{"id":1834,"date":"2011-11-12T09:31:13","date_gmt":"2011-11-12T08:31:13","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1834"},"modified":"2011-11-12T11:19:40","modified_gmt":"2011-11-12T10:19:40","slug":"biokemija-vaja-2011-vaja-za-biokemijo-2011-vsznj-biokemija-zapiski","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-vaja-2011-vaja-za-biokemijo-2011-vsznj-biokemija-zapiski\/","title":{"rendered":"Biokemija vaja 2011"},"content":{"rendered":"

\"\"1. Kateri so temeljni dogodki biokemije kot vede?<\/strong><\/p>\n

\u00a8IN VITRO\u00a8 SINTEZA SE\u010cNINE \u00a8WOHLER\u00a8,<\/p>\n

Z OSNOVNIMI FIZIKALNIMI IN KEMIJSKIMI ZAKONI RAZLO\u017dITI PROCESE V CELICI<\/p>\n

<\/p>\n

\u0160TUDIJE CELI\u010cNE ORGANIZACIJE IN FUNKCIJE (BIOLOGI, MIKROBIOL.,GENETIKI\u2026)<\/p>\n

OBE POTI SE ZDRU\u017dITA 1952 WATSON IN CRICK PREDSTAVITA ZGRADBO DVOJNE VIJA\u010cNICE MOLEKULE DNA (FIZIKA,BIOLOGIJA IN KEMIJA)<\/p>\n

2. Kaj prou\u010duje biokemija?<\/strong><\/p>\n

BIOKEMIJA JE NAJENOSTAVNEJE OPREDELITI KOT KEMIJO CELICE. VKLJU\u010cUJE ZNANJA IZ PODRO\u010cJA BILOGIJE I N KEMIJE.\u00a0 PREU\u010cUJE PROCESE ZNOTRAJ \u017dIVEGA BITJA NA RAVNI MOLEKUL.<\/p>\n

3. Koliko kemijskih elementov je biolo\u0161ko pomembnih<\/strong><\/p>\n

BIOLO\u0160KO POMEMBNIH JE LE 31 KEM. ELEMENTOV . KI JIH LAHKO RAZDELIMO V TRI KATEGORIJE<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EL. KI SO V VE\u010cJIH KOLI\u010cINAH SESTAVNI DEL VSAKEGA \u017dIVEGA BITJA: OGLJIK, VODIK, KISIK, DU\u0160IK, FOSFOR IN \u017dVEPLO.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EL. KI SO V SLEDOVIH IN SO SESTAVNI DEL VE\u010cINE ORGANIZMOV IN SO NAJVERJETNEJE TUDI NUJNO POTREBNI ZA \u017dIVLJENJE: \u017dELEZO, JOD, CINK, BAKER, MAGNEZIJ, KALCIJ.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EL. V SLEDOVIH, NAJDEMO JIH LE V NEKATERIH ORGANIZMIH IN SO NJIM NUJNO POTREBNI ZA \u017dIVLJENJE: ARZEN,BROM, MOLIBDEN.<\/p>\n

4. Kateri elementi so sestavni deli vsakega \u017eivega bitja?<\/strong><\/p>\n

OGLJIK, VODIK, KISIK, DU\u0160IK, FOSFOR IN \u017dVEPLO<\/p>\n

5.<\/span> V kak\u0161ne epruvete izvr\u0161imo odvzem krvi za kalcij?<\/strong><\/p>\n

RDE\u010c ALI RUMEN ZAMA\u0160EK.<\/p>\n

6.<\/span> V kak\u0161ne epruvete izvr\u0161imo odvzem krvi za mikroelemente (cink, baker)?<\/strong><\/p>\n

V EPRUVETE Z MODRIM POKROV\u010cKOM<\/p>\n

7.<\/span> V kak\u0161nih biolo\u0161kih teko\u010dinah se dolo\u010data Mg in Ca?<\/strong><\/p>\n

SERUM, URIN…<\/p>\n

8. Definicija biolo\u0161kih makromolekul<\/strong><\/p>\n

BIOLO\u0160KE MAKROMOLEKULE SO POLIMERI SESTAVLJENI IZ VE\u010cSTO, TISO\u010cALI VE\u010c, MANJ\u0160IH MONOMERNIH MOLEKUL<\/p>\n

9. Katere med na\u0161tetimi spojinami so makromolekule:<\/strong><\/p>\n

a) DNA\u00a0 b) glukoza\u00a0 c) lizin\u00a0\u00a0 d) hinotripin\u00a0 e) holesterol<\/p>\n

