{"id":1884,"date":"2012-02-27T13:48:05","date_gmt":"2012-02-27T12:48:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1884"},"modified":"2012-02-27T17:40:22","modified_gmt":"2012-02-27T16:40:22","slug":"okulistika-2012-vaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-2012-vaja\/","title":{"rendered":"Okulistika 2012 VaJa"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Zunanji deli o\u010desa: veke, solzila;<\/p>\n

Sprednji segment: zrklo ( ro\u017eenica, belo\u010dnica, spr. Prekat, \u0161arenica, zenica );<\/p>\n

Zadnji segment: steklovina, mre\u017enica \u2013 so deli, ki se ne vidijo;<\/p>\n

Imamo: 3 ovojnice, znotraj pa so \u0161e 3-je prostori 3 ovojnice:-zunanja ali vezivna ali oporna –<\/span> belo\u010dnica, ki gre spredaj v ro\u017eenico;<\/p>\n

-srednja ali \u017eilna – \u017eilnica<\/span> ( \u0161arenica, ciliarnik ter \u0161ele nato v \u017eilnico )-<\/p>\n

notranji ali \u017eiv\u010dni ali \u010dutni \u2013 mre\u017enic<\/span>a ;3-je prostori:<\/span> – sprednji(ro\u017eenica in \u0161arenica) – srednji( \u0161arenica in steklovina;-zadnji( steklovinski del). <\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

ZRKLO:<\/strong> Kroglaste oblike,<\/p>\n

–zunanja plast:<\/strong> spredaj je prozorna, brez\u017eilna in bogato senzori\u010dno o\u017eiv\u010dena ro\u017eenica \u2013 cornea, <\/span>ki navzad prehaja\u00a0 v belo\u010dnico \u2013sclera<\/span>. Le ta je iz \u010dvrstega veziva in daje zrklu obliko.<\/p>\n

–srednja plast:<\/span><\/strong> zadaj je \u017eilnica – choroidea, ki sega do sprednje tretjine zrkla;\u00a0 spredaj je \u017earkovnik ( ciliarnik<\/span> ), ki le\u017ei med \u017eilnico in \u0161arenico. Zgrajen je iz grebenov, ki filtrirajo prekatno teko\u010dino in pa iz ciliarne mi\u0161ice, ki slu\u017ei akomodaciji. Mi\u0161ico o\u017eiv\u010dujeo parasimpati\u010dno nitje III. mo\u017eganskega \u017eivca. Poleg \u017earkovnika je spredaj tudi \u0161arenica \u2013 iris,<\/span> ki ima obliko kolobarja in deluje kot zaslonka. V sredini ima odprtino, zenico \u2013 pupilla.<\/span> V \u0161arenici sta dve mi\u0161ici m. sphincter pupillae, ki o\u017ei zenico in jo o\u017eiv\u010duje parasimpaticus in m. dilatator pupillae, ki zenico \u0161iri in je pod vplivom simpaticusa.<\/p>\n

–notranja plast:<\/strong> Mre\u017enica \u2013 retina<\/span> ima opti\u010dni del<\/span> z receptorji za svetlobo zajema 2\/3 zrkla. Za ciliarnikom je ciliarni del mre\u017enice za \u0161arenico pa \u0161areni\u010dni del<\/span>, oba dela pa nimata \u010dutilne vloge. V mre\u017enici sta dve vrsti receptorjev \u2013 pali\u010dnice in \u010depnice. <\/span>Najve\u010d \u010depnic je v rumeni pegi \u2013 macula na zadnjem delu zrkla, kjer je tudi mesto najostrej\u0161ega vida. Pali\u010dnic je ve\u010d kot \u010depnic, vse \u010dutnice so v stiku z bipolarnimi celicami te pa z ganglijskimi celicami. Aksoni ganglijskih celic sestavljajo vidni \u017eivec \u2013 nervus opticus.<\/span><\/strong><\/p>\n

