{"id":1867,"date":"2011-11-12T18:36:01","date_gmt":"2011-11-12T17:36:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1867"},"modified":"2011-11-12T18:39:05","modified_gmt":"2011-11-12T17:39:05","slug":"procesna-metodologija-dela-vaja-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/procesna-metodologija-dela-vaja-2011\/","title":{"rendered":"Procesna metodologija dela vaja 2011"},"content":{"rendered":"

\"\"1. Kaj je kakovost?<\/strong>
\nJe nenehno izbolj\u0161evanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno<\/p>\n

<\/p>\n

prizadevanje vsakogar \u2013 zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, pla\u010dnikov, na\u010drtovalcev in izobra\u017eevalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do bolj\u0161ih zdravstvenih izidov za P, ve\u010dje uspe\u0161nosti delovanja sistema in bolj\u0161ega razvoja strokovnjakov.
\n2.\u00a0Kanov model pri\u010dakovanj?<\/strong>
\nOpredeljuje pri\u010dakovanja uporabnikov na treh razli\u010dnih nivojih.
\nPrva stopnja pri\u010dakovanj (minimalne potrebe) so kakovosti ali lastnosti izdelkov, ki morajo biti zagotovljene oziroma izpolnjene. Te lastnosti same po sebi ne zadovoljijo uporabnika saj jih ti \u017ee tako ali tako pri\u010dakujejo. Povzro\u010dijo pa veliko nezadovoljstvo \u010de niso izpolnjene.
\nDruga stopnja (osnovne potrebe) so kakovosti in lastnosti izdelkov, ki omogo\u010dajo da se izdelek obdr\u017ei na nekem trgu. Ta pri\u010dakovanja \u017ee vplivajo na uporabnikovo zadovoljstvo. Vklju\u010dujejo vsa izra\u017eena pri\u010dakovanja uporabnikov.
\nTretja stopnja (nadpovpre\u010dje) pa so stvari, ki jih uporabnik ni pri\u010dakoval. Nobene katastrofe ni \u010de niso izpolnjena, ker jih tako ali tako ni pri\u010dakoval, je pa uporabnik zelo zadovoljen \u010de se nepri\u010dakovano izpolnijo.<\/p>\n

3.\u00a0Kro\u017eki- so uvajanje sprememb kako, kak\u0161en pristop je? <\/strong>
\nDelo temelji na izmenjavi izku\u0161enj in sistemati\u010dnem vnosu novih spoznanj v delo, zaposleni prihajajo do novih spoznanj, postopoma spreminjajo odnos do dela in izbolj\u0161ujejo medsebojne
\nodnose. Na\u010din stalne motivacije MS v procesu izbolj\u0161anja kakovosti.
\nPosamezen kro\u017eek kakovosti deluje po krogu PDC(STORI)A. \u010ce kro\u017eek kakovosti sledi tem stopnjam so problemi la\u017eje re\u0161ljivi. Kro\u017eki delujejo po napotkih posamezne stopnje in pripravijo poro\u010dilo za predstavitev.<\/p>\n

4.\u00a0Namen standardov?<\/strong>
\n–\u00a0prispevajo k ustvarjanju infrastrukture
\n–\u00a0podpirajo izobra\u017eevanje in testiranje kompetenc za vzdr\u017eevanje procesov
\n–\u00a0dose\u017eejo razumevanje osebja o klini\u010dnih procesih
\n–\u00a0omogo\u010dijo primerno in dosledno uporabo na dokazih osnovane zdravstvene prakse
\n–\u00a0prepre\u010dujejo za\u010detne napake pri zanesljivosti
\n–\u00a0poenotenje \u00b8\u00b8ZN
\nenakovredna obravnava pacientov
\nu\u010denje , pomo\u010d pri izvajanju aktivnosti ki se redkeje izvajajo
\nzagovor pri pravnih problemih
\nosnova za ocenjevanje, za strokovni nadzor (od Janite)
\n5.\u00a0Kaj je struktura, proces, izid?<\/strong>
\nSTRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredoto\u010deni predvsem na dokaj stati\u010dne zna\u010dilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobra\u017eevanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno \u0161tevilo osebja in organizacija.
\nOcenjevanje kakovosti s strukturnimi zna\u010dilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v \u00bbidealnem\u00ab okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo.
\nPa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). \u010ce pride do incidenta na \u0161kodo P, krivca takoj pribijemo na kri\u017e \u2013 ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom \u2013 napake namre\u010d delamo vsi;
\nPROCES: je niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vlo\u017eke ( vhodne enote ) v izlo\u017eke kot korist za nekoga. V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in te\u017eko izmerljivi s \u0161tevilkami.
\nProcesi dajo izide \u2013 to kar nastane na koncu je izlo\u010dek. Izlo\u017eki so slabo merilo uspe\u0161nosti delovanja, ker povedo samo neko koli\u010dino ( koliko P smo pregledali danes ) in ni\u010d ne povedo o sami kakovosti pregledov;
\nIzid je raven uspe\u0161nosti delovanja in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izlo\u017ekom.<\/p>\n

6.\u00a0Kaj je podatek, kaj je informacija?<\/strong>
\nPodatek je nek zapis, ki ima za razli\u010dne uporabnike razli\u010dno vrednost.
\n\u010ce podatka ne zna\u0161 razvozlati, nima\u0161 nobene informacije.<\/p>\n

7.\u00a0Kaj so kazalci kakovosti ali pa klini\u010dna pot? Nekaj od teh dveh<\/strong>
\nKAZALNIK KAKOVOSTI
\n(va\u017ena definiranost kazalnika) \u2013 je merilno orodje, ki ka\u017ee na izide obravnave bolnikov
\nKAZALNIKI KAKOVOSTI:
\n– \u0161tevilo padcev s postelj na tiso\u010d oskrbnih dni
\n– \u0161tevilo prele\u017eanin nastalih v bolni\u0161nici na tiso\u010d hospitaliziranih bolnikov
\n– \u010dakalna doba za ra\u010dunalni\u0161ko tomografijo
\n– \u010dakanje na odpust
\n8.\u00a0Katere so ovire pri uvajanju SOP?<\/strong>
\n– dvom v znanstveno podlago in dosegljivost smernic
\n– odpor na splo\u0161no
\n– prekompleksem algoritem zdravljenja in diagnostike
\n– dodatno delo ki ga zahteva uvajanje smernic
\n– dejavniki uspe\u0161nega vpeljevanja smernic – znanje, finan\u010dne zmo\u017enosti, vedenje zaposlenih in pacientov<\/p>\n

9.\u00a0Vsebina nadzorov?<\/strong>
\nPri notranjem nadzoru se preverja vsakodnevno delo na podro\u010dju zdravstvene nege, izvajanje standardov zdravstvene nege, izpolnjevanje dokumentacije zdravstvene nege in zdravstvene dokumentacije, ocena varnosti bolnika, rezultati kazalnikov kakovosti oddelka \/ enote, problemi in prednosti pri izvajanju programa kakovosti in prilo\u017enosti za izbolj\u0161ave.<\/p>\n

10.\u00a0Kaj omogo\u010dajo kazalniki?<\/strong>
\nOmogo\u010dajo ocenjevanje kakovosti dela.
\nKazalniki omogo\u010dajo spremljanje, ocenjevanje in izbolj\u0161evanje kakovosti obravnave bolnikov, klini\u010dnih storitev, podpornih dejavnosti in delovanja zavoda, ki vpliva na izide obravnave bolnikov in drugih uporabnikov<\/p>\n

11.\u00a0Kako zbiramo podatke?
\nPodatke lahko zbiramo tako, da:
\n– zapi\u0161emo dogodek, ko se zgodi
\n– podatke lahko vna\u0161amo sproti tudi z opazovanjem prakse
\n– lahko uporabljamo intervjuje s pacienti ali osebjem
\n– z vpra\u0161alniki
\n– lahko jih zbiramo tudi retrogradno iz medicinske dokumentacije<\/p>\n

12.\u00a0Kaj je Gantov gram ( diagram)?
\nTo je na\u010din prikazovanja terminskega plana – od kdaj do kdaj poteka kak\u0161na naloga, na katere dodatne naloge je vezana<\/p>\n

13.\u00a0Kaj je akcijski na\u010drt?
\nAkcijski na\u010drt – ko za\u010dnemo s testiranjem sprememb = je seznam nalog za naslednji korak ki ga opredelimo z nosilcem in rokom.
\n\u00a0
\n14.\u00a0Kaj je u\u010de\u010da se organizacija? Lastnosti USO?
\nU\u010de\u010da se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najbolj\u0161e izku\u0161nje in znanje, kjer se zaposleni u\u010de drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. \u00bbU\u010de\u010da se organizacija je tista, ki skozi bolj\u0161e znanje in razumevanje stalno izbolj\u0161uje procese aktivnosti\u00ab.
\nSkrivnost le-te je v odprti in u\u010dinkoviti komunikacijski mre\u017ei med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu. U\u010de\u010da se organizacija je tista:
\n–\u00a0ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
\n–\u00a0ki \u0161iri kulturo u\u010denja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
\n–\u00a0ki vodi stalen proces sprememb zaradi u\u010dinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
\n–\u00a0kjer sta delo in u\u010denje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, re\u0161ujejo probleme in i\u0161\u010dejo nove mo\u017enosti za u\u010denje.<\/p>\n