10. Katere spojine so monomeri: deoksiriboza, gvanin, RNA, \u0161krob, celuloza, glikogen?<\/strong><\/p>\n

11. Definicija kondenzacije? Kak\u0161ne vrste je reakcija<\/strong><\/p>\n

KONDENZACIJA JE KEM. REAKCIJA PRI KATERI SE POVE\u017dETA DVE MONOMERNI ENOTI, ODCEPI PA SE VODA<\/p>\n

12. Kaj je hioliza (VERJETNO HIDROLIZA)<\/strong><\/p>\n

HIDROLIZA ALI CEPITEV JE OBRATEN PROCES KONDENZACIJE, \u010cE JE VKLJU\u010cENA VODA.<\/p>\n

13 .Kaj so homopolimeri<\/strong><\/p>\n

HOMOPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ ENAKIH MONOMERNIH ENOT (\u0160KROB, CELULOZA)<\/p>\n

14. Kaj so heteropolimeri<\/strong><\/p>\n

HETEROPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ RAZLI\u010cNIH MONOMERNIH ENOT. PRIMER SO PROTEINI, KJER SE VE\u017dE 20 RAZLI\u010cNIH AK.<\/p>\n

15. Obkro\u017ei heteropolimere : \u0161krob, glikogen, DNA, koencim-a<\/strong><\/p>\n

16. Obkro\u017ei homopolimere: acetil koencim-a, RNA, glikogen, glicerol<\/strong><\/p>\n

17. Na\u0161tej deoksiribonukleotid monofosfate<\/strong><\/p>\n

DEOKSIADENOZIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

DEOKSIGVANOZIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

DEOKSICITIDIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

DEOKSITIMIDIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

18. Na\u0161tej ribonukleotid fosfate<\/strong><\/p>\n

ADENOZIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

GVANOZIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

CITIDIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

URIDIN -5\u2032- MONOFOSFAT<\/p>\n

19.<\/span> Navedi strukture v katerih se prena\u0161ajo makromolekule<\/strong><\/p>\n

20.Najvi\u0161ja stopnja organizacije makromolekul<\/strong><\/p>\n

CELICA<\/p>\n

21. Obkro\u017ei dele prokariontske celice: jedro, mitohondrij, celi\u010dna stena<\/strong><\/p>\n

22. Na\u0161tej vlaknaste strukture citoskelet<\/strong><\/p>\n

MIKROTUBULI protein tubulin<\/p>\n

MIKROFILAMENTI protein aktin<\/p>\n

FILAMENTI razli\u010dno glede na tip celice (ko\u017ea – keratin)<\/p>\n

23. Kateri protein sestavlja mikrofilamente<\/strong><\/p>\n

PROTEIN AKTIN<\/p>\n

24. Funkcija jedra evkariontske celice<\/strong><\/p>\n

SHRANJEVANJE GENETSKE INFORMACIJE, MESTO KJER POTEKA PODVOJEVANJE DNA IN PREPISOVANJE V RNA<\/p>\n

25. Na\u0161tej funkcije mitohondrijev<\/strong><\/p>\n

PROSTOR KJER POTEKAJO METABOLI\u010cNI PROCESI, KI VODIJO DO NASTANKA ENERGIJSKO BOGATE MOLEKULE ATP<\/p>\n

26. Na\u0161tej 5 razlik med prokariontsko in evkariontsko celico<\/strong><\/p>\n

VELIKOST(e.c. ve\u010dja), OBLIKA (E.C. ima razli\u010dno obliko), MEMBRANA (E.C. plazmalema\u00a0 iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov)<\/p>\n

CITOPLAZMA(e.c. citosol iz proteinov, soli v vodnem mediju) JEDRO ( P.C. ga nima),<\/p>\n

27. Zakaj slu\u017eijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?<\/strong><\/p>\n

SESTAVLJAJO GOSTO MRE\u017dO V CITOSOLU V KATERO SO VPETI ORGANELI V CELICI. URAVNAVA GIBANJE ORGANELOV, DOLO\u010cA ZGRADBO CELICE IN JI OMOGO\u010cA PREMIKANJE.<\/p>\n

28. Kako se prena\u0161a genetska informacija iz DNA?<\/strong><\/p>\n

1. PRENA\u0160A SE Z NATAN\u010cNIM PODVOJEVANJEM MOLEKULE DNA, KO SE INFORMACIJA V PROCESU CELI\u010cNE DELITVE PRENESE NA H\u010cERINSKO DNA.<\/p>\n

2. S SINTEZO RNA, PO NAVODILIH DNA SLEDI SINTEZA PROTEINOVV DNA SHRANJENA INFORMACIJA SE IZRAZI KOT NOVO SINTETIZIRANI PROTEINI – MOLEKULSKO ORODJA ZA IZVAJANJE IN USMERJANJE NAJRAZLI\u010cNEJ\u0160IH PROCESOV V CELICI.<\/p>\n

