{"id":1825,"date":"2011-09-18T13:39:32","date_gmt":"2011-09-18T12:39:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1825"},"modified":"2011-11-12T11:21:33","modified_gmt":"2011-11-12T10:21:33","slug":"temeljni-postopki-ozivljanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/temeljni-postopki-ozivljanja\/","title":{"rendered":"Temeljni postopki o\u017eivljanja"},"content":{"rendered":"

\"\"Povzetek predavanj temeljnih postopkov o\u017eivljanja (TPO) za zdravstvene delavce <\/strong> <\/strong>v okviru predmeta Nujna medicinska pomo\u010d<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Aleksander Manohin <\/strong> <\/strong> (a\u017eurirano 29.10.2010 in usklajeno v Svetu za reanimacijo)<\/strong><\/p>\n

Povzetek ne more nadomestiti predavanj in vaj iz TPO <\/strong> <\/strong> v okviru predmeta Nujna medicinska pomo\u010d, <\/strong> <\/strong>je pa vodilo pri \u0161tudiju in vajah ter pri pou\u010devanju <\/strong> <\/strong>, ker je besedilo namenjeno zdravstvenim delavcem, <\/strong> <\/strong>so omenjeni tudi pripomo\u010dki, ki za laike niso vklju\u010deni v TPO).<\/strong> <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

O\u017eivljanje je zaporedje postopkov za vzdr\u017eevanje \u017eivljenja pri navidezno mrtvem \u010dloveku. Navidezna smrt je stanje, v katerem se zdi \u010dlovek mrtev, vendar pa mu \u0161e lahko povrnemo \u017eivljenjske funkcije. Stanje navidezne smrti imenujemo tudi klini\u010dna smrt.
\n\u010clovek je lahko navidezno mrtev in je ogro\u017eeno njegovo \u017eivljenje zaradi: sr\u010dnega napada (najpogostej\u0161i vzrok pri odraslih), zadu\u0161itve (najpogostej\u0161i vzrok pri otrocih), zastrupitve (plin, strupi, zdravila), pika \u017eu\u017eelke, utopitve, elektri\u010dnega toka, po\u0161kodbe (promet, skok v plitvo vodo, napad, padec z vi\u0161ine…), napadov (bo\u017ejast…), prevelikega odmerka drog in zdravil …
\nVedno je to izjemno nujno stanje, ki terja takoj\u0161nje ukrepanje. \u010ce pri navidezni smrti takoj u\u010dinkovito ne ukrepamo, sledi smrt. Kljub temu pa moramo najprej zavarovati sebe in po\u0161kodovanca (bolnika).
\nPri o\u017eivljanju upo\u0161tevamo \u0161tiri starostna obdobja: <\/strong><\/p>\n

novorojen\u010dek (prvih nekaj ur po rojstvu),
\ndojen\u010dek (od nekaj ur po rojstvu do 1. leta),
\notrok (od 1. leta do pubertete, to je do izra\u017eenih sekundarnih spolnih znakov),
\nodrasel (od pubertete, to je od izra\u017eenih sekundarnih spolnih znakov dalje).<\/p>\n

O\u017eivljamo, kadar je \u017ertev nezavestna, ne diha ali diha nenormalno (tim. predsmrtno – agonalno dihanje ni normalno, ne zado\u0161\u010da za \u017eivljenje, se pa pogosto pojavlja pri po\u0161kodovancih ali nenadno zbolelih ljudeh; predsmrtno dihanje je znak sr\u010dnega zastoja).<\/p>\n

Ugotavljanje zavesti: \u017ertev narahlo stresemo za ramena in vpra\u0161amo: ali ste v redu? (pri sumu na po\u0161kodbo vratne hrbtenice ne smemo stresati).<\/p>\n

Ugotavljanje dihanja: <\/strong>sklonimo se k \u017ertvi, vzvrnemo glavo in dvignemo brado ter gledamo dvigovanje prsnega ko\u0161a, poslu\u0161amo dihanje, \u010dutimo zrak na svojem licu. Pri sumu na po\u0161kodbo vratne hrbtenice glave ne vzvra\u010damo, ampak izvedemo prirejeni trojni manever (opomba: velja za zdravstvene delavce, laiki v vsakem primeru vzvrnejo glavo). NE smemo ugotavljati z ogledalom ali kosom vate !! \u010cas, odmerjen za ugotavljanje dihanja, ne sme biti dalj\u0161i od 10 sekund.<\/p>\n