LASTNOSTI U\u010cE\u010cE SE ORGANIZACIJE:
\n– Viri, znanja, sredstva
\n– Vizija
\n– Timska sestava
\n– Mo\u010dna, prilagodljiva kultura
\n– Odprtost informacij
\n– Sistemsko mi\u0161ljenje
\n– Mentalni modeli
\n– Opolnomo\u010denje zaposlenih
\n– Opredeljeni cilji
\n– Decentralizirano odlo\u010danje
\n– Usmerjenost k dose\u017ekom<\/p>\n

15.\u00a0Kaj je vizija organizacije?
\nVizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o \u017eeleni prihodnosti in odgovarja na vpra\u0161anja: \u2018\u2019Kdo smo? Kaj \u017eelimo postati?\u2019\u2019 Vizija slu\u017ei temu, da se \u010dlani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja te\u017ekih in strate\u0161kih odlo\u010ditev.<\/p>\n

16.\u00a0Kaj pomeni opolnomo\u010denje zaposlenih?
\nOPOLNOMO\u010cENJE – ponavadi v u\u010de\u010di se organizaciji, je tudi eden od pogojev za delovanje USO.
\nPomeni pa da zaposleni pridobijo ve\u010d kompetenc, ve\u010djo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odgovornosti.<\/p>\n

17.\u00a0Kaj je sistemski pristop v organizaciji?
\nSISTEMSKI PRISTOP – celoto razdelimo na manj\u0161e dele, ki so manj kompleksni in jih potem la\u017eje razumemo (je eden od pogojev za USO)
\nSISTEMSKI PRISTOP V VODENJU: prepoznavanje, razumevanje in vodenje med seboj povezanih procesov kot sistema. Prispevek k ve\u010dji u\u010dinkovitosti in uspe\u0161nosti organizacije. Kako imamo postavljen pristop, celovitost, vedeti da spremembe na majhnem delu lahko spremenijo ali vplivajo na celoten sistem.<\/p>\n

18.\u00a0Na\u010dini glasovanja?\u00a0 (EVP)
\nEnostavno, ve\u010dkratno, ponderirano<\/p>\n

19.\u00a0 4 na\u010dela osredoto\u010denja na pacienta?
\n– dostojanstvo in spo\u0161tovanje
\n– informacije in obve\u0161\u010danje
\n– sodelovanje
\n– udele\u017eba<\/p>\n

20.\u00a0Uvajanje sprememb- kak\u0161en pristop moramo imeti? Katere so ovire?
\nOsnova za uvajanje sprememb je strate\u0161ko na\u010drtovanje.
\nOpredeliti moramo zna\u010dilnosti razloge o potrebi po spremembi, ki jo \u017eelimo uvesti.<\/p>\n

Uporabiti moramo:
\n– razumski pristop,
\n– soudele\u017ebeni pristop,
\n– pristop preoblikovanja sistema,
\n– pregledati jakosti in slabosti posameznih pristopov.<\/p>\n

21.\u00a0Matrika fleksibilnosti? Prednosti in nevarnosti?
\nMatrika je zahteven proces:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebuje stalno dopolnjevanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebno je izkoristiti njene prednosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zemljevid znanj, popis obstoje\u010dega znanja, popis potrebnih znanj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da poznavanje obstoje\u010dih znanj v organizaciji, ki jih p.p. lahko uporabimo
\nVodstveni delavci morajo poznati vsa znanja in potenciale svojih zaposlenih. To pomeni, da zberejo informacije o vsem kar bodo\u010di sodelavec zna, tudi \u010de ni trenutno pomembno (znanje tujih jezikov npr. ru\u0161\u010dine: \u010de neko\u010d dobimo pacienta iz Rusije, bomo vedeli koga lahko pokli\u010demo, da bo re\u0161il neprijetno situacijo).
\nVir informacij za izdelavo matrike je nabor obstoje\u010dih in \u017eelenih znanj za dolo\u010deno delovno mesto ter letni razgovori.<\/p>\n

Nevarnosti:
\n– \u010de matrike ne obnavljamo sproti, podatki zastarajo (potrebno je vedeti koliko \u010dasa je neko znanje veljavno. Znanost se spreminja hitro, \u010dez nekaj let nekdo, ki je delal v IE, ne bo ve\u010d sposoben tega, ker ga bodo novosti prehitele).
\n– posameznike, ki veliko znajo lahko preobremenimo
\n– nepopolni podatki ali napa\u010dna interpretacija podatkov
\n22.\u00a0Pogoji za delovanje timov?
\nPogoji za delovanje timov (ZUNANJI)
\n– znanje \u2013 stroka + \u0161ir\u0161a razgledanost
\n– ob\u010dutek za skupinsko dinamiko
\n– sklepanje kompromisov
\n– razprave, prepri\u010devanja, organiziranje, vodenje in tudi mened\u017eerske zmo\u017enosti
\n– organizacijska kultura, ki vzpodbuja timsko delo
\nPogoji za delovanje tima (NOTRANJI)
\n– u\u010dinkovit tim ima jasno vizijo, razvito motivacijo, zaupanje in vzajemno spo\u0161tovanje
\n– ustrezna sestava tima \u2013 vloge so jasno opredeljene, komunikacije, sprejemanje rezultatov
\n– jasen cilj \u2013 motivacija, jasen pomen nalog
\n– podpora
\n– dobro vzdu\u0161je \u2013 na\u010din sprejemanja odlo\u010ditev, poslu\u0161anje med \u010dlani, konsenz, konstruktivne kritike
\n– odprta diskusija
\n23.\u00a0Kako se vrednotijo rezultati kro\u017ekov kakovosti? ( nekaj tazga, jaz sem poj napisala: podpora organizacije,\u2026
\n\u2022 Vrednotenje naj ne bo omejeno le na prou\u010devanje izidov.
\n\u2022 vrednotenje mora poudariti na\u010din usmerjanja kro\u017ekov za obvladovanje kakovosti, prizadevanje, ki ga \u010dlani ka\u017eejo pri re\u0161evanju problemov in obseg sodelovanja, ki ga ka\u017ee skupina.
\n\u2022 Pomembni so tudi \u201cizdelki\u201d: bro\u0161ure, zlo\u017eenke\u2026
\n1. Kaj je kakovost?
\nQualitas, qualis \u2013 kako je nekaj sestavljeno, kak\u0161ne so stvari v resnici
\nJe nenehno izbolj\u0161evanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar \u2013 zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, pla\u010dnikov, na\u010drtovalcev in izobra\u017eevalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do bolj\u0161ih zdravstvenih izidov za P, ve\u010dje uspe\u0161nosti delovanja sistema in bolj\u0161ega razvoja strokovnjakov.<\/p>\n

2. Opi\u0161i fazo act v PDCA krogu?
\n\u010cetrta faza pove, kaj moramo narediti na podlagi tega, kar smo ugotovili v tretji fazi. Spremembo lahko sprejmemo, \u010de je privedla do izbolj\u0161ave, lahko jo priredimo in nato spet testiramo ali pa jo zavr\u017eemo, \u010de ni privedla do izbolj\u0161ave in izberemo drugo.<\/p>\n

3. Diagram poteka?
\nDIAGRAMI POTEKA procesa nam pomagajo zarisati sedanji proces dela v strnjeni obliki. Proces moramo dokumentirati. \u010ce je samo v glavi osebe A in oseba A ne bo vedela kaj je v glavah oseb B, C ali D in tudi te osebe ne morejo vedeti, kaj misli oseba A. Najbolje ga je narisati v strnjeni obliki, kjer ga lahko vsakdo vidi.
\nPRAVILO \u2013 \u010de se procesa ne da zarisati ali napisati potem ne obstaja.
\nDEFINICIJA: je sosledje faz in smer teh faz v procesu
\nPri procesu je ve\u010d faz in ve\u010d zdr. strokovnjakov in zato tako risanje ustvarja skupno razumevanje tima in tudi enotno terminologijo.<\/p>\n

4. Zakaj se uporablja diagram poteka?
\n– pomaga razjasniti kompleksne procese
\n– poka\u017ee odve\u010dne faze, ki ne dodajo nobene vrednosti
\n– pritegne ve\u010dpoklicno skupino k ustvarjanju
\n– pridobi se soglasje o sosledju faz
\n– popravi se nerazumevanje o tem, kako proces deluje
\n– ugotovi se mesta procesa, kjer se ista stvar dela razli\u010dno iz neracionalnih razlogov
\n– slikovni prikaz je bolj\u0161i za razumevanje
\n– namesto dolgih strani opisov so slike
\n– ugotovijo se problemati\u010dna podro\u010dja glede odklonov, razsipnosti, zakasnitev, ponovnega opravljanja dela
\n– ugotovi se odnos med dobavitelji in uporabniki ( kdo daje kaj komu )<\/p>\n

Omogo\u010da razumevanje o tem, kako sploh delamo, kako bi lahko delali in v kateri fazi naj zberemo podatke. Poka\u017ee tudi kdo je odgovoren za katero fazo v procesu in tudi kje se da proces izbolj\u0161ati in standardizirati.<\/p>\n

5. Na\u010dela varnosti?
\n– u\u010denje in neobto\u017eevanje
\n– poro\u010danje – hitro, neobto\u017eujo\u010de, zaupno
\n– pomen skoraj\u0161njih napak
\n– tim za analizo je ve\u010d poklicen
\n– gre za ugotavljanje tveganj
\n– hitra povratna informacija
\n– odprt sistem za vse<\/p>\n

