gre za nezavedni proces, kjer pretekle izku\u0161nje vplivajo na sedanje izku\u0161nje; \u00bbte dolo\u010da, kak\u0161en si iz otro\u0161tva \u2013 imeli ste agresivnega o\u010deta in sedaj ste tudi vi agresivni recimo.\u00ab<\/p>\n<p>-proti-transfer: vztrajno ohranjanje svoje samopodobe, ne glede na posledice (stiek imamo samo s tistimi, ki ohranjajo na\u0161o samopodobo) \u00bbzavra\u010damo vse tisto, kar nas je v otro\u0161tvu izoblikovalo; Ima\u0161 o\u010deta, ki je zanemarjen in pijan in \u017eenska potem kasneje i\u0161\u010de mo\u017ea, ki je ugleden in bogat in ne pije \u2013 to je proti-transfer; \u010de si pa \u0161e ona najde istega, potem pa je to transfer.\u00ab<\/p>\n<p>-paralelni proces: transfer in proti-transfer.<\/p>\n<p><strong>2.Reflektivni model:<\/strong><\/p>\n<p>-refleksija je namenska, izjemno intelektualna, aktivna ve\u0161\u010dina; pomeni \u00bbtime out\u00ab, da si vzamemo \u010das in ocenimo na\u0161a dejanja;<\/p>\n<p>-kaj se je zgodilo (opis), kako se je zgodilo (analiza) in kaj bo sledilo (prihodnji potek akcij):<\/p>\n<p>-KLJU\u010cNA VPRA\u0160ANJA (\u00bbtrigger questions\u00ab):<\/p>\n<p>Kaj se je dejansko zgodilo;<\/p>\n<p>Kak\u0161na je bila va\u0161a reakcija na&#8230; dogodek;<\/p>\n<p>Kaj so storili drugi;<\/p>\n<p>Kaj ste \u010dutili;<\/p>\n<p>Kaj mislite, da so drugi \u010dutili;<\/p>\n<p>Kaj \u010dutim zdaj;<\/p>\n<p>Kak\u0161ne so posledice \u2013 zame in za druge;<\/p>\n<p>Ali bi lahko ravnal druga\u010de, \u010de bi se dogodek ponovil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>3. Model, ki se osredoto\u010da na iskanje re\u0161itev:<\/strong><\/p>\n<p>.gre za iskanje re\u0161itev, ne za re\u0161evanje problemov \u2013 to\u010dka osredoto\u010denosti je pomembna (gledamo prihodnost, i\u0161\u010demo vire, mo\u010di, aspiracije, cilje,&#8230; \u2013 tako lahko spremenimo tudi miselnost, vedenje,&#8230;);<\/p>\n<p>-pri superviziji se osredoto\u010dimo na cilje, prednosti in vire, ki jih posameznik ima.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Primer:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Supervizant: \u00bbNe morem delati z Jano, Ne mara me, ne mara se sre\u010devati z mano,&#8230;\u00ab<\/p>\n<p>Supervizor: \u00bbKo pravite, da vas ne mara, kaj mislite s tem?\u00ab<\/p>\n<p>.Supervizant: \u00bbKo se sestanemo, prva odide s sestanka. Izogiba se pogovorom z mano.\u00ab<\/p>\n<p>Supervizor: \u00bbKo pravite, da prva odide s sestanka, kaj mislite, kaj ji prepre\u010duje, da bi \u0161e malo ostala?<\/p>\n<p>Supervizant: \u00bbVem, da ima delo&#8230;\u00ab<\/p>\n<p>Supervizor: \u00bbSte posku\u0161ali kdaj sestanek organizirati druga\u010de?\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Primer<\/p>\n<p>SV-supervizant<\/p>\n<p>SR-supervizor<\/p>\n<p>SV: Ne znam re\u010di ne. Mislim, da drugi izkori\u0161\u010dajo mojo pridnost.<\/p>\n<p>SR: Povejte mi, na kak\u0161en na\u010din si \u017eelite, da bi bilo druga\u010de, da bi drugi druga\u010de ravnali z vami?<\/p>\n<p>SV: Radi bi bil bolj trden v svojem zna\u010daju, rad bi znal re\u010di \u00bbne\u00ab.<\/p>\n<p>SR: Zdaj pa mi opi\u0161ite okoli\u0161\u010dine, kjer menite, da ste mo\u010dni, da znate postavljati meje drugim.<\/p>\n<p>SV: Hmmm&#8230; mislim, da pri otrocih.<\/p>\n<p>SR: No, ividite, torej imate to sposobnost, le prenesti jo morate v delovno okolje.<\/p>\n<p>SV: Toda ti ljudje, s katerimi delam&#8230;<\/p>\n<p>SR: V\u010dasih vas morajo otroci res spraviti s tira, \u010de \u017eelijo nekaj dose\u010di. Kakopa znate re\u010di \u00bbne\u00ab njihovim zahtevam?