Nezavest in odsotnost dihanja<\/strong> sta glavna znaka sr\u010dnega zastoja. Pri odraslem ne ugotavljamo prisotnosti ali odsotnosti krvnega obtoka, pri otroku, dojen\u010dku in novorojen\u010dku, pa i\u0161\u010demo posredne znake krvnega obtoka (ka\u0161ljanje, premikanje, normalno dihanje), iz\u0161olani pa tudi tipljejo utrip (pri 1. leto starih in starej\u0161ih na vratni arteriji – a. carotis), pri mlaj\u0161ih pa na nadlahtni\u010dni arteriji (a. brachialis); ugotavljanje pa ne sme trajati dlje kot 10 sekund (\u010de nismo prepri\u010dani, \u0161tejemo, da krvnega obtoka ni). Opomba: preverjanje utripa je nenatan\u010dna metoda za oceno prisotnosti oziroma odsotnosti krvnega obtoka, tako za laike kot za profesionalce, vendar ni podatkov, da je posredno ugotavljanje prisotnosti krvnega obtoka u\u010dinkovitej\u0161e.<\/p>\n

Pomo\u017eni znaki sr\u010dnega zastoja<\/strong> (barva ko\u017ee, \u0161irina in odzivnost zenic na svetlobo) niso merilo za za\u010detek o\u017eivljanja: cianoze-pomodrelosti pri anemiji (slabokrvnosti) ne vidimo, rde\u010dica je lahko tudi pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom, na \u0161irino zenic ne vpliva samo o\u017eivljanje, ampak npr. tudi opiati, atropin, o\u010desna proteza.<\/p>\n

Kdaj kli\u010demo Nujno medicinsko pomo\u010d (NMP) – telefon 112<\/span>?<\/strong> \u010ce sta dva re\u0161evalca, kli\u010de eden takoj, ko ugotovimo neodzivnost, \u010de pa je en re\u0161evalec, najprej po ugotovitvi neodzivnosti glasno zakli\u010de ‘na pomo\u010d’, nato vzvrne glavo (ne pri po\u0161kodbi hrbtenice !) in preveri dihanje – \u010de ni dihanja, kli\u010de NMP – telefon 112 (takrat kli\u010de tudi za avtomatski defibrilator). <\/strong><\/span><\/p>\n

Navedeno navodilo ima izjemo<\/strong>:<\/span> \u010de je re\u0161evalec sam pri otroku ali pri utopitvi, da najprej 5 zaporednih vdihov, nato preveri posredne oz. neposredne znake prisotnega krvnega obtoka, in \u010de jih ni, o\u017eivlja 1 minuto in nato kli\u010de NMP – telefon 112 (\u010de je otrok sr\u010dni bolnik, kli\u010de NMP – telefon 112 takoj); takrat kli\u010de tudi za avtomatski defibrilator.
\nTemeljni postopki o\u017eivljanja<\/span><\/strong>: navadno so jih ozna\u010devali s prvimi \u010drkami abecede (A: sprostitev dihalne poti, B: dihanje, C: krvni obtok), po novem pa vklju\u010dujejo: vzdr\u017eevanje proste dihalne poti, umetno dihanje in zunanjo masa\u017eo srca, uporabo avtomatskega defibrilatorja, ukrepanje v primeru zadu\u0161itve s tujkom. Mi smo dodali \u0161e prepoznavo in osnovne ukrepe pri akutnem koronarnem sindromu in pri mo\u017eganski kapi. Laiki izvajajo TPO brez pripomo\u010dkov (z izjemo za\u0161\u010ditnih pripomo\u010dkov), \u0161tudenti MF pa bodo uporabljali tudi pripomo\u010dke.<\/p>\n

<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

Polo\u017eaj za nezavestnega (stabilni bo\u010dni polo\u017eaj)<\/span><\/strong> pri spontanem dihanju brez suma na po\u0161kodbo vratne hrbtenice; izvedemo ga v \u0161tirih korakih:<\/p>\n

1. korak:<\/span> Roko, ki nam je bli\u017ee, odro\u010dimo v pravem kotu in skr\u010dimo v komolcu – dlan je obrnjena navzgor.<\/p>\n