29. Zakaj nosi informacijo RNA<\/strong><\/p>\n

NOSI INFORMACIJO ZA SINTEZO PROTEINOV<\/p>\n

30. Katere biokemijske interakcije so zna\u010dilne za povezovanje biomolekul?<\/strong><\/p>\n

4 VRSTE NEKOVALENTNIH VEZI: VODIKOVE VEZI, VAN DER WAALSOVE VEZI, IONSKE VEZI IN HIDROFOBNE INTERAKCIJE<\/p>\n

31. Nari\u0161i dvojno vija\u010dnico DNK s komplementarnimi baznimi pari<\/strong><\/p>\n

32. Na\u0161tej vrste RNA<\/strong><\/p>\n

mRNA – MASENGER, tRNA- TRANSFER,rRNA – RIBOSOMSKA<\/p>\n

33. Kako se pomikajo ribosomi po molekuli m RNA?<\/strong><\/p>\n

NA VSAKI MOLEKULI mRNA JE LAHKO VE\u010c RIBOSOMOV, KI SE POMIKAJO VZDOL\u017d VERIGE, NA VSAKEM OD NJH PA SE SINTETIZIRA MOLEKULA PROTEINA. VSAK RIBOSOM SE VE\u017dE BLIZU 5\u2032 – KONCA MOLEKULE mRNA IN SE POMIKA PROTI 3\u2032 – KONCU.<\/p>\n

34. Kaj je proteom<\/strong><\/p>\n

MNO\u017dICA VSEH PROTEINOV, KI SE SINTETIZIRAJO \u00a0V HUMANEM ORGANIZMU, NA OSNOVI KODIRANE INFORMACIJE V GENOMKI DNA.<\/p>\n

35. Kaj je genom<\/strong><\/p>\n

GENOM JE KOMPLETNA GENETSKA INFORMACIJA, KI JE ZAPISANA V DNA. SESTOJI IZ MNO\u017dICE GENOV, KI SO SPECIFI\u010cNE KODIRAJO\u010cE RGIJE\u00a0 – ENOTE NA KATERE JE RAZDELJEN GENOM.<\/p>\n

36 .Kaj so kodirajo\u010de regije gena<\/strong><\/p>\n

EKSON JE KODIRAJO\u010cA REGIJA GENA, NOSI DEDNO INFORMACIJO ZA AMINOKISLINSKO SESTAVO PROTEINA.<\/p>\n

37. Kako imenujemo nekodirajo\u010de regije genov<\/strong><\/p>\n

INTRON JE NEKODIRAJO\u010cA REGIJA GENA, NI KLJU\u010cEN ZA PRENOS DEDNE INFORMACIJE<\/p>\n

38. Kako se imenuje napaka v podvajanju DNA \u010de se vgradi napa\u010den nukleotid<\/strong><\/p>\n

MUTACIJA<\/p>\n

39. Na\u0161tej signalne molekule na membranah celic<\/strong><\/p>\n

PROSTAGLANDINI<\/p>\n

ENCIMI<\/p>\n

40. Na kak\u0161ne molekule se ve\u017eejo signalne molekule?<\/strong><\/p>\n

VE\u017dEJO SE NA TAR\u010cNE CELICE NA POVR\u0160INI RECEPTORJEV, KI PREPOZNAJO SAMO DOLO\u010cENE SIGNALNE MOLEKULE<\/p>\n

41. Na\u0161tej sekundarne obve\u0161\u010devalce.<\/strong><\/p>\n

cAMP, gAMP, Ca2+, diacilglierol<\/p>\n

42. Zakaj je pomemben prenos signalov na celice?<\/strong><\/p>\n

ZA ODVIIJANJE PRESNOVNIH PROCESOV,<\/p>\n

43. Na\u0161tej bolezni, ki so posledica motenj v celi\u010dni signalizaciji.<\/strong><\/p>\n

HIV, SLADKORNA BOLEZEN TIP II.,RAZLI\u010cNE OBLIKE RAKA<\/p>\n

44. Na\u0161tej vlogo vode v celici:<\/strong><\/p>\n

TOPILO IN REAKTANT, URAVNAVA TEL. TEMPERATURO, URAVNAVA KONC. H+<\/sup> IONOV IN PH, GLAVNA SESTAVINA VE\u010cINE BIOL. TEKO\u010cIN, JE REDUCENT, JE PRODUKT OKSIREDUKCIJSKIH REAKCIJ<\/p>\n