VEKE IN SOLZNI APARAT<\/span>–<\/strong> Poleg zrkla so v orbiti strukture, ki so potrebne za za\u0161\u010dito o\u010desa: Veke in solzni aparat. Veki \u2013 palpebra superior in inferior<\/span> imata na robu trepalnice in \u017eleze lojnice. Solzni aparat<\/span> \u2013 apparatus lacrimalis sestavljajo solzna \u017eleza in solzna izvodila. Solzna \u017eleza <\/span>\u2013 glandula lacrimalis le\u017ei v zgornjem stranskem kotu orbite. V medialnem o\u010desnem kotu se za\u010dno solzna izvodila, ki vodijo v solzno vre\u010dico \u2013 saccus lacrimalis, od tam pa vodi solzovod \u2013 ductus nazolacrimalis navzdol in se odpira v nosno odprtino pod spodnjo nosno \u0161koljko. II. VIDNI \u017dIVEC \u2013 N. OPTICUS-<\/span>Nevriti gangljiskih celic mre\u017enice sestavljajo senzori\u010dni vidni \u017eivec, ki zapu\u0161\u010da zrklo na slepi pegi. \u017divec zapu\u0161\u010da o\u010desno votlino skozi opti\u010dni kanal. Pred hipofizo se nitje obeh \u017eivcev delno kri\u017ea \u2013 kri\u017eanje vidnih \u017eivcev \u2013 chiasma opticum. Nitje iz nosne polovice mre\u017enice prestopi na drugo stran, nitje iz sen\u010dne polovice pa ostane na isti strani. Od kri\u017eanje dalje se vidno nitje imenuje vidna proga \u2013 tractus opticus in se kon\u010duje v talamusu. Od talamusa poteka opti\u010dna radiacija, ki se kon\u010duje v kortikalnem centru za vid v zatilnem re\u017enju. V. TRIVEJNI \u017dIVEC\u2013N. TRIGEMINUS<\/span>-je me\u0161ani.Ima mo\u010dnej\u0161i senzori\u010dni del,ki o\u017eiv\u010duje ko\u017eo obraza,o\u010desno veznico, nosno in ustno sluznico ter \u0161ibkej\u0161i motori\u010dni del s katerim o\u017eiv\u010duje \u017eve\u010dne mi\u0161ice. Senzori\u010dni del se \u017ee v lobanji razveji na tri veje:-O\u010desni \u017eivec n. ophthalmicus za ko\u017eo obraza nad o\u010desno re\u017eo ter o\u010desno veznico, belo\u010dnico, ro\u017eenico, \u017eilnico in \u0161arenico. -N. maxillaris-N. mandibularis. VIDNA OSTRINA:<\/span> Centralno vidno ostrino na daljavo (najmanj\u0161i predmet, ki ga preiskovanec spozna) dolo\u010damo po Snellen-ovi metodi, Po Snellenovi metodi izrazimo vidno ostrino z ulomkom:V = d\/D,kjer pomeni \u201cd\u201d razdaljo, iz katere preiskovanec vrstico (optotip) bere, \u201cD\u201d pa razdaljo na kateri bere vrstico oseba z dobrim vidom. B\/ na bli\u017eino–<\/strong><\/span>Z dolo\u010danjem vidne ostrine na bli\u017eino ugotovimo sposobnost preiskovanca, da vidi <\/strong>jasno na bralni razdalji. Pri preiskavi uporabljamo Jaegerjeve tablice<\/span>, na katerih so teksti razli\u010dnih velikosti ozna\u010deni s \u0161tevilkami.<\/strong><\/p>\n