2. korak:<\/span> Oddaljeno roko povle\u010demo \u010dez prsni ko\u0161 – dotika se bli\u017enjega lica.<\/p>\n

3. korak:<\/span> Oddaljeno nogo pokr\u010dimo v kolenu tako, da je stopalo na tleh ter nato to nogo (oddaljeno) in oddaljeno ramo povle\u010demo k sebi – nezavestnega obrnemo na bok.<\/p>\n

4. korak:<\/span> Vzvrnemo glavo in namestimo zgornjo roko pod spodnjo \u010deljust in uho tako, da ostane glava vzvrnjena.
\nUmetno dihanje \/ zunanja masa\u017ea srca:<\/span> \u017ertev polo\u017eimo na hrbet na ravno-trdo podlago.<\/p>\n

Umetno dihanje:<\/span><\/strong><\/p>\n

Glavni vzrok zapore dihalne poti pri nezavestnem \u010dloveku so jezik in ohlapna tkiva \u017erela ter ustne votline (zapora zgornje dihalne poti). \u010ce \u017ertev ob tem posku\u0161a dihati, se medrebrni prostori in nadklju\u010dni\u010dne vdolbine med vdihom ugrezajo.<\/p>\n

Sprostitev dihalne poti: <\/span><\/strong><\/p>\n

Brez suma na po\u0161kodbo vratne hrbtenice<\/span>: vzvrnitev glave in dvig brade, trojni manever.<\/p>\n

Sum na po\u0161kodbo vratne hrbtenice:<\/span> glava v nevtralnem polo\u017eaju (dvig brade z u\u010dvrstitvijo vratu in glave v osi), prirejeni trojni manever (brez vzvra\u010danja glave).<\/p>\n

Odstranjevanje tujkov:<\/span><\/strong><\/p>\n

nad glasilkama<\/span>: tujke odstranjujemo z za\u0161\u010ditenim prstom (rokavica, robec, gaza…), vendar samo, \u010de jih vidimo; pozor – ugriz, \u010de \u017ertev ni globoko nezavestna.<\/p>\n

Med glasilkama in pod njima:<\/span> pri tem lo\u010dimo delno in popolno zaporo pri popolni zapori pa ukrepamo glede na stanje bolnikove zavesti. Pri delni zapori \u017ertev ka\u0161lja, govori, pospe\u0161eno diha; takrat vzpodbujamo ka\u0161elj. \u010ce je pri popolni zapori oseba pri zavesti, dajemo izmeni\u010dno 5 udarcev med lopatici in 5 stisov trebuha (Heimlichov postopek), \u010de je oseba nezavestna, pa takoj pri\u010dnemo s TPO.<\/p>\n

Heimlichovega postopka ne izvajamo pri dojen\u010dkih, novorojen\u010dkih, v 2. in 3. tromese\u010dju nose\u010dnosti (pri vseh teh dajemo samo udarce med lopatici). Z njim tudi ne izlivamo vode iz plju\u010d pri utopljencu.<\/p>\n

Frekvenca umetnega dihanja:<\/strong><\/p>\n

odraslemu dajemo 10 vpihov \/ min,<\/p>\n

1 leto staremu dajemo 12 vpihov \/ min,<\/p>\n

1 mesec staremu dajemo 20 vpihov \/ min.<\/p>\n

Ostalim starostim sku\u0161amo prilagajati frekvenco vpihov glede na zgornja navodila.<\/p>\n

Paziti moramo, da ne napihujemo \u010dezmerno<\/p>\n

<\/p>\n

Volumen vpiha: v vseh primerih predihavanja dajemo 500-600 ml (6-7 ml \/kg tt); to velja za predihavanje s kisikom ali brez njega in za dihanje usta na usta ali za uporabo ro\u010dnega dihalnega balona. Prav\u0161nji volumen je tisti, pri katerem se prsni ko\u0161 dvigne.<\/p>\n

Posamezen vpih traja pri odraslem 1 s, pri vseh ostalih pa 1-1,5 s. Vpihujemo ne\u017eno in po\u010dasi, da ne napihujemo \u017eelodca (napihovanje \u017eelodca s posledi\u010dnim zatekanjem vsebine v dihala je napaka). Paziti moramo, da ne prenapihnemo plju\u010d, tako s pospe\u0161enim predihavanjem kot s prevelikimi vpihi.<\/p>\n