45. Obkro\u017ei polarne molekule: a) etanol\u00a0 b) etanol acitin\u00a0 c) holesterol\u00a0 d) lizin<\/strong><\/p>\n

46. Napi\u0161i definicijo amfifilnih molekul<\/strong><\/p>\n

AMFIFILNE MOLEKULE IMAJO DVOJNI ZNA\u010cAJ: IMAJO NEPOLARNE IN IONSKE LASTNOSTI. TA MOLEKULE SE V VODI NE RAZTAPLJAJO, ZATO NE DOBIMO PRAVE RAZTOPINE, TEMVE\u010c SE ZDRU\u017dUJEJO V SKUPKE IMENOVANE MICELI. PRIMER JE NATRIJEV STEARAT<\/p>\n

47. Zakaj so pomembni miceli.<\/strong><\/p>\n

IMAJO KLJU\u010cNI POMEN PRI NASTANKU BILO\u0160KIH MEMBRAN.<\/p>\n

48. Napi\u0161i strukturo micela<\/strong><\/p>\n

NATRIJEV STEARAT, KI JE KARBOKSILATNI ANION IN NEPOLARNI OGLJIKOVODIKOV KONEC + VODA<\/p>\n

49. Definicija pH kislin in baz<\/strong><\/p>\n

KISLINE IN BAZE SO KEMIJSKE SPOJINE KI SPREMENIJO IONSKE LASTNOSTI RAZTOPIN. KISLINE SO SPOJINE, KI V VODNI RAZTOPINI ODDAJO PROTON (H+), BAZE PA SO SPOJINE KI SPREJMEJO PROTON.<\/p>\n

50. Disociacija\u00a0 kisline v vodi.<\/strong><\/p>\n

HA \u00a0\u00a0\u00a0 – \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 H+\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 +\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 A-<\/p>\n

KISLINA\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 BAZA<\/p>\n

51. Kaj so encimi ?<\/strong><\/p>\n

ENCIMI SO KATALIZATORJI BIOKEMIJSKIH REAKCIJ V \u017dIVIH ORGANIZMIH. VE\u010cINOMA SO BELJAKOVINE.<\/p>\n

52. Definicija encima, katere vrste encimov poznamo<\/strong><\/p>\n

ENCIMI SO BIOMOLEKULE, KI KATALIZIRAJO IN URAVNAVAJO VSE PRESNOVNE PROCESE, KI POTEKAJO\u00a0 V ORGANIZMIH. DELUJEJO KOT KATALIZATORJI TAKO, DA ZMANJ\u0160AJO AKTIVACIJSKO ENERGIJO REAKCIJE. POZNAMO MEMBRANSKE, CITOPLAZMATSKE, \u00a0ORGANELOSPECIFI\u010cNE,INKRETORNE IN SEKRETORNE.<\/p>\n

Encimi so: a) DNA\u00a0 b) lipidi\u00a0 c) OH\u00a0 d) RNA<\/p>\n

53. Kaj so kofaktorji encimov (definicija), kateri so pogosti.<\/strong><\/p>\n

KOFAKTOR JE KOMPONENTA, KI JO NEKATERI ENCIMI POLEG SVOJEGA PROTEINSKEGA DELA POTREBUJEJO\u00a0 ZA PRAVILNO DELOVANJE. LAKHKO JE<\/p>\n

– ORGANSKA ALI KORDINACIJSKA SKUPINA\u00a0 – KOENCIM<\/p>\n

– KOVINSKI ION ( Zn2+, Mg2+. Cu2+).<\/p>\n

PROSTETI\u010cNA SUPINA JE IME ZA KOFAKTORJE KI SO S KOVALENTNO VEZJO VEZANI NA PROTEIN.<\/p>\n

54. Na\u0161tej koencime:<\/strong><\/p>\n

NAD, NADP, PANTOTENSKA KISL. – KOENCIM -A, ASKORBINSKA KISLINA(VIT C), BIOTIN, PIRODOKSAL FOSFAT, KOBALAMIN (VIT B12),FOLNA KISLINA \u2026<\/p>\n

55. Napi\u0161i definicijo aktivnega centra encima.<\/strong><\/p>\n

AKTIVNI CENTER JE \u017dEP ALI VDOLBINA V TRIDIMENZIONALNI STRUKTURI ENCIMA, KAMOR SE SUBSTRAT VE\u017dE S KOVALENTNIMI VEZMI,V\u010cASIH TUDI KOFAKTOR, IN KJER SE ODVIJA KATALIZA. JE SPECIFI\u010cEN ZA POSAMEZEN ENCIM.<\/p>\n