6. Kako je s kakovostjo v zdravstvu?
\n– Malo izobra\u017eevanja, znanja, literature o kakovosti
\n– Ni tradicije ali kulture delovanja na podro\u010dju kakovosti
\n– Na kakovost gledamo negativno: zunanji pritisk, vsiljevanje, metoda nadzora in kaznovanja
\n– Malo vzpodbud za osredoto\u010denje na bolnika \u2013 uporabnika<\/p>\n

7. Kako na kakovost gledajo pacienti?
\n– pomembna je tehni\u010dna kakovost, vendar jo te\u017eje ocenjujejo zaradi slab\u0161ega poznavanja \/ nepoznavanja. Zana\u0161ajo se na mnenja drugih; zanesljivej\u0161e bi bilo, \u010de bi \u0161la zdr. organizacija skozi zunanjo presojo neodvisne institucije, ki izvaja akreditacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
\n– Ocenjujejo tisto, kar sami najbolje zaznajo \u2013 udobje, fizi\u010dno in \u010dasovno dostopnost, prijaznost osebja, obve\u0161\u010denost o bolezni in zdravljenju, skrb za dostojanstvo in zasebnost ter sodelovanje pri zdravljenju.<\/p>\n

8. Zakaj kakovost?
\n– prevelika uporaba – vsak dan kri, postopki ki niso potrebni
\n– premajhna uporaba – potrebni postopki
\n– napa\u010dna uporaba – napake, indikacija, izvedba
\n– potratnost
\n– razdrobljenost
\n– zdravni\u0161ke napake
\n– mi\u0161ljenje da se ni\u010desar ne da storiti<\/p>\n

9.Kanov model pri\u010dakovanj?
\nOpredeljuje pri\u010dakovanja uporabnikov na treh razli\u010dnih nivojih.
\nPrva stopnja pri\u010dakovanj so kakovosti ali lastnosti izdelkov, ki morajo biti zagotovljene oziroma izpolnjene. Te lastnosti same po sebi ne zadovoljijo uporabnika saj jih ti \u017ee tako ali tako pri\u010dakujejo. Povzro\u010dijo pa veliko nezadovoljstvo \u010de niso izpolnjene.
\nDruga stopnja so kakovosti in lastnosti izdelkov, ki omogo\u010dajo da se izdelek obdr\u017ei na nekem trgu. Ta pri\u010dakovanja \u017ee vplivajo na uporabnikovo zadovoljstvo. Vklju\u010dujejo vsa izra\u017eena pri\u010dakovanja uporabnikov.
\nTretja stopnja pa so stvari, ki jih uporabnik ni pri\u010dakoval. Nobene katastrofe ni \u010de niso izpolnjena, ker jih tako ali tako ni pri\u010dakoval, je pa uporabnik zelo zadovoljen \u010de se nepri\u010dakovano izpolnijo.<\/p>\n

10. Kaj je izbolj\u0161ava?
\nIZBOLJ\u0160AVA: je katerakoli sprememba, ki pomeni bolj\u0161o uspe\u0161nost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne sestavne dele storitev, kot so varnost P, dostopnost, izidi zdravljenja\u2026.v to definicijo sodi tudi izbolj\u0161evanje sistema v katerem delamo.
\n11. Koristi NIPU kroga?
\nhiter – potrebuje malo \u010dasa, potrebuje malo virov, testiranje na majhnem \u0161tevilu primerov, to\u010dno dolo\u010dene zahteve (kaj, kdaj, kdo, kako, kje)<\/p>\n

12. Klju\u010dne stopnje oblikovanja smernic?
\n– multidisciplinarna skupina
\n– vrednotenje dokazov
\n– oblikovanje priporo\u010dil
\n– posvetovanje<\/p>\n

13. Kako zbiramo podatke?
\nPodatke lahko zbiramo tako, da zapi\u0161emo dogodek, ko se zgodi, podatke lahko vna\u0161amo sproti tudi z opazovanjem prakse, lahko uporabljamo intervjuje s pacienti ali osebjem ali vpra\u0161alnike, lahko jih zbiramo tudi retrogradno iz medicinske dokumentacije<\/p>\n

14. Kaj so podatki in informacije?
\nPodatek je nek zapis, ki ima za razli\u010dne uporabnike razli\u010dno vrednost. \u010ce podatka ne zna\u0161 razvozlati, nima\u0161 nobene informacije.<\/p>\n

15. Kaj je tim?
\nTim \u2013tesno so povezani, ker jih zdru\u017euje isti cilj
\n– Lipi\u010dnik \u2013 tim je skupina za katero je zna\u010dilno, da sodeluje pri odlo\u010danju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med \u010dlani timov so vezi, ki jih v skupini ni
\n– Dyer \u2013 tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upo\u0161tevajo, da se tim lahko spreminja glede na \u0161tevilo \u010dlanov in na\u010dine komuniciranja med \u010dlani
\n– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)<\/p>\n

Delovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so \u010dlani tima odgovorni.
\n(Sinergija \u2013 brain storming 1+1=3)<\/p>\n

16. Kaj je opolnomo\u010denje ali empovermwnt?
\nPonavadi v u\u010de\u010di se organizaciji je tudi eden od pogojev za delovanje USO. Pomeni pa da zaposleni pridobijo ve\u010d kompetenc, ve\u010djo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odgovornosti.<\/p>\n

17. Kaj pomeni u\u010de\u010da se organizacija?
\nU\u010de\u010da se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najbolj\u0161e izku\u0161nje in znanje, kjer se zaposleni u\u010de drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. \u00bbU\u010de\u010da se organizacija je tista, ki skozi bolj\u0161e znanje in razumevanje stalno izbolj\u0161uje procese aktivnosti\u00ab. Skrivnost le-te je v odprti in u\u010dinkoviti komunikacijski mre\u017ei med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu.<\/p>\n

U\u010de\u010da se organizacija je tista:
\n–\u00a0ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
\n–\u00a0ki \u0161iri kulturo u\u010denja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
\n–\u00a0ki vodi stalen proces sprememb zaradi u\u010dinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
\n–\u00a0kjer sta delo in u\u010denje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, re\u0161ujejo probleme in i\u0161\u010dejo nove mo\u017enosti za u\u010denje.<\/p>\n

LASTNOSTI U\u010cE\u010cE SE ORGANIZACIJE
\n– Vizija
\n– Decentralizirano odlo\u010danje
\n– Opolnomo\u010denje zaposlenih
\n– Timska sestava
\n– Odprtost informacij
\n– Mo\u010dna, prilagodljiva kultura (KADIVEC
\n– Sistemsko mi\u0161ljenje
\n– Mentalni modeli
\n– Opredeljeni cilji
\n– Viri, znanja, sredstva
\n– Usmerjenost k dose\u017ekom<\/p>\n

18. Matrika fleksibilnosti?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zahteven proces
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebuje stalno dopolnjevanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebno je izkoristiti njene prednosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zemljevid znanj, popis obstoje\u010dega znanja, popis potrebnih znanj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da poznavanje obstoje\u010dih znanj v organizaciji, ki jih p.p. lahko uporabimo
\nVodstveni delavci morajo poznati vsa znanja in potenciale svojih zaposlenih. To pomeni, da zberejo informacije o vsem kar bodo\u010di sodelavec zna, tudi \u010de ni trenutno pomembno (znanje tujih jezikov npr. ru\u0161\u010dine: \u010de neko\u010d dobimo pacienta iz Rusije, bomo vedeli koga lahko pokli\u010demo, da bo re\u0161il neprijetno situacijo).
\nVir informacij za izdelavo matrike je nabor obstoje\u010dih in \u017eelenih znanj za dolo\u010deno delovno mesti ter letni razgovori.<\/p>\n

19. Kdo lahko izvaja nadzor?
\nStrokovni nadzor v zdravstveni negi izvajajo napovedano ali nenapovedano pomo\u010dnica direktorja za podro\u010dje zdravstvene nege, glavne medicinske sestre oddelkov, koordinatorki za kakovost ali izvajalci zdravstvene nege, ki jih pooblasti pomo\u010dnica direktorja za podro\u010dje zdravstvene nege.
\n– Izvaja ga lahko tisti, ki ima pooblastila (neposredni vodja, glavna MS)
\n– Je za to izobra\u017een
\n20. Seveda kro\u017eki kakovosti?
\nKRO\u017dKI KAKOVOSTI
\n– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.
\nCILJI KRO\u017dKOV KAKOVOSTI
\n– vzgojni in izobra\u017eevalni namen
\n– nove izku\u0161nje znanja in sposobnosti \u2013 spreminjajo in izbolj\u0161ujejo medsebojne odnose
\n– rezultat so novi na\u010dini dela, nova spoznanja, bolj\u0161a vklju\u010denost v delovni proces in ve\u010dja sposobnost za upravljanje delovnega procesa<\/p>\n

KRO\u017dKI KAKOVOSTI
\n– gre za pridobivanje znanja in izku\u0161enj ob lastni dejavni udele\u017ebi in v krogu enakih kolegov<\/p>\n