Uporaba pripomo\u010dkov: k TPO spada samo \u017eepna obrazna maska, zdravniki in zdravstveni delavci pa uporabljajo naslednje pripomo\u010dke zaradi lastne in bolnikove \/ po\u0161kodovan\u010deve varnosti: sapni\u010dna dihalna cevka, obrazna maska + ro\u010dni dihalni balon z nepovratnim ventilom in rezervoarjem za kisik, laringealna maska (LMA), ustno\u017erelna dihalna cevka, kombitubus;
\nustno\u017erelna dihalna cevka se ne uporablja pri pove\u010danem tlaku v \u017eelodcu, pri ve\u010dji krvavitvi ali raztrganinah v ustih<\/p>\n

kombitubus vstavimo slepo v sapnik ali po\u017eiralnik (v 95 % primerov v po\u017eiralnik), uporabljamo ga samo za odrasle<\/p>\n

LMA zdru\u017euje ustno\u017erelno dihalno cevko s tesnilnim me\u0161i\u010dkom ter dihalno masko; ne za\u0161\u010diti pred aspiracijo (vdihanjem) \u017eelod\u010dne vsebine<\/p>\n

\u010ce laik v prvem poskusu vpihovanja ne uspe dose\u010di zadostnega vpiha zraka v plju\u010da, pregleda usta in \u017erelo in odstrani morebitne tujke ter preveri in po potrebi popravi polo\u017eaj glave, nakar poskusi \u0161e enkrat vpihniti, nato za\u010dne z zunanjo masa\u017eo srca ne glede na u\u010dinek drugega vpiha; z masa\u017eo srca brez vpihovanja za\u010dne tudi, \u010de vpihovanje ni mo\u017eno zaradi drugih vzrokov (strupi, po\u0161kodba obraza, slabo tesnjenje, nezmo\u017enost odprtja ust, …).
\nPomembno je, da trajanje dveh vpihov ne sme prese\u010di petih sekund.<\/p>\n

Najpogostej\u0161e napake pri umetnem dihanju<\/strong>: re\u0161eval\u010deva usta ne tesnijo dovolj, dihalna pot ni prosta, ni dovolj premora za izdih, nos pri dihanju usta na usta ni zatesnjen med vpihom in spro\u0161\u010den med izdihom, usta pri dihanju usta na nos niso zatesnjena med vpihom in odprta med izdihom.<\/p>\n

<\/p>\n

Zunanja masa\u017ea srca:<\/span> <\/strong>peta dlani dominantne roke se polo\u017ei na sredino prsnega ko\u0161a vzporedno s prsnico, na roko polo\u017eimo drugo roko in sklenemo prste ter pritiskamo na prsnico (pri pravilni namestitvi rok je to pritisk na spodnjo polovico prsnice). Pri otroku masiramo lahko tudi samo z eno roko (glede na velikost otroka), pri dojen\u010dku in novorojen\u010dku pa z 2 prstoma ene roke ali s palcema obeh rok.<\/p>\n

Frekvenca stisov:<\/span> <\/strong>odraslim, otrokom in dojen\u010dkom dajemo vsaj 100 stisov \/ min, vendar ne ve\u010d kot 120 stisov \/ min, novorojen\u010dkom vsaj 120 stisov \/ min. Pri mlaj\u0161ih od 1. leta masiramo srce tudi pri upo\u010dasnitvi sr\u010dnega utripa pod 60 utripov \/ min.<\/p>\n

\u017drtev polo\u017eimo na hrbet na ravno-trdo podlago. Pokleknemo ob telo po\u0161kodovanca (bolnika). Ramena so navpi\u010dno nad mestom masa\u017ee, komolci so iztegnjeni. ‘Peta’ roke je vzporedno s prsnico, prsti so odmaknjeni od reber. \u010casovno trajanje pritiska mora biti enako \u010dasovnemu trajanju popustitve (1 : 1). Pri popustitvi roka ostane na mestu masa\u017ee, a ne pritiska na prsni ko\u0161. Prsni ko\u0161 se mora ugrezniti pri odraslem za 5 (do 6) cm, pri otrocih, dojen\u010dkih in novorojen\u010dkih pa za 1\/3 debeline prsnega ko\u0161a.<\/p>\n