56<\/span>. Napi\u0161i encimsko reakcijo pri \u010demer so molekule: encim, substrat, H2O<\/strong><\/p>\n

57. Rezultat encimske reakcije je: encim, produkt, koencim, vitamin<\/strong><\/p>\n

58. Na\u0161tej 7 encimov:<\/strong><\/p>\n

AST, ALT, LDH, ALKALNA FOSFATAZA, LIPAZA, DNA POLIMERAZA, TRIPSIN, RIBONUKLEAZA, RNA POLIMERAZA\u2026<\/p>\n

59. Kako delujejo inhibitorji encimov?<\/strong><\/p>\n

IREVERZIBILNI INHIBITOR<\/strong> SE POVE\u017dEZ ENCIMOM S KOVALENTNIMI\u00a0 ALI ZELO MO\u010cNIMI VEZMI. VE\u017dE SE NA FUNKCIONALNO SKUPINO AK, KI SODELUJE PRI VEZAVI SUBSTRATA ALI PRI KATALITI\u010cNEM DELOVANJU, TER TAKO INAKTIVIRA ENCIM (BOJNI STRUPI\u00a0 – \u0160KODLJIVI, ASPIRIN INHIBIRA SINTEZO PROSTAGLANDINOV –\u00a0 BOLE\u010cINA)<\/p>\n

REVERZIBILNI INHIBITORJI<\/strong> SE VE\u017dEJO NA ENCIM VENDAR LAHKO IZ NJEGA DISOCIIRAJO – ENCIM JE NEAKTIVEN LE TAKRAT, KO JE INHIBITOR NANJ VEZAN. POZNAMO TRI SKUPINE: KOMPETITIVNE, NEKOMPETITIVNE, AKOMPETITIVNE<\/p>\n

60. Na\u0161tej glavne grupe encimov po klasifikaciji<\/strong><\/p>\n

POZNAMO OKSIDOREDUKTAZE, TRANSFERAZE, HIDROLAZE, LIAZE, IZOMERAZE, LIGAZE.<\/p>\n

61. Kaj so aminotransferaze<\/strong><\/p>\n

AMINOTRANSFERAZE SO PODSKUPINA TRANSFERAZ, KI KATALIZIRAJO TRANSAMINACIJO<\/p>\n

TRANSFERAZE SO ENCIMI, KI KATALIZIRAJO PRENOS FUNKCIONALNE SKUPINE Z ENE MOLEKULE NA DRUGO.<\/p>\n

TRANSAMINACIJA JE REAKCIJA V KAERI SE AMINSKA SKUPINA Z ENE AK PRENESE NA ALFA KETOKISLINO, KATALIZIRAJO JO AMINOTRANSFERAZE.<\/p>\n

62. Katero hidrolizo pozna\u0161<\/strong><\/p>\n

HIDROLIZA JE CEPITEV VEZI. POZNAMO:<\/p>\n

HIDROLIZA ESTROV (LIPAZA), HIDROLIZA AMIDOV(KARBOKSI PEPTIDAZA),HIDROLIZA\u00a0 GLIKOZIDOV (LAKTAZA)<\/p>\n

63. Kaj so alosteri\u010dni encimi<\/strong><\/p>\n

ALOSTERI\u010cNI ENCIMI – SPADAJO MED REGULATORNE ENCIME – SO VELIKA SKUPINA ENCIMOV \u00a0KI NE KA\u017dEJO ZNA\u010cILNOSTI MICHAELIS -MENTENOVE KINETIKE – HIPERBOLI\u010cNE KRIVULJE HITROSTI. ALOSTERI\u010cNOST POMENI DA SO SESTAVLJENI IZ VE\u010c PODENOT PRI KATERIH PRIDE PRI VEZAVI LIGANDOV DO KONFORMACIJSKIH SPREMEMB. V CELICI SO TI ENCIMI ODGOVORNI ZA KATALIZO PA TUDI ZA URAVNAVANJE HITROSTI CELOTNIH METABOLI\u010cNIH PROCESOV<\/p>\n

64 .Kaj so ribocimi<\/strong><\/p>\n

SO MOLEKULE KATALITI\u010cNE RNA, KI DELUJEJO KOT ENCIMI. MOLEKULA IMA KATALITI\u010cNE IN ENCIMSKE LASTOSTI. POZNAMO<\/p>\n