21. Vizija organizacije?
\nVizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o \u017eeleni prihodnosti in odgovarja na vpra\u0161anja: \u2018\u2019Kdo smo? Kaj \u017eelimo postati?\u2019\u2019 Vizija slu\u017ei temu, da se \u010dlani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja te\u017ekih in strate\u0161kih odlo\u010ditev.
\n1. Kaj je kakovost?
\nQualitas, qualis \u2013 kako je nekaj sestavljeno, kak\u0161ne so stvari v resnici
\nJe nenehno izbolj\u0161evanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar \u2013 zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, pla\u010dnikov, na\u010drtovalcev in izobra\u017eevalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do bolj\u0161ih zdravstvenih izidov za P, ve\u010dje uspe\u0161nosti delovanja sistema in bolj\u0161ega razvoja strokovnjakov.<\/p>\n

2. Kazalniki kakovosti?
\nKazalnik je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in izbolj\u0161evanje kakovosti obravnave bolnikov, klini\u010dnih storitev, podpornih dejavnosti in delovanja zavoda, ki vpliva na izide obravnave bolnikov in drugih uporabnikov<\/p>\n

Kazalnik kakovosti
\n(va\u017ena definiranost kazalnika) \u2013 je merilno orodje, ki ka\u017ee na izide obravnave bolnikov<\/p>\n

Kazalniki kakovosti:
\n– \u0161tevilo padcev s postelj na tiso\u010d oskrbnih dni
\n– \u0161tevilo prele\u017eanin nastalih v bolni\u0161nici na tiso\u010d hospitaliziranih bolnikov
\n– \u010dakalna doba za ra\u010dunalni\u0161ko tomografijo
\n– \u010dakanje na odpust
\n– dele\u017e nena\u010drtovanega ponovnega sprejema v sedmih dneh po odpustu<\/p>\n

3. Po PDCA krogu napi\u0161i re\u0161itev problema ( Pove\u010dano \u0161tevili RZP na oddelku. Trikrat ta teden je pri\u0161lo do napak pri aplikaciji inzulina, kaj naredimo po PDCA krogu, da to popravimo)
\n4. Na\u010dela kakovosti ?
\n– uspe\u0161nost
\n– enakopravnost
\n– u\u010dinkovitost
\n– varnost
\n– pravo\u010dasnost
\n– osredoto\u010denje na pacienta<\/p>\n

5. Na\u010dela sistem varnosti?
\n-u\u010denje in neobto\u017eevanje
\n– poro\u010danje hitro, neobto\u017eujo\u010de, zaupno
\n– pomen skoraj\u0161njih napak
\n– tim za analizo je ve\u010d poklicen
\n– gre za ugotavljanje tveganj
\n– hitra povratna informacija
\n– odprt sistem za vse<\/p>\n

6. Kaj je izbolj\u0161ava?
\nIZBOLJ\u0160AVA: je katerakoli sprememba, ki pomeni bolj\u0161o uspe\u0161nost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne sestavne dele storitev, kot so varnost P, dostopnost, izidi zdravljenja\u2026.v to definicijo sodi tudi izbolj\u0161evanje sistema v katerem delamo<\/p>\n

7. Zakaj standardi kakovosti?
\n–\u00a0prispevajo k ustvarjanju infrastrukture
\n–\u00a0podpirajo izobra\u017eevanje in testiranje kompetenc za vzdr\u017eevanje procesov
\n–\u00a0dose\u017eejo razumevanje osebja o klini\u010dnih procesih
\n–\u00a0omogo\u010dijo primerno in dosledno uporabo na dokazih osnovane zdravstvene prakse
\n–\u00a0prepre\u010dujejo za\u010detne napake pri zanesljivosti<\/p>\n

8. Kaj naredimo, da uporabniki izvejo za klini\u010dne poti ( jst sem napisala, da jih damo na net, v priporo\u010dila, navodila za bolike,…
\n9.Razlo\u017ei Struktura, Proces, Izid?
\nSTRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredoto\u010deni predvsem na dokaj stati\u010dne zna\u010dilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobra\u017eevanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno \u0161tevilo osebja in organizacija.
\nOcenjevanje kakovosti s strukturnimi zna\u010dilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v \u00bbidealnem\u00ab okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo. Pa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). \u010ce pride do incidenta na \u0161kodo P, krivca takoj pribijemo na kri\u017e \u2013 ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom \u2013 napake namre\u010d delamo vsi;
\nPROCES: je niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vlo\u017eke ( vhodne enote ) v izlo\u017eke kot korist za nekoga. V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in te\u017eko izmerljivi s \u0161tevilkami.
\nProcesi dajo izide \u2013 to kar nastane na koncu je izlo\u010dek. Izlo\u017eki so slabo merilo uspe\u0161nosti delovanja, ker povedo samo neko koli\u010dino ( koliko P smo pregledali danes ) in ni\u010d ne povedo o sami kakovosti pregledov;
\nIzid je raven uspe\u0161nosti delovanja in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izlo\u017ekom.<\/p>\n

10. Kaj omogo\u010da Klini\u010dna pot?
\nKlini\u010dna pot je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni na\u010drt ve\u010ddisciplinarne zdravstvene oskrbe za obolenje ali poseg pri dolo\u010deni vrsti pacientov. Omogo\u010da sledenje odklonom od standardnega
\npostopka, ohranja utemeljeno samostojnost odlo\u010ditve, poenoti klini\u010dno prakso, nenehno izbolj\u0161uje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.<\/p>\n

Klini\u010dna pot je eno od odli\u010dnih orodij in je del sistema nenehnega izbolj\u0161evanja kakovosti.<\/p>\n

11.Kaj je notranji nadzor?
\nNadzor je postopek kriti\u010dnega in sistemati\u010dnega ocenjevanja lastnega strokovnega dela z namenom, da bi izbolj\u0161ali lastno delo in ne nazadnje kakovost in\/ali stro\u0161kovno u\u010dinkovitost oskrbe bolnikov<\/p>\n

Preverja se lahko:
\n– izvajanje standardov
\n– izpolnjevanje dokumentacije ZN
\n– vsakodnevno delo
\n– ocena varnosti bolnika
\n– odvzemi vzorcev
\n– aktivnosti, ki se redko izvajajo
\n– finan\u010dni kazalniki<\/p>\n

12. Na\u010dela zbiranja podatkov ( jst se napisala, da so zbrani na enak na\u010din, ista metoda, ista obdelava, zbrani nepristransko,..<\/p>\n

13. Kaj je Paretov diagram
\nJe histogram urejen po pogostnosti pojavo, ki ka\u017ee koliko rezultatov je povzro\u010dil posamezni prepoznavni vzrok.\u00a0<\/p>\n

14. Zakaj Paretov diagram?
\nZ uporabo Paretovega diagrama lo\u010dimo pomembne dejavnike od nepomembnih.<\/p>\n

15. Lastnosti USO ( u\u010de\u010de org)
\nLASTNOSTI U\u010cE\u010cE SE ORGANIZACIJE
\n– Vizija
\n– Decentralizirano odlo\u010danje
\n– Opolnomo\u010denje zaposlenih
\n– Timska sestava
\n– Odprtost informacij
\n– Mo\u010dna, prilagodljiva kultura (KADIVEC
\n– Sistemsko mi\u0161ljenje
\n– Mentalni modeli
\n– Opredeljeni cilji
\n– Viri, znanja, sredstva
\n– Usmerjenost k dose\u017ekom<\/p>\n

16. Kako v va\u0161i organizaciji skrbite da izpolnjujete pogoje u\u010de\u010de se org (pa\u010d opi\u0161ete kaj delate v org, in kako )
\n17.Kako MS skrbimo za empoverment?
\n-letni razgovori
\n-plan izobra\u017eevanja
\n-izdelani kriteriji za delovno uspe\u0161nost in napredovanja<\/p>\n

18. Eno do na\u010del pacienta je dostojanstvo in spo\u0161tovanje, kako ga dosegamo?
\nZdravstveno osebje poslu\u0161a in upo\u0161teva mnenje ter stali\u0161\u010da pacientov in svojcev ter njihovo izbiro. Pri na\u010drtovanju zdravljenja upo\u0161teva njihovo znanje, vrednote in kulturno ozadje.<\/p>\n

19. Kaj pri\u010dakuje pacient?
\n– spo\u0161tovanje pacientovih vrednot, izra\u017eenih potreb in mo\u017enosti izbire
\n– koordinacija in integracija zdravstvene obravnave
\n– obve\u0161\u010denost in vzgoja
\n– dobro fizi\u010dno po\u010dutje
\n– emocionalna podpora ter zmanj\u0161evanje strahu in zaskrbljenosi
\n– sodelovanje svojcev in prijateljev
\n– nepretrgana zdravstvena obravnava
\n– dostopnost do zdravstvene oskrbe
\n20. Matrika znanja –\u00a0 bila je miselna naloga.<\/p>\n

21. Pogoji za dober tim?
\nPogoji za delovanje timov (ZUNANJI)
\n– znanje \u2013 stroka + \u0161ir\u0161a razgledanost
\n– ob\u010dutek za skupinsko dinamiko
\n– sklepanje kompromisov
\n– razprave, prepri\u010devanja, organiziranje, vodenje in tudi mened\u017eerske zmo\u017enosti
\n– organizacijska kultura, ki vzpodbuja timsko delo<\/p>\n