\u010ce med masa\u017eo zasli\u0161imo pok rebra, preverimo (ev. popravimo) polo\u017eaj rok in nadaljujemo z masa\u017eo.
\nNajpogostej\u0161e napake pri zunanji masa\u017ei srca: roka med popustitvijo pritiska ne ostane na prsnem ko\u0161u, prsni ko\u0161 premalo stisnemo, prepo\u010dasen ritem masa\u017ee, ne pritiskamo navpi\u010dno, razmerje med stisom in popustitvijo ni 1 : 1, komolci niso iztegnjeni, prsti pritiskajo na prsni ko\u0161.<\/p>\n

Kombinacija vpihov in stisov:<\/strong><\/p>\n

En re\u0161evalec:<\/span> odraslim daje 30 stisov s frekvenco vsaj 100 stisov \/ min (vendar ne ve\u010d kot 120 stisov \/ min) in 2 vpiha z odmorom za izdih, otrokom in dojen\u010dkom daje 30 stisov s frekvenco vsaj 100 stisov \/ min (vendar ne ve\u010d kot 120 stisov \/ min) in 2 vpiha z odmorom za izdih, novorojen\u010dkom daje 3 stise s frekvenco vsaj 120 stisov \/ min in 1 vpih. \u010ce je en re\u0161evalec, ki je profesionalec, lahko zunaj bolni\u0161nice otroke o\u017eivlja v razmerju 15 stisov in 2 vpiha.<\/p>\n

Dva re\u0161evalca:<\/span> \u010de bolnik \/ po\u0161kodovanec nima zagotovljene proste dihalne poti s pripomo\u010dkom (sapni\u010dni tubus, laringealna maska, kombitubus) in ga predihavamo z usti oz. z dihalnim balonom z masko ali pa med vpihovanjem vpihani zrak mo\u010dno uhaja mimo dihal, dajeta 2 re\u0161evalca:<\/p>\n

odraslim<\/span> 30 stisov s frekvenco vsaj 100 stisov \/ min (vendar ne ve\u010d kot 120 stisov \/ min) in 2 vpiha z odmorom za izdih, pri \u010demer re\u0161evalec, ki masira, po vsakem 30. stisu po\u010daka 1 s za vsak vpih in nadaljuje z masa\u017eo \u017ee med bolnikovim \/ po\u0161kodovan\u010devim pasivnim izdihovanjem, <\/span><\/p>\n

otrokom in dojen\u010dkom<\/span> 15 stisov s frekvenco vsaj 100 stisov \/ min (vendar ne ve\u010d kot 120 stisov \/ min) in 2 vpiha z odmorom za izdih, pri \u010demer re\u0161evalec, ki masira, po vsakem 15. stisu po\u010daka 1-1,5 s za vsak vpih in nadaljuje z masa\u017eo \u017ee med bolnikovim \/ po\u0161kodovan\u010devim pasivnim izdihovanjem, <\/span><\/p>\n

novorojen\u010dkom<\/span> 3 stise s frekvenco vsaj 120 stisov \/ min in 1 vpih, pri \u010demer re\u0161evalec, ki masira, po vsakem 3. stisu po\u010daka 1-1,5 s za vpih in nadaljuje z masa\u017eo \u017ee med bolnikovim \/ po\u0161kodovan\u010devim pasivnim izdihovanjem.<\/p>\n

\u010ce ima bolnik \/ po\u0161kodovanec zagotovljeno prosto dihalno pot s pripomo\u010dkom (sapni\u010dni tubus, laringealna maska, kombitubus), re\u0161evalec, ki masira srce, masa\u017ee ne prekinja za vpihe, ampak daje odraslim, otrokom in dojen\u010dkom vsaj 100 stisov \/ min (vendar ne ve\u010d kot 120 stisov \/ min) neprekinjeno, novorojen\u010dkom pa vsaj 120 stisov \/ min neprekinjeno.<\/p>\n

Kadar sta pri laikih na voljo dva re\u0161evalca, priporo\u010dajo, naj o\u017eivljata kot eden: najprej eden daje tako stise kot vpihe, drugi re\u0161evalec pa ga vsaki 1-2 minuti zamenja, da se ne utrudita preve\u010d.<\/p>\n

Zaporedje postopkov (algoritem) o\u017eivljanja. \u010ce bolnik \/ po\u0161kodovanec ne diha ali diha nenormalno, izvajamo stise in vpihe.<\/p>\n