RIBONUKLEAZA P LAHKO CEPI TRNA<\/p>\n

SAMOIZREZUJO\u010cI INTRONI RNA<\/p>\n

65. Lipidi so: AK, voski, holesterol, vitamin D,<\/strong><\/p>\n

66. Kaj je esterifikacija?<\/strong><\/p>\n

ESTERIFIKACIJA JE KADAR SE HIDROKSILNA SKUPINA (ALKOHOL) POVE\u017dE Z MA\u0160\u010cOBNO KISLINO Z ESTRSKO VEZJO. PROCES LAHKO POTE\u010cE POSTOPOMA – NASTANEJO VMESNI MONOACILGLICEROLI ALI PA DIACILGLICEROLI. PRODUKT STA ESTER IN VODA.<\/p>\n

67.<\/span> Napi\u0161i reakcijo tvorbe anorganskega estra<\/strong><\/p>\n

68.<\/span> Napi\u0161i definicijo tvorbe organskega estra<\/strong><\/p>\n

69. Napi\u0161i strukturno formulo glicerola<\/strong><\/p>\n

CH2OH<\/p>\n

l<\/p>\n

CHOH<\/p>\n

l<\/p>\n

CH2OH<\/p>\n

70. Kaj so triacilgliceroli?<\/strong><\/p>\n

TRIACILGLICEROLI SO NEPOLARNI HIDROFOBNI \u00a0LIPIDI, KATERIH OSNOVNA MOLEKULA JE GLICEROL – SPOJINA S TREMI HIDROKSILNIMI SKUPINAMI. VSAKA TAKA SKUPINA PA VE\u017dE MA\u0160\u010cOBNO KISLINO Z ESTRSKO VEZJO. ENOSTAVNI TRIACILGLICEROLI (V NARAVI REDKI) IMAJO TRI ENAKE MA\u0160\u010cOBNE KISLINE. ME\u0160ANI T. SO POGOSTEJ\u0160I IN IMAJODVE ALI TRI RAZLI\u010cNE MK.<\/p>\n

71. Kaj so hilomikroni?<\/strong><\/p>\n

HILOMIKRONI SO LIPOPROTEINI Z NAJMANJ\u0160O GOSTOTO, SESTAVLJENI IZ LIPIDOV, LAHKO JIH RAZUMEMO KOT KAPLJICE MA\u0160\u010cOB OBDANE S PLASTJO PROTEINOV IN POLARNIH LIPIDOV.<\/p>\n

72. Kako se hilomikroni transportirajo v krvnem obtoku?<\/strong><\/p>\n

V \u010cREVESJU SE SESTAVIJO IZ LIPIDOV IZ HRANE, SE ABSORBIRAJO IN PREKO LIMFE IZO\u010cIJO V KRI, PO KATERISE PRENESEJO DO PERIFERNIH TKIV. TAM LIPAZA SPROSTI MK IZ TRIACILGLICEROLOV (TAG). LIPOPROTEIN IZGUBI VE\u010cINO TAG OSTANE HILOMIKRONSKI OSTANEK, KI JE BOGAT S HOLESTEROLOM.<\/p>\n

73. Katere vrste holesterola poznamo<\/strong><\/p>\n

POZNAMO PROSTI IN ZAESTRENI HOLESTEROL<\/p>\n

<\/p>\n

74. Kaj so pektini<\/p>\n

PEKTINI SO POLISAHARIDNE KOMPONENTE CELI\u010cNIH STEN. ESTRAHIRAMO JIH IZ RASTLIN.<\/p>\n

75. Kaj so fosfolipidi<\/strong><\/p>\n

SO POLARNI LIPIDI,KI SO POZGRADBI PODOBNI TAG, LE DA IMAJO NAMESTO TREH RADIKALOV MK NA GLICEROL ZAESTRENI LE DVE NA TRETJO\u00a0 PA JE ZAESTRENA POLARNA GLAVA. PRI FOSFOLIPIDIH JE TO FOSFORJEVA (V) KISLINA. NANJO PA JE VEZAN \u0160E DRUG ALKOHOL.<\/p>\n

GLAVA JE POLARNA, REP PA NEPOLAREN<\/p>\n

76. Napi\u0161i shemski prikaz fosfolipidne molekule<\/strong><\/p>\n

77. V katerih strukturah so zastopani fosfolipidi<\/strong><\/p>\n

SO DEL LIPIDNEGA DVOSLOJA CELI\u010cNE MEMBRANE. SO POGLAVITNI GRADNIKI CELI\u010cNIH MEMBRAN<\/p>\n

78. Kaj je cikli\u010dni adenozin monofosfat<\/strong><\/p>\n

cAMP JE OBLIKA ADENOZINMONOFOSFATA, V KATERI STA HIDROKSILNI SKUPINI NA MESTIH 3\u2032 IN 5\u2032 POVEZANI V CIKLI\u010cNI FOSFODIESTER, DELUJE KOT SEKUNDARNI OBVE\u0160\u010cEVALEC<\/p>\n