Pogoji znotraj tima
\n– u\u010dinkovit tim ima jasno vizijo, razvito motivacijo, zaupanje in vzajemno spo\u0161tovanje
\n– ustrezna sestava tima \u2013 vloge so jasno opredeljene, komunikacije, sprejemanje rezultatov
\n– jasen cilj \u2013 motivacija, jasen pomen nalog
\n– podpora
\n– dobro vzdu\u0161je \u2013 na\u010din sprejemanja odlo\u010ditev, poslu\u0161anje med \u010dlani, konsenz, konstruktivne kritike
\n– odprta diskusija<\/p>\n

22. Kro\u017eki kakovosti?
\nKRO\u017dKI KAKOVOSTI
\n– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.<\/p>\n

CILJI KRO\u017dKOV KAKOVOSTI
\n– vzgojni in izobra\u017eevalni namen
\n– nove izku\u0161nje znanja in sposobnosti \u2013 spreminjajo in izbolj\u0161ujejo medsebojne odnose
\n– rezultat so novi na\u010dini dela, nova spoznanja, bolj\u0161a vklju\u010denost v delovni proces in ve\u010dja sposobnost za upravljanje delovnega procesa<\/p>\n

KRO\u017dKI KAKOVOSTI
\n– gre za pridobivanje znanja in izku\u0161enj ob lastni dejavni udele\u017ebi in v krogu enakih kolegov<\/p>\n

1. Kaj je klini\u010dna pot?
\nKlini\u010dna pot je orodje, ki zdravstvenemu timu omogo\u010da racionalno in na znanstvenih dokazih utemeljeno obravnavo pacienta, spremljanje opravljenega dela ter kazalnikov kakovosti, natan\u010dnej\u0161e dokumentiranje in la\u017ejo notranjo presojo zdravstvene prakse. Pomaga pa tudi pri seznanjanju pacienta s predvidenim potekom njegove zdravstvene obravnave in je dober pripomo\u010dek za izra\u010dun stro\u0161kov obravnave. Cilj klini\u010dne poti je izbolj\u0161ati kakovost zdravstvene obravnave z izbolj\u0161evanjem izidov za paciente,
\ns poudarjanjem njihove varnosti, z izbolj\u0161anjem pacientovega zadovoljstva ob \u010dim bolj
\noptimalni izkori\u0161\u010denosti danih virov.<\/p>\n

<\/p>\n

2. Kaj je klini\u010dna smernica?
\nIzraz klini\u010dna smernica se zelo pogosto uporablja. Zanj obstaja ve\u010d razli\u010dnih definicij. Najpogostej\u0161a je, da je klini\u010dna smernica skupek sistemati\u010dnih izjav, ki vklju\u010duje temeljito ocenjevanje podatkov ter zdravstvenemu osebju in pacientom pomaga pri odlo\u010danju za primerno medicinsko oskrbo v posebnih klini\u010dnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n

Tipi\u010dna klini\u010dna smernica ima \u0161tiri poglavitne prvine:
\n1.\u00a0Vsebuje nekaj epidemiolo\u0161kih statistik, ki vklju\u010dujejo klini\u010dne izide, da bralec ob\u010duti resnost medicinskega problema.
\n2.\u00a0Vsebuje splo\u0161ne predloge za diagnostiko in zdravljenje.
\n3.\u00a0Vsebuje podrobnej\u0161e in posebne predloge za zdravstveno oskrbo razli\u010dnih zdravstvenih te\u017eav.
\n4.\u00a0Vsebuje drugo gradivo za diagnozo in zdravljenje.<\/p>\n

3. Kaj je varnost?
\nVARNOST – je stopnja pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno in je do najve\u010dje mo\u017ene mere zmanj\u0161ano tveganje ali neza\u017eeleni dogodki za P in izvajalca<\/p>\n

4. Kaj je kakovost?
\nQualitas, qualis \u2013 kako je nekaj sestavljeno, kak\u0161ne so stvari v resnici
\nJe nenehno izbolj\u0161evanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar \u2013 zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, pla\u010dnikov, na\u010drtovalcev in izobra\u017eevalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do bolj\u0161ih zdravstvenih izidov za P, ve\u010dje uspe\u0161nosti delovanja sistema in bolj\u0161ega razvoja strokovnjakov.<\/p>\n

5. Koristi kakovosti?
\nmanj\u0161a variabilnost procesov
\nmanj\u0161a pojavnost problemov
\nmanj\u0161a stro\u0161ke napak
\nizbolj\u0161a procese in kazalnike kakovosti<\/p>\n

6. Napi\u0161i en kazalnik kakovosti v RS?
\nPadci, RZP<\/p>\n

7. Pol je blo za dopolnit Vizijia____________
\nVizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o \u017eeleni prihodnosti in odgovarja na vpra\u0161anja: \u2018\u2019Kdo smo? Kaj \u017eelimo postati?\u2019\u2019 Vizija slu\u017ei pomaga, da se \u010dlani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja te\u017ekih in strate\u0161kih odlo\u010ditev.<\/p>\n

8.U\u010de\u010da se organizacija________________
\nU\u010de\u010da se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najbolj\u0161e izku\u0161nje in znanje, kjer se zaposleni u\u010de drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. \u00bbU\u010de\u010da se organizacija je tista, ki skozi bolj\u0161e znanje in razumevanje stalno izbolj\u0161uje procese aktivnosti\u00ab. Skrivnost le-te je v odprti in u\u010dinkoviti komunikacijski mre\u017ei med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu. U\u010de\u010da se organizacija je tista:<\/p>\n

–\u00a0ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
\n–\u00a0ki \u0161iri kulturo u\u010denja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
\n–\u00a0ki vodi stalen proces sprememb zaradi u\u010dinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
\n–\u00a0kjer sta delo in u\u010denje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, re\u0161ujejo probleme in i\u0161\u010dejo nove mo\u017enosti za u\u010denje.
\n–\u00a0
\nLASTNOSTI U\u010cE\u010cE SE ORGANIZACIJE
\n– Vizija
\n– Decentralizirano odlo\u010danje
\n– Opolnomo\u010denje zaposlenih
\n– Timska sestava
\n– Odprtost informacij
\n– Mo\u010dna, prilagodljiva kultura (KADIVEC
\n– Sistemsko mi\u0161ljenje
\n– Mentalni modeli
\n– Opredeljeni cilji
\n– Viri, znanja, sredstva
\n– Usmerjenost k dose\u017ekom<\/p>\n

9. Opi\u0161i prvo fazo po NIPU krogu?
\nPrva faza je priprava na\u010drta za testiranje. Na\u010drt testiranja mora vsebovati ta vpra\u0161anja: kdo, kje, kdaj, kaj in kako (5K-jev) in mora imeti tudi na\u010drt za zbiranje podatkov.<\/p>\n

10.Namen standardov ZN?
\nS standardi zdravstvene nege:
\n– merimo in ocenjujemo kakovost zdravstvene nege
\n– pove\u010dujemo zadovoljstvo zdravstvenih delavcev
\n– raziskujemo
\n– pribli\u017eujemo izobra\u017eevanje<\/p>\n

11. Kaj je delovna skupina?<\/p>\n

12. Kaj je tim?
\nTim \u2013tesno so povezani, ker jih zdru\u017euje isti cilj
\n– Lipi\u010dnik \u2013 tim je skupina za katero je zna\u010dilno, da sodeluje pri odlo\u010danju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med \u010dlani timov so vezi, ki jih v skupini ni
\n– Dyer \u2013 tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upo\u0161tevajo, da se tim lahko spreminja glede na \u0161tevilo \u010dlanov in na\u010dine komuniciranja med \u010dlani
\n– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)
\nTIM
\nDelovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so \u010dlani tima odgovorni.
\n(Sinergija \u2013 brain storming 1+1=3)
\n13. Kaj so cilji kro\u017ekov kakovosti?
\n– vzgojni in izobra\u017eevalni namen
\n– nove izku\u0161nje znanja in sposobnosti \u2013 spreminjajo in izbolj\u0161ujejo medsebojne odnose
\n– rezultat so novi na\u010dini dela, nova spoznanja, bolj\u0161a vklju\u010denost v delovni proces in ve\u010dja sposobnost za upravljanje delovnega procesa<\/p>\n

14. Kaj so timi za razvoj zdravstvene nege?
\nTimi za razvoj zdravstvene nege so oddelki, kjer skupine medicinskih sester in ostalih zdravstvenih delavcev na\u010drtujejo in izvajajo strategijo za lasten razvoj in razvoj svojega dela. Lahko jih opi\u0161emo kot time medicinskih sester, ki delajo v svojem delovnem okolju in oblikujejo programe s ciljem lastnega razvoja in doseganja najve\u010dje kakovosti. Zaposlene MS v okviru teh timov raziskujejo in vrednotijo ZN.<\/p>\n