Prenehamo v naslednjih primerih:<\/strong><\/p>\n

– \u010de pri\u010dne \u017ertev normalno spontano dihati<\/p>\n

– \u010de pride pomo\u010d<\/p>\n

– \u010de smo povsem iz\u010drpani<\/p>\n

Za\u010dasno prekinemo takoj, ko je na voljo avtomatski defibrilator in nadaljujemo glede na navodila defibrilatorja.
\n Posebna primera o\u017eivljanja<\/strong><\/p>\n

Po\u0161kodbe z elektri\u010dnim tokom:<\/span> pazimo na varnost! Prekinitev napetosti ! Po\u010dakamo, da ga prekinejo za to usposobljene osebe.<\/p>\n

Utopitev:<\/span> vode ne izlivamo iz plju\u010d; \u010dim prej za\u010dnemo z umetnim dihanjem. Ne\u0161olani re\u0161evalci re\u0161ujejo samo s pomo\u010djo deske in predihavajo v \u010dolnu ali na obali (ne pa v vodi).<\/p>\n

V obeh primerih poskrbimo za varnost re\u0161evalca.<\/p>\n

Ne o\u017eivljamo:<\/span> kadar po\u0161kodba ni zdru\u017eljiva z \u017eivljenjem, kadar so nastopili o\u010ditni znaki smrti.
\nTudi po dalj\u0161em \u010dasu od nastanka klini\u010dne smrti o\u017eivljamo: pomodrelega otroka, ki je vdihnil hrano, podhlajenega \u010dloveka.<\/p>\n

Velika je vloga laikov in zdravnikov pri prepoznavanju znakov akutnega koronarnega sindroma in mo\u017eganske kapi; pri obeh je potrebno znake \u010dim prej spoznati, takoj dati kisik, \u010de je na voljo, po potrebi predihavati in ravnati po ostalih navodilih.<\/p>\n

Akutni koronarni sindrom (AKS)<\/span><\/strong><\/p>\n

AKS vklju\u010duje nestabilno angino pektoris (prehodno pomanjkanje kisika v sr\u010dni mi\u0161ici) in akutni sr\u010dni infarkt (pomanjkanje kisika v sr\u010dni mi\u0161ici z okvaro mi\u0161ice).
\nZnaki:<\/span> stiskajo\u010da bole\u010dina za prsnico, ki lahko iz\u017eareva v levo roko, spodnjo \u010deljust, hrbet, med lopatici, te\u017eko dihanje (‘lovljenje sape’), slabost, bruhanje, mrzel znoj, omedlevica.
\nUkrepi:<\/span> \u010dloveka z bole\u010dino v prsih pomirimo in namestimo v ugoden polo\u017eaj; \u010de trajajo na\u0161teti znaki 5 minut, je potrebno poklicati NMP – telefon 112, dati bolnikovo tableto nitroglicerina pod jezik ali pr\u0161ilo in pol tablete aspirina (250 mg*) za \u017eve\u010denje, \u010de bolnik ni preob\u010dutljiv nanj. Tableto nitroglicerina ali pr\u0161ilo damo samo, \u010de je krvni tlak ve\u010dji od 12 kPa (90 mmHg); odmerek lahko ponovimo najve\u010d \u0161e dvakrat, vsakokrat v presledku dveh minut. Kisik damo samo, \u010de je bolnik v hipoksemiji (pomanjkanje kisika v krvi); pri nezapletenem AKS oziroma sr\u010dnem infarktu je dajanje kisika lahko \u0161kodljivo. Bolnika opazujemo, po potrebi izvajamo TPO.<\/p>\n

*OPOMBA: kardiologi v Centru za intenzivno interno medicino UKC priporo\u010dajo dati 500 mg aspirina. Ker v smernicah Evropskega sveta za o\u017eivljanje pi\u0161e, da je odmerek aspirina za \u017eve\u010denje 160-325 mg, kar je v tujini polovica do cela tableta, pri nas pa tak\u0161nih tablet ni, smo se odlo\u010dili priporo\u010diti 250 mg aspirina (polovica tablete, ki je na voljo pri nas), saj 500 mg presega najve\u010dji priporo\u010deni odmerek evropskih smernic.<\/p>\n