79. Na\u0161tej 3 ma\u0161\u010dobne kisline:<\/strong><\/p>\n

STEARINSKA, OLEINSKA, LINOLNA, PALMITINSKA MK (SOLI MK DOBIJO KON\u010cNICO -AT)<\/p>\n

80. Kaj je bistvena kemijska lastnost nenasi\u010denih ma\u0161\u010d. Kislin<\/strong><\/p>\n

ZANJE JE ZNA\u010cILNA REAKTIVNOST MOLEKUL, KI IMAJO DVOJNE VEZI V CIS KONFIGURACIJI MED DVEMA OGLJIKOMA.<\/p>\n

81. Kak\u0161na je kemijska razlika med trdnimi ma\u0161\u010dobami in olji<\/strong><\/p>\n

TRDNE MA\u0160\u010cOBE PRIDOBIVAMO S PROCESOM HIDROGENIRANJA OLJ<\/p>\n

82. Kaj so glikolipidi(IZREDNI)<\/strong><\/p>\n

83. Kaj so 3gliceridi<\/strong><\/p>\n

SO ESTRI ALKOHOLA GLICEROLA IN VI\u0160JIH MA\u0160\u010cOBNIH KISLIN.<\/p>\n

NE TOPIJO SE V VODI<\/p>\n

84. Kje se tvorijo \u017eol\u010dne kisline?<\/strong><\/p>\n

\u017dK SE SINTETIZIRAJO V JETRIH (SHRANJUJEJO V \u017dOL\u010cNIKU IN IZLI\u010cAJO V TANKO \u010cREVO)<\/p>\n

85. Kako delujejo<\/strong><\/p>\n

SO EMULGATORJI MA\u0160\u010cOB<\/p>\n

86. Katere \u017eol\u010dne kisline pozna\u0161?<\/strong><\/p>\n

HOLNO \u017dK<\/p>\n

GLIKOHOLNO \u017dK<\/p>\n

87<\/span>. Napi\u0161i strukturno formulo: ocetne kisline, etanola, etra, metanola, amonijeve baze, natrijevga hidroksida, ogljikove kisline, acetil koencima-a, flabicin adenin diribonukleotida<\/strong><\/p>\n

88. Kaj je funkcionalna enota glukokortiona (IZREDNI)<\/strong><\/p>\n

89. Kak\u0161na je vloga glukokortiona v eritrocitu (IZREDNI 41)<\/strong><\/p>\n

90. Nari\u0161i krivuljo nasi\u010denosti hemoglobina s kisikom (PRI IZREDNI 58)<\/strong><\/p>\n

91. Iz \u010desa je sestavljena molekula hemoglobina<\/strong><\/p>\n

MOLEKULA HEMOGLOBINA JE SESTAVLJENA GLEJ ODGOVOR \u0160T. IZREDNI 71!!!<\/p>\n

92. Napi\u0161i normalno obmo\u010dje pH encima?<\/strong><\/p>\n

NORMALNO OBMO\u010cJE pH ENCIMA JE OD 6 – 8.<\/p>\n

93. Koliko je pH vode<\/strong><\/p>\n

PH DESTILIRNE VODE JE 7, DRUGA\u010cE PA JE ODVISEN OD PRISOTNOSTI SNOVI- KISLIN IN BAZ \u00a0KI SO RAZTOPLJENE V VODI.<\/p>\n

94. Koliko je pH arterielne krvi<\/strong><\/p>\n

PH ARTERIELNE KRVI JE 7.36 – 7.42<\/p>\n

95. Normalne vrednosti hemoglobina za \u017d in M<\/strong><\/p>\n

M 120 – 180 g\/L, \u017d 120 – 160 g\/L<\/p>\n

96. Kaj je point of POCT?<\/strong><\/p>\n

JE LABORATORIJSKO TESTIRANJE, KI SE IZVAJA OB PREISKOVANCU, IZVAJA GA KLINI\u010cNO OSEBJE BREZ LABORATORIJSKE IZOBRAZBE ALI PACIENTI SAMI. NANA\u0160A PA SE NA VSAKO TESTIRANJE IZVEN LABORATORIJA.<\/p>\n