15. Organizacijska kultura?
\n– je zdru\u017eevalna sila v organizaciji;
\n– je skupna filozofija \u010dlanov organizacije;
\n– je to, v kar skupno verjamejo \u010dlani organizacije;
\n– je tisto, kar resni\u010dno omogo\u010da razumeti bistvo in du\u0161o organizacije;
\nOrganizacijska kultura je sistem mi\u0161ljenja in na\u010dina razmi\u0161ljanja, ki je skupen ljudem v neki organizaciji in razlikuje eno organizacijo od druge.
\nOGR. KULTURA je na\u010din, sistem razmi\u0161ljanja kako bomo delali, se obna\u0161ali.
\nJe globlja raven temeljnih ravnanj in prepri\u010danj, ki so skupne \u010dlanom organizacije, delujejo na nezavedni ravni in so temeljni samoumevni na\u010din percepcije samega sebe in svojega okolja. Organiz. sprememba zahteva spremembo organizacijske kulture. Organiz. kultura je dejavnik uspe\u0161nosti in razvoja. Org. kultura je sistem norm, vrednot, predstav, prepri\u010danj in simbolov.<\/p>\n

16. Opi\u0161i glasovanje?
\nenostavno, ve\u010dkratno, ponderirano<\/p>\n

17. Kaj je informacija<\/p>\n

17. Kaj je informacija?
\n– Informacija je pomen, ki ga \u010dlovek lahko pripi\u0161e podatkom s pomo\u010djo znanih konvencij, ki so uporabljene pri njihovi predstavitvi.
\n– 2.Informacija so ovrednoteni podatki v specifi\u010dni situaciji.<\/p>\n

18. Kaj je podatek?
\n– Podatek je poljubna predstavitev s pomo\u010djo simbolov ali analognih veli\u010din, ki je predpisana ali se ji lahko predpi\u0161e nek pomen.
\n– 2.Podatek je predstavitev dejstva, koncepta ali instrukcije na formaliziran na\u010din, ki je primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo s strani \u010dloveka ali stroja.<\/p>\n

19. Kaj so kro\u017eki kakovosti
\nKRO\u017dKI KAKOVOSTI
\n– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.<\/p>\n

CILJI KRO\u017dKOV KAKOVOSTI
\n– vzgojni in izobra\u017eevalni namen
\n– nove izku\u0161nje znanja in sposobnosti \u2013 spreminjajo in izbolj\u0161ujejo medsebojne odnose
\n– rezultat so novi na\u010dini dela, nova spoznanja, bolj\u0161a vklju\u010denost v delovni proces in ve\u010dja sposobnost za upravljanje delovnega procesa<\/p>\n

KRO\u017dKI KAKOVOSTI
\n– gre za pridobivanje znanja in izku\u0161enj ob lastni dejavni udele\u017ebi in v krogu enakih kolegov<\/p>\n

20. Kaj je vizija
\nVizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o \u017eeleni prihodnosti in odgovarja na vpra\u0161anja: \u2018\u2019Kdo smo? Kaj \u017eelimo postati?\u2019\u2019 Vizija slu\u017ei temu, da se \u010dlani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja te\u017ekih in strate\u0161kih odlo\u010ditev.<\/p>\n

21. Struktura standardov
\n22. Akcijski na\u010drt
\nakcijski na\u010drt – ko za\u010dnemo s testiranjem sprememb = je seznam nalog za naslednji korak ki ga opredelimo z nosilcem in rokom.<\/p>\n

23. Opolnomo\u010denje zaposlenih
\nOPOLNOMO\u010cENJE – ponavadi v u\u010de\u010di se organizaciji je tudi eden od pogojev za delovanje USO. pomeni pa da zaposleni pridobijo ve\u010d kompetenc, ve\u010djo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odgovornosti.<\/p>\n

1. Razlo\u017ei pojme: proces, struktura, izid, kazalnik kakovosti
\nSTRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredoto\u010deni predvsem na dokaj stati\u010dne zna\u010dilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobra\u017eevanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno \u0161tevilo osebja in organizacija.
\nOcenjevanje kakovosti s strukturnimi zna\u010dilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v \u00bbidealnem\u00ab okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo. Pa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). \u010ce pride do incidenta na \u0161kodo P, krivca takoj pribijemo na kri\u017e \u2013 ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom \u2013 napake namre\u010d delamo vsi;
\nPROCES: je niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vlo\u017eke ( vhodne enote) v izlo\u017eke kot korist za nekoga. V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in te\u017eko izmerljivi s \u0161tevilkami.
\nProcesi dajo izide \u2013 to kar nastane na koncu je izlo\u010dek. Izlo\u017eki so slabo merilo uspe\u0161nosti delovanja, ker povedo samo neko koli\u010dino ( koliko P smo pregledali danes ) in ni\u010d ne povedo o sami kakovosti pregledov;
\nIzid je raven uspe\u0161nosti delovanja in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izlo\u017ekom.<\/p>\n

2. na\u010dela k pacientu usmerjena obravnava
\n– dostojanstvo in spo\u0161tovanje
\n– informacije in obve\u0161\u010danje
\n– sodelovanje
\n– udele\u017eba<\/p>\n

3. na\u010dela zbiranja podatkov<\/p>\n

4. paretov diagram, kaj je in kdaj ga uporabimo
\nJe histogram urejen po pogostnosti pojavo, ki ka\u017ee koliko rezultatov je povzro\u010dil posamezni prepoznavni vzrok.\u00a0
\nz uporabo Paretovega diagrama lo\u010dimo pomembne dejavnike od nepomembnih.<\/p>\n

5. matrika fleksibilnosti ali znanja se ne spomnim, kdaj jo uporabimo, kak\u0161ne so nevarnosti oz.slabosti<\/p>\n

6. lastnosti tima
\nTim \u2013tesno so povezani, ker jih zdru\u017euje isti cilj
\n– Lipi\u010dnik \u2013 tim je skupina za katero je zna\u010dilno, da sodeluje pri odlo\u010danju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med \u010dlani timov so vezi, ki jih v skupini ni
\n– Dyer \u2013 tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upo\u0161tevajo, da se tim lahko spreminja glede na \u0161tevilo \u010dlanov in na\u010dine komuniciranja med \u010dlani
\n– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)
\nTIM
\nDelovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so \u010dlani tima odgovorni.
\n(Sinergija \u2013 brain storming 1+1=3)
\n7. V zdravstveni obravnavi se uporablja kak\u0161en tim (kro\u017eki kakovosti so narobe baje)
\nMultidisciplinarni tim<\/p>\n

8. Slabe lastnosti tima
\n-posamezni \u010dlani ne cenijo vlo\u017eka drugih poklicev
\n– morebitne motnje v komunikaciji
\n– pomanjkanje podpore organizacije
\n– strah pred izgubo profesionalne avtonomije (MS)
\n– prakti\u010dne ovire \u2013 kot je preveliko \u0161tevilo \u010dlanov, lahko ovirajo kreativnost, preveliko menjavanje \u010dlanov lahko ovira razvoj in u\u010denje tima ter nastanka ob\u010dutka vzajemnosti<\/p>\n

9.Zakaj tim
\n– mo\u017enost aktivnega predlaganja in izvedbe sprememb
\n– vklju\u010devanje sodelavcev
\n– strokovna nadgradnja in izpolnjevanje
\n(Osnova za uvajanje klini\u010dnih poti je ISO 9001 (standard))
\n– mednarodno soglasje o dobri praksi vodenja organizacij
\n– povzetek izku\u0161enj najbolj\u0161ih, vodilnih v svetu
\n– omogo\u010da integracijo z drugimi sistemi, vodenje in vklju\u010ditev specifi\u010dnih zahtev za razli\u010dne dejavnosti znotraj zdravstva
\n– uvajanje zaradi razli\u010dnih vidikov in nalog, kot na primer za postavljanje standardov, izbolj\u0161evanje procesa dela, za uvajanje klini\u010dnih poti ali protokolov
\n(standardi poenotijo delo, standardi klini\u010dnih poti)
\n10. Kaj je kakovost
\nQualitas, qualis \u2013 kako je nekaj sestavljeno, kak\u0161ne so stvari v resnici
\nJe nenehno izbolj\u0161evanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar \u2013 zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, pla\u010dnikov, na\u010drtovalcev in izobra\u017eevalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do bolj\u0161ih zdravstvenih izidov za P, ve\u010dje uspe\u0161nosti delovanja sistema in bolj\u0161ega razvoja strokovnjakov.
\n11. Zakaj kakovost
\n– prevelika uporaba – vsak dan kri, postopki ki niso potrebni
\n– premajhna uporaba – potrebni postopki
\n– napa\u010dna uporaba – napake, indikacija, izvedba
\n– potretnost
\nrazdrobljenost
\n– zdravni\u0161ke napake
\n– mi\u0161ljenje da se ni\u010desar ne da storiti<\/p>\n

12. Klini\u010dna pot in klini\u010dna smernica
\n– Klini\u010dna pot je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni na\u010drt ve\u010ddisciplinarne zdravstvene oskrbe za obolenje ali poseg pri dolo\u010deni vrsti pacientov. Omogo\u010da sledenje odklonom od standardnega postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odlo\u010ditve, poenoti klini\u010dno prakso, nenehno izbolj\u0161uje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.<\/p>\n

Klini\u010dna pot je eno od odli\u010dnih orodij in je del sistema nenehnega izbolj\u0161evanja kakovosti<\/p>\n

– Klini\u010dna smernica
\nIzraz klini\u010dna smernica se zelo pogosto uporablja. Zanj obstaja ve\u010d razli\u010dnih definicij. Najpogostej\u0161a je, da je klini\u010dna smernica skupek sistemati\u010dnih izjav, ki vklju\u010duje temeljito ocenjevanje podatkov ter zdravstvenemu osebju in pacientom pomaga pri odlo\u010danju za primerno medicinsko oskrbo v posebnih klini\u010dnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n