<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Supervizor:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>-Se soo\u010da s poklicnimi problemi;<\/p>\n<p>-Usmerja razgovor;<\/p>\n<p>-Poka\u017ee strokovno in osebno plat;<\/p>\n<p>-Omogo\u010di tak\u0161no dogajanje, ki privede do druga\u010dnih re\u0161itev in pogledov<\/p>\n<p>\u00bbMora iti skozi dolo\u010deno izobra\u017eevanje, da se kvalificira kot supervizor. Lahko komunicira s pacienti, sodelavci ali pa samo naravo dela; V tujini pravijo supervizorjem tudi terapevti. \u00bb<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Nekaj o osebnostnem znanju \u2013 kak\u0161en primer&#8230; \u010de poznamo sebe, bomo znali tudi komunicirati<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Osebnostno znanje:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>poznavanje, sre\u010devanje in uresni\u010devanje samega sebe,<\/li>\n<li>posameznik nima znanja o sebi, ampak te\u017ei k poznavanju sebe,<\/li>\n<li>poznavanje sebe je v povezavi z odnosom do drugega \u010dlove\u0161kega bitja in soo\u010danjem s tem \u010dlovekom kot z osebnostjo,<\/li>\n<li>osebno znanje se nana\u0161a na na\u010din s katerim medicinske sestre vidijo sebe in vklju\u010duje terapevtsko uporabo samega sebe v odnosu medicinska sestra \u2013pacient.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00bbKomunikacijo oziroma vsaj terapevtska je na\u010drtna.\u00ab<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161na definicija terapevtske komunikacije \u2013 napi\u0161i tako, kakor jo razume\u0161&#8230; vendar prav<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Terapevtska komunikacija<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Terapevtski odnos med MS in P\/V se ne zgodi kar tako, temve\u010d se ga ustvari premi\u0161ljeno in z nekim namenom.<\/li>\n<li>Temelji na zaupanju predvsem P do MS in medsebojnem spo\u0161tovanju. \u00bb\u010ce pacient vas ne \u0161ljivi, potem se ne da iti terapevtskega komuniciranja.\u00ab<\/li>\n<li>Je planirana interakcija z uporabo posebej izbrane tehnike za namen doseganja pozitivnega, harmoni\u010dnega medosebnega odnosa, kjer s ciljno usmerjenimi infomracijami \u017eelimo dose\u010di napredek pri P oz. Zastavljeni negovalni cilj.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Cilji terapevtske komunikacije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zadovoljitev potreb P\/V,<\/li>\n<li>Vzpostavitev terapevtskega odnosa,<\/li>\n<li>Izmenjevati ob\u010dutke in misli ter posredovati informacije,<\/li>\n<li>Vplivati na vedenje P\/V,<\/li>\n<li>Spodbujati k aktivnemu sodelovanju.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razlika med profesionalnim in socialnim odnosom. \u2013 na\u0161tej<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Profesionalni odnos:<\/strong><\/p>\n<p>-\u017delja pomagati pacientu ne glede na raso, pripadnost,<\/p>\n<p>-Pomo\u010d osebe, ki ima strokovno znanje in ve\u0161\u010dine,<\/p>\n<p>-Te\u017enja, ukvarjati se s problemi drugih,<\/p>\n<p>-Terapevtski odnos je ustvarjen z namenom,<\/p>\n<p>-Ni osebnega (privatnega) vpletanja MS v odnos,<\/p>\n<p>-\u010casovno omejen.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Socialni odnos:<\/strong><\/p>\n<p>-Primarno-prijateljski odnos,<\/p>\n<p>-Ne \u010duti se odgovornost pomagati nekomu,<\/p>\n<p>-Ni te potrebe\/te\u017enje,<\/p>\n<p>-Odnos zgolj socialne narave,<\/p>\n<p>-Odvisno od \u017eelja sogovornikov,<\/p>\n<p>-Ni omejen.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Tehnike terapevtske komunikacije \u2013 vsaj nekaj<\/strong><\/p>\n<p>Verbalne in neverbalne<\/p>\n<p>Temelji terapevtske komunikacije<\/p>\n<ul>\n<li>naklonjenost drugi osebi,<\/li>\n<li>spo\u0161tovanje,zaupanje,<\/li>\n<li>nesebi\u010dna skrb,<\/li>\n<li>mentalna in fizi\u010dna prisotnost,<\/li>\n<li>empati\u010dnost,<\/li>\n<li>Usmerjena k zadovoljevanju P potreb in ciljem ZN.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zakaj je v ZN potrebno oz. pomembno terapevtsko komuniciranje? Komuniciranje je za paciente pomembnej\u0161e od strokovnosti in znanja osebja. Je izra\u017eanje ob\u010dutkov, izpovedovanje, negotovost, zaupanje, strah pacienta. Klju\u010d do profesionalne u\u010dinkovitosti zdravstvenega osebja \u2013 del \u00bbetike skrbi, pomo\u010di\u00ab (helping ethics).<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[234,1668,1669,233],"class_list":["post-1821","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","tag-komunikacija","tag-komunikacija-s-supervizijo","tag-komunikacija-v-negovalnem-teamu","tag-supervizija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1821"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1821\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1821"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}