97. Kateri testi se izvajajo neposredno ob pacientu in zakaj<\/strong><\/p>\n

POCT _ MERJENJE GLUKOZE V KRVI, URINSKI TESTI, NOSE\u010cNOSTNI TESTI\u2026.<\/p>\n

Z NAMENOM \u010cIM HITREJ\u0160EGA DIAGNOSTICIRANJA BOLEZNI IN U\u010cINKOVITEGA ZDRAVLJENJA.<\/p>\n

98. Kaj je gori\u0161\u010de le\u010de pod mikroskopom?<\/strong><\/p>\n

TO\u010cKE V KATERI OPTI\u010cNA OS PREBODE GORI\u0160\u010cNO RAVNINO IMENUJEMO GORI\u0160\u010cE.<\/p>\n

99. Na\u0161tej dele mikroskopa.<\/strong><\/p>\n

LO\u010cIMO MEHANSKE IN OPTI\u010cNE DELE. OPTI\u010cNI SO. OKULAR, OBJEKTIV, KONDENZOR IN KOLEKTOR, SVETILO.<\/p>\n

100. Kaj je dioptrija?<\/strong><\/p>\n

DIOPTRIJA JE ENOTA ZA LOMNOST LE\u010cE.<\/p>\n

101. Ali lahko pod svetlobnim mikroskopom prepozna\u0161 strukturo celi\u010dne membrane?<\/strong><\/p>\n

NE<\/p>\n

102. DNA je v obliki: dvojne vija\u010dnice, enojne vija\u010dnice, spirale<\/strong><\/p>\n

103. RNA je sestavljena iz: AK, deoksiribonukleotidov, riboze<\/strong><\/p>\n

104. Napi\u0161i strukturno formulo glukoze C6H1206<\/strong><\/p>\n

105.<\/span> Napi\u0161i strukturno formulo\u00a0 deoksiriboze<\/strong><\/p>\n

106. Du\u0161ikove baze, ki tvorijo RNA so: tirozin, adenin, citozin, uracil<\/strong><\/p>\n

ADENIN, CITOZIN, URACIL<\/p>\n

107. Verigi dvojne vija\u010dnice sta povezani z: ionskomi vezmi, vodikovimi vezmi, kovalentnimi vezmi?<\/strong><\/p>\n

S KOVALENTNIMI VEZMI<\/p>\n

108. Z vodikovimi vezmi so povezane baze v DNA: adenin in uracil, citozin in timin, gvanin in citozin<\/strong><\/p>\n

GVANIN IN CITOZIN<\/p>\n

109.<\/span> Posamezna nukleotidna veriga slu\u017ei kot matrica za sintezo: proteinov, triacilglicerolov, komplementarne verige DNA, sebi enake verige<\/strong><\/p>\n

SEBI ENAKE VERIGE<\/p>\n

110. DNA v \u010dlove\u0161ki celici se nahaja v: lizosomih, histonih, kromosomih<\/strong><\/p>\n

V KROMOSOMIH<\/p>\n

111. RNA v evkariontski celici se nahaja v: citoplazmi, jedru, golgijevem aparatu<\/strong><\/p>\n

V JEDRU<\/p>\n

112. Kaj so ribosomi<\/strong><\/p>\n

JE CELI\u010cNI ORGANEL, KI KATALIZIRA IN REGULIRA TVORBO PROTEINOV. SESTAVLJENI SO IZ RNA IN RIBOSOMSKIH PROTEINOV<\/p>\n

113. Kje se nahajajo ribosomi v evkariontski celici<\/strong><\/p>\n

NA POVR\u0160INI ENDOPLAZEMSKEGA RETIKULUMA<\/p>\n

114. Sinteza RNK poteka: mitohondrijih, jedru, citoplazmi<\/strong><\/p>\n

V JEDRU<\/p>\n

115. Kromatin je v : nukleosomih, mitohondrijih, jedru?<\/strong><\/p>\n

V JEDRU<\/p>\n

116. Kromosomi so: proteini, molekule DNA, molekule m RNA<\/strong><\/p>\n

MLEKULE DNA<\/p>\n

117. Ali lahko kromosome vidimo pod elektronskim mikroskopom?<\/strong><\/p>\n

DA<\/p>\n

118. Beljakovine, ki so povezane v DNA v kromosomu se imenujejo: snrpi, histoni, ribosomi.<\/strong><\/p>\n

HISTONI<\/p>\n

119. Kaj je rekombinacija DNA<\/strong><\/p>\n

MOLEKULSKO KLONIRANJE<\/p>\n

120. Kaj so plazmidi<\/strong><\/p>\n

SO VE\u010cINOMA KRO\u017dNE, LAHKO PA TUDI LINEARNE DVOVIJA\u010cNE MOLEKULE DNA, KI SO SPOSOBNE SAMOSTOJNEGA PODVOJEVANJA. POGOSTO PRI BAKTERIJAH, ARHEJAH LAHKO PA TUDI PRI EVKARIONTIH<\/p>\n

121. Kaj so bakteriofagi<\/strong><\/p>\n