13. Zakaj standardi
\n– prispevajo k ustvarjanju infrastrukture
\n– podpirajo izobra\u017eevanje in testiranje kompetenc za vzdr\u017eevanje procesov
\n– dose\u017eejo razumevanje osebja o klini\u010dnih procesih
\n– omogo\u010dijo primerno in dosledno uporabo na dokazih osnovane zdravstvene prakse prepre\u010dujejo za\u010detne napake pri zanesljivosti<\/p>\n

14. Kako motivacija od kro\u017ekov kakovosti vpliva na izvajanje novosti
\n\u010dlani kro\u017ekov \u010dutijo pripadnost KK, saj sami dejavno sodelujejo v njem – predlagajo spremembe, vrednotijo… zato so tudi motivirani za prevzemanje odgovornosti za uvedbo sprememb.<\/p>\n

16. na\u0161tej 1 kazalnik kakovosti
\nPadci<\/p>\n

17. Opi\u0161i PDCA prvo fazo
\nPrva faza je priprava na\u010drta za testiranje. Na\u010drt testiranja mora vsebovati ta vpra\u0161anja: kdo, kje, kdaj, kaj in kako (5K-jev) in mora imeti tudi na\u010drt za zbiranje podatkov.<\/p>\n

18. 3 faze oz. na\u010dela kanovega modela
\nOpredeljuje pri\u010dakovanja uporabnikov na treh razli\u010dnih nivojih.
\nPrva stopnja pri\u010dakovanj so kakovosti ali lastnosti izdelkov, ki morajo biti zagotovljene oziroma izpolnjene. Te lastnosti same po sebi ne zadovoljijo uporabnika saj jih ti \u017ee tako ali tako pri\u010dakujejo. Povzro\u010dijo pa veliko nezadovoljstvo \u010de niso izpolnjene.
\nDruga stopnja so kakovosti in lastnosti izdelkov, ki omogo\u010dajo da se izdelek obdr\u017ei na nekem trgu. Ta pri\u010dakovanja \u017ee vplivajo na uporabnikovo zadovoljstvo. Vklju\u010dujejo vsa izra\u017eena pri\u010dakovanja uporabnikov.
\nTretja stopnja pa so stvari, ki jih uporabnik ni pri\u010dakoval. Nobene katastrofe ni \u010de niso izpolnjena, ker jih tako ali tako ni pri\u010dakoval, je pa uporabnik zelo zadovoljen \u010de se nepri\u010dakovano izpolnijo.<\/p>\n

19. pogoji da je u\u010de\u010da se organizacija
\nU\u010de\u010da se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najbolj\u0161e izku\u0161nje in znanje, kjer se zaposleni u\u010de drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. \u00bbU\u010de\u010da se organizacija je tista, ki skozi bolj\u0161e znanje in razumevanje stalno izbolj\u0161uje procese aktivnosti\u00ab. Skrivnost le-te je v odprti in u\u010dinkoviti komunikacijski mre\u017ei med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu. U\u010de\u010da se organizacija je tista:<\/p>\n

–\u00a0ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
\n–\u00a0ki \u0161iri kulturo u\u010denja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
\n–\u00a0ki vodi stalen proces sprememb zaradi u\u010dinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
\n–\u00a0kjer sta delo in u\u010denje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, re\u0161ujejo probleme in i\u0161\u010dejo nove mo\u017enosti za u\u010denje.<\/p>\n

LASTNOSTI U\u010cE\u010cE SE ORGANIZACIJE
\n– Vizija
\n– Decentralizirano odlo\u010danje
\n– Opolnomo\u010denje zaposlenih
\n– Timska sestava
\n– Odprtost informacij
\n– Mo\u010dna, prilagodljiva kultura
\n– Sistemsko mi\u0161ljenje
\n– Mentalni modeli
\n– Opredeljeni cilji
\n– Viri, znanja, sredstva
\n– Usmerjenost k dose\u017ekom<\/p>\n

20. Kaj je vizija
\nVizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o \u017eeleni prihodnosti in odgovarja na vpra\u0161anja: \u2018\u2019Kdo smo? Kaj \u017eelimo postati?\u2019\u2019 Vizija slu\u017ei temu, da se \u010dlani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja te\u017ekih in strate\u0161kih odlo\u010ditev.<\/p>\n

1.\u00a0Mazurova neena\u010dba
\nNothing wrong NI anything right ne gleda ne spremlja, ne zbira podatkov
\nNi\u010d narobe NI vse dobro<\/p>\n

2.\u00a0Na\u010dela nacionalnih usmeritev za kakovost \u2013 na\u0161tej opi\u0161i, (vpra\u0161anje tako zastavljeno da sploh ne ve\u0161 da to ho\u010de)
\n– uspe\u0161nost
\n– enakopravnost
\n– u\u010dinkovitost
\n– varnost
\n– pravo\u010dasnost
\n– osredoto\u010denje na pacienta<\/p>\n

3.\u00a0filozofija kakovosti \u2013 3 vrsti\u010dno vpra\u0161anje –\u00a0 ne vem \u010dist to\u010dn<\/p>\n

4.\u00a0opi\u0161i 2 fazo NIPU kroga (5 alinej) kdo bi vedel kaj
\n– izvedi na\u010drt
\n– pilotno testiranje
\n– zbiramo podatke
\n– dokumentiraj probleme
\n– dokumentiraj nepri\u010dakovana opa\u017eanja<\/p>\n

5.\u00a0Kaj ocenjuje P in kaj zdravstveno osebje
\nKako gleda na kakovost zdr. osebje?
\n– predvsem iz stali\u0161\u010da tehni\u010dnega vidika \u2013 po tem vidiku je kakovostna zdr. oskrba definirana kot tista oskrba, ki posameznikom in populaciji pove\u010da mo\u017enost za doseganje \u017eelenih izidov zdravljenja in je skladna s trenutnim strokovnim znanjem \u2013 ne tisto, kar nek strokovnjak ve, ampak tisto, kar je v stroki ta \u010das znanega.<\/p>\n

KAKO GLEDAJO NA KAKOVOST PACIENTI?
\n– pomembna je tehni\u010dna kakovost, vendar jo te\u017eje ocenjujejo zaradi slab\u0161ega poznavanja \/ nepoznavanja. Zana\u0161ajo se na mnenja drugih; zanesljivej\u0161e bi bilo, \u010de bi \u0161la zdr. organizacija skozi zunanjo presojo neodvisne institucije, ki izvaja akreditacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
\nOcenjujejo tisto, kar sami najbolje zaznajo \u2013 udobje, fizi\u010dno in \u010dasovno dostopnost, prijaznost osebja, obve\u0161\u010denost o bolezni in zdravljenju, skrb za dostojanstvo in zasebnost ter sodelovanje pri zdravljenju<\/p>\n

6.\u00a0Posebnosti v zdravstvu (3 alineje)
\n–\u00a0fizi\u010dno vklju\u010devanje bolnika
\n–\u00a0psihi\u010dno vklju\u010devanje bolnika
\n–\u00a0bolnik ima pravico odlo\u010danja
\n7.\u00a0Opredeli pojme
\n– ocenjevanje kakovosti = postopek pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med seboj opravljeno in dogovorjeno zdravstveno oskrbo.<\/p>\n

– izbolj\u0161evanje kakovosti= proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti, ter odpravlja ugotovljene ovire oziroma te\u017eave in dviguje kakovost na vi\u0161jo raven.<\/p>\n

– zagotavljanje kakovosti= je navadno proces presoje, osredoto\u010di se na\u00a0 opazovane izide in i\u0161\u010de neskladnosti. Cilj je zadr\u017eanje sedanjega standarda<\/p>\n

– celovito upravljanje kakovosti= je holisti\u010den pristop h kakovosti v\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 organizaciji, tako da vsak del organizacije deluje po na\u010delih kakovosti<\/p>\n

8.\u00a0Na\u010dela sistema varosti
\n-u\u010denje in neobto\u017eevanje
\n– poro\u010danje – hitro, neobto\u017eujo\u010de, zaupno
\n– pomen skoraj\u0161njih napak
\n– tim za analizo je ve\u010d poklicen
\n– gre za ugotavljanje tveganj
\n– hitra povratna informacija
\n– odprt sistem za vse<\/p>\n

9.\u00a0Izbolj\u0161ava
\nIZBOLJ\u0160AVA: je katerakoli sprememba, ki pomeni bolj\u0161o uspe\u0161nost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne sestavne dele storitev, kot so varnost P, dostopnost, izidi zdravljenja\u2026.v to definicijo sodi tudi izbolj\u0161evanje sistema v katerem delamo<\/p>\n

10.\u00a0Na\u0161tej nekaj standardizacij
\nSTANDARDIZACIJE – klini\u010dne usmeritve, klini\u010dne smernice, standardi ZN, klini\u010dne poti, pravilniki<\/p>\n

11.\u00a0Klini\u010dna pot
\nKlini\u010dna pot je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni na\u010drt ve\u010ddisciplinarne zdravstvene oskrbe za obolenje ali poseg pri dolo\u010deni vrsti pacientov. Omogo\u010da sledenje odklonom od standardnega postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odlo\u010ditve, poenoti klini\u010dno prakso, nenehno izbolj\u0161uje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.<\/p>\n