Mo\u017eganska kap <\/span><\/strong><\/p>\n

Je nenadna prekinitev oskrbe s kisikom v mo\u017eganih. Nastane zaradi krvavitve ali zama\u0161itve mo\u017eganske \u017eile.
\nZnaki:<\/span> pareza (ohromitev) obraznih mi\u0161ic (npr. pove\u0161en ustni kot), ote\u017een, nerazumljiv ali blebetav govor, motnja zavesti od zmedenosti do kome, oslabljena mo\u010d ali odrevenelost na obrazu, roki, nogi, po eni polovici telesa, omotica ali nenaden padec brez razloga, zamegljen ali zmanj\u0161an vid, navadno na eno oko, mo\u010dan glavobol, ev. z bruhanjem. Zna\u010dilna je prizadetost polovice obraza ali polovice telesa.<\/p>\n

Ukrepi:<\/span> znake moramo hitro prepoznati, takoj klicati NMP – telefon 112, bolnika namestiti v polo\u017eaj, da po\u010diva, takoj dati kisik, \u010de je na voljo, \u010de se ne odziva, pri\u010dnemo s TPO. Najpogosteje je ogro\u017eeno dihanje (predihavaj s frekvenco 10 vpihov \/ minuto), lahko so tudi motnje sr\u010dnega ritma, tudi fibrilacija prekatov. Obvezno je treba zapisati \u010das nastanka motnje zaradi nadaljnjega zdravljenja.<\/p>\n

Avtomatski defibrilator <\/span><\/strong><\/p>\n

Je naprava, ki samodejno prepozna motnjo sr\u010dnega ritma, nakar re\u0161evalec ob zvo\u010dnem signalu spro\u017ei elektri\u010dni tok. Uporabljamo ga pri odraslih in otrocih, starej\u0161ih od enega leta. Pri otrocih uporabimo otro\u0161ke elektrode in na defibrilatorju odberemo nastavitev za otroka (\u010de ni mo\u017eno, uporabimo avtomatski defibrilator za odrasle).<\/p>\n

Postopek:<\/span> pri neodzivnosti in odsotnem ali nezadostnem dihanju izvajaj stise in vpihe, dokler ni na voljo avtomatski defibrilator, nato uporabi avtomatski defibrilator in preveri sr\u010dni ritem (\u017ertve se ne dotikaj):<\/p>\n

\u010de elektri\u010dni \u0161ok ni priporo\u010den<\/span>, takoj nadaljuj s stisi in vpihi v predpisanem razmerju. Po dveh minutah aparat preveri sr\u010dni ritem, nato ukrepaj po govornih \/ vizualnih ukazih; s postopkom nadaljuj, dokler \u017ertev ne pri\u010dne zadovoljivo spontano dihati ali dokler ne pride pomo\u010d ali dokler nisi povsem iz\u010drpan.<\/p>\n

\u010ce je elektri\u010dni \u0161ok priporo\u010den<\/span>, enkrat defibriliraj ter takoj nadaljuj s stisi in vpihi v predpisanem razmerju. Po dveh minutah aparat preveri sr\u010dni ritem, nato ukrepaj po govornih \/ vizualnih ukazih; s postopkom nadaljuj, dokler \u017ertev ne pri\u010dne zadovoljivo spontano dihati ali dokler ne pride pomo\u010d ali dokler nisi povsem iz\u010drpan.<\/p>\n

Prakti\u010dni pouk v 1. letniku: ugotavljanje zavesti in dihanja, sprostitev dihalne poti, dihanje usta na usta, predihavanje z masko in ro\u010dnim dihalnim balonom z nepovratnim ventilom in rezervoarjem za kisik, zunanja masa\u017ea srca, uporaba avtomatskega defibrilatorja, odstranjevanje tujkov v dihalnih poteh, polo\u017eaj za nezavestnega, ukrepanje ob znakih akutnega koronarnega sindroma in mo\u017eganske kapi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Povzetek predavanj temeljnih postopkov o\u017eivljanja (TPO) za zdravstvene delavce v okviru predmeta Nujna medicinska pomo\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[90],"tags":[1681,1683,1680,1682],"class_list":["post-1825","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-prva-pomoc","tag-ozivljanje","tag-polavtomatski-defibrilator","tag-temeljni-postopki-ozivljanja","tag-tpo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1825","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1825"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1825\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1825"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1825"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1825"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}