Klini\u010dna pot je eno od odli\u010dnih orodij in je del sistema nenehnega izbolj\u0161evanja kakovosti<\/p>\n

12.\u00a0Klju\u010dne stopnje oblikovanja smernic
\n– multidisciplinarna skupina
\n– vrednotenje dokazov
\n– oblikovanje priporo\u010dil
\n– posvetovanje<\/p>\n

13.\u00a0Kaj omogo\u010da klini\u010dna pot
\nOmogo\u010da sledenje odklonom od standardnega postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odlo\u010ditve, poenoti klini\u010dno prakso, nenehno izbolj\u0161uje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.<\/p>\n

14.\u00a0Na\u010dela zbiranja podatkov
\n15.\u00a0Kak\u0161ni morajo biti zbrani podatki
\n– morajo biti kompletni
\n– zbrani nepristransko
\n– temeljijo na pravi metodi zbiranja, da se izognemo pristranskosti
\n– temeljijo na presoji procesa zbiranja, zagotovimo nepristranskost<\/p>\n

16.\u00a04 procesi zbiranja podatkov
\n1. delovna definicija – DD
\n2. zbiranje
\n3. analiza (sami)
\n4. interpretacija (sami)<\/p>\n

17.\u00a0Kako zbiramo podatke
\nPodatke lahko zbiramo tako, da zapi\u0161emo dogodek, ko se zgodi, podatke lahko vna\u0161amo sproti tudi z opazovanjem prakse, lahko uporabljamo intervjuje s pacienti ali osebjem ali vpra\u0161alnike, lahko jih zbiramo tudi retrogradno iz medicinske dokumentacije<\/p>\n

18.\u00a0Pri\u010dakovanja pacientov v ONP
\n– spo\u0161tovanje pacientovih vrednot, izra\u017eenih potreb in mo\u017enosti izbire
\n– koordinacija in integracija zdravstvene obravnave
\n– obve\u0161\u010denost in vzgoja
\n– dobro fizi\u010dno po\u010dutje
\n– emocionalna podpora ter zmanj\u0161evanje strahu in zaskrbljenosi
\n– sodelovanje svojcev in prijateljev
\n– nepretrgana zdravstvena obravnava
\n– dostopnost do zdravstvene oskrbe<\/p>\n

19.\u00a0Matrika znanja oz. matrika fleksibilnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zahteven proces
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebuje stalno dopolnjevanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebno je izkoristiti njene prednosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zemljevid znanj, popis obstoje\u010dega znanja, popis potrebnih znanj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da poznavanje obstoje\u010dih znanj v organizaciji, ki jih p.p. lahko uporabimo
\nVodstveni delavci morajo poznati vsa znanja in potenciale svojih zaposlenih. To pomeni, da zberejo informacije o vsem kar bodo\u010di sodelavec zna, tudi \u010de ni trenutno pomembno (znanje tujih jezikov npr. ru\u0161\u010dine: \u010de neko\u010d dobimo pacienta iz Rusije, bomo vedeli koga lahko pokli\u010demo, da bo re\u0161il neprijetno situacijo).
\nVir informacij za izdelavo matrike je nabor obstoje\u010dih in \u017eelenih znanj za dolo\u010deno delovno mesti ter letni razgovori.<\/p>\n

20.\u00a0Pomanjkljivosti timskega dela
\n– enoumje
\n– pogosto se pojavljajo pritiski na \u010dlane, da se strinjajo z neko alternativo, ki jo zagovarjajo mo\u010dnej\u0161i
\n– mo\u017eni konflikti med \u010dlani tima lahko povzro\u010dijo zavla\u010devanje in zmanj\u0161ujejo u\u010dinkovitost
\n– te\u017enje posameznikov, da si prilastijo rezultate timskega dela
\n– v timih pogosteje pride do ekstremnih odlo\u010ditev
\n– razpr\u0161ena odgovornost
\n– potrebno je veliko \u010dasa in sredstev<\/p>\n

21.\u00a0Timsko delo v zdravstvu
\nzdravstveni sistem je zelo kompleksen
\n– slabo sodelovanje med profili
\n– uspeh sodelovanja med zdravniki in MS je odvisen od vzajemnega spo\u0161tovanja, razumevanja in sodelovanja
\n– kako zdravniki vidijo medicinske sestre?
\n– Turner (1992) \u2013 zdravstvena nega je primer patriarhalne podreditve \u017eensk(triada).<\/p>\n

KADIVEC:
\n– slabo sodelovanje v timu,
\n– vloge v timu se spreminjajo,
\n– opolnomo\u010denje: posamezniki\/skupine se usposobijo, da spremenijo dosedanji polo\u017eaj, ker imajo\/pridobijo sposobnosti, sredstva, mo\u017enosti, avtoriteto.\u00a0<\/p>\n

22.\u00a0Kro\u017eki kakovosti
\nDelo temelji na izmenjavi izku\u0161enj in sistemati\u010dnem vnosu novih spoznanj v delo, zaposleni prihajajo do novih spoznanj, postopoma spreminjajo odnos do dela in izbolj\u0161ujejo medsebojni odnose. Na\u010din stalne motivacije MS v procesu izbolj\u0161anja kakovosti
\n– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.<\/p>\n

ZAKAJ KRO\u017dKI KAKOVOSTI:
\n\u2022 delo v ZN je ozko specializirano.
\n\u2022 malo mo\u017enosti vertikalnega napredovanja.
\n\u2022 so orodje izziva za zaposlene za strokoven razvoj, in za vklju\u010devanje v procese stalnih izbolj\u0161av izbolj\u0161av.<\/p>\n

23.\u00a0Koristi nipu kroga
\nhiter – potrebuje malo \u010dasa, potrebuje malo virov, testiranje na majhnem \u0161tevilu primerov, to\u010dno dolo\u010dene zahteve (kaj, kdaj, kdo, kako, kje)<\/p>\n

24.\u00a0naredi na\u010drt za strokovni nadzor \u2013 primer, re\u0161itve<\/p>\n

25.\u00a0po demingovem krogu re\u0161itev nekega problema
\n26.\u00a0Ovire za uvajanje kakovosti.
\nOVIRE pri uvajanju kakovosti: slaba organizacijska kultura, slabo razmejena odgovornost posameznikov in poklicnih skupin, odsotnost formalnih pravil, profesionalnega obna\u0161anja, odsotnost odgovornosti za neprofesionalno obna\u0161anje<\/p>\n

27.\u00a0Zakaj stalno izbolj\u0161evanje kakovosti ne more postati konstanta v zdravstvu al nekej tacga<\/p>\n

28.\u00a0PREDNOSTI TIMSKEGA DELA
\n– spodbuja kreativnost,
\n– izbolj\u0161a komunikacijo, odnose,
\n– spodbuja k re\u0161evanju problemov
\n– osebnostna rast
\n– ve\u010d znanja
\n– poka\u017ee se ve\u010d re\u0161itev
\n– mo\u017enost vpliva<\/p>\n

29.\u00a04 osnovne strategije zbiranja podatkov
\n–\u00a0uporaba podatkov, ki se \u017ee rutinsko zbirajo
\n–\u00a0zbiranje podatkov za analizo trenutnega procesa
\n–\u00a0zbiranje podatkov posameznih faz trenutnega procesa
\n–\u00a0zbiranje podatkov za raziskavo<\/p>\n

30.\u00a0Za uspe\u0161no zbiranje podatkov moramo odgovoriti na ta vpra\u0161anja:
\n– zakaj zbiramo podatke
\n– katere metode bomo uporabili za analizo podatkov
\n– katere podatke bomo zbrali in kje v procesu, ki ga presojamo
\n– kako bomo podatke merili in zapisovali, kak\u0161ne podatke potrebujemo
\n– kako pogosto bomo zbirali podatke
\n– kako bomo zbirali podatke
\n– kdo bo zbiral podatke
\n– kak\u0161no usposabljanje je potrebno za zbiralce podatkov<\/p>\n

31.\u00a0Na\u010dela varnosti
\n-u\u010denje in neobto\u017eevanje
\n– poro\u010danje – hitro, neobto\u017eujo\u010de, zaupno
\n– pomen skoraj\u0161njih napak
\n– tim za analizo je ve\u010d poklicen
\n– gre za ugotavljanje tveganj
\n– hitrapovratna informacija
\n– odprt sistem za vse<\/p>\n

32.\u00a0Filozofija ZN
\nnenehno izbolj\u0161evanje kakovosti, osredoto\u010denje na pacienta, iskanje napak v sistemu,
\nocenjevanje kakovosti, prepoznavanje strukture dela, timsko delo, stalno izobra\u017eevanje in strokovno izpopolnjevanje<\/p>\n

33.Ovire za delo kro\u017ekov\u00a0
\n– pomanjkanje podpore okolja
\n– formalno priznanje timskemu delu v organizacijski strukturi
\n– motivacija za delo v kro\u017ekih
\n– vodenje kro\u017eka
\n– vklju\u010devanje drugih profilov (zdravniki, administratorke)
\n– podpora nadrejenih<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Kaj je kakovost? Je nenehno izbolj\u0161evanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1534],"tags":[1536,1687,1688],"class_list":["post-1867","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-pmd","tag-procesna-metodologija-dela","tag-vaja-procesna-metodologija-dela"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1867","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1867"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1867\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1867"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1867"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1867"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}