Schirmer-jev test<\/span> <\/strong>Kadar \u017eelimo ugotoviti koli\u010dino izlo\u010denih solz, opravimo Schirmerjev test. V spodnja forniksa, v zunanji 1\/3 vstavimo poseben filtrirni papir\u010dek, katerega 5 mm sega v forniks, preostali del pa preko spodnje trepalnice. Bolniku naro\u010dimo naj mirno gleda navzdol. Po petih minutah odmerimo v milimetrih koli\u010dino navla\u017eitve. 10 \u2013 15 mm je \u0161e normalno. \u010ce se o\u010di preve\u010d solzijo, se prebrizga solzevod.<\/strong><\/p>\n

Eksoftalmometrija-<\/span><\/strong>Je merjenje izbo\u010denosti (protruzije) posameznega zrkla glede na orbitalne kosti. <\/strong><\/p>\n

O\u010cESNI PRITISK<\/span><\/strong> Da se ga oceniti s palpacijo! Pri akutnem glavkomskem napadu, ko se iznenada mo\u010dno pove\u010da o\u010desni pritisk, oko postane na otip bolj trdo. Da lahko ocenimo, primerjamo oba o\u010desa skupaj ( ponavadi je enostranski ), ali pa z na\u0161im, \u010de je pritisk pove\u010dan v obeh o\u010desih.Meritev se izvaja z:<\/span>-Aplanacijski tonometer \u2013 z njim dolo\u010dimo silo, ki je potrebna za splo\u0161\u010ditev ro\u017eenice.-Indentacijski tonometer – dolo\u010damo o\u010desni tlak z merjenjem vgreznjenja ro\u017eenic. Preiskovanec pri tem le\u017ei, pnevmotonometer \u2013 najbolj v uporabi, ko ti pihne zrak v o\u010di. <\/strong><\/p>\n

BULBOMOTORIKA<\/span><\/strong> OZ. GIBLJIVOST<\/span><\/strong> :1. PERIMETRIJA<\/span>-preiskava vidnega polja;2.REFRAKTOMETRIJA;3.KERATOMETRIJA<\/span> \u2013merjenje izkrivljenosti ro\u017eenice4. PREISKAVE VIDNEGA POLJA ZA BARVE<\/span> \u2013 uporabljajo se ISHIARA tablice.5. UZ preiskave<\/span> o\u010desa in o\u010dnice6. ANGIOGRAFIJA<\/span>:\u00a0 FA in ICGA.FA: fluorescinska angiografija \u2013 uporablja se barvilo in poka\u017ee spremembe v mre\u017enici in tik pod njo.ISCT: Indocyanine green angiography \u2013 za ugotavljanje sprememb \u017eilja \u017eilnice7. OCT \u2013 OPTI\u010cNA KOHEREN\u010cNA TOMOGRAFIJA<\/span>:\u00a0 za bolezni mre\u017enice ter opazovanje sprememb ro\u017eenice ter vidnega \u017eivca; prika\u017ee pre\u010dne prereze, ki so skoraj enaki histolo\u0161kemu pregledu oz. preiskavi8. ELEKTROFIZIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/span>: so bolj za funkcijo-ERG za funkcijo mre\u017enice-EOG retinalni pigmentni epitel-VEP za vidne poti-EMG za funkcijo mi\u0161ic. <\/strong><\/p>\n

celulitis orbite:<\/span><\/strong> zajame tkiva v orbiti, oko ni prizadeto, je pa lahko \u017eivljensko nevarno, zlasti za otroke.Je vnetje tkiva v orbiti zaradi oku\u017ebe, ki nastane po po\u0161kodbi vek z ostrim predmetom ali se raz\u0161iri v orbito iz obnosnih votlin ali nosnega dela \u017erela. <\/em>Orbitalni celulitis je nujno stanje in lahko povzro\u010di mo\u010dno poslab\u0161anje vida.<\/span><\/p>\n

endokrina oftalmopatija:<\/span><\/strong> o\u010di so izbuljene, ker gre za vnetje orbitalnega ma\u0161\u010devja in vezivnega tkiva, lahko pa pride celo do vnetja mi\u0161i\u010dnega tkiva. <\/strong><\/p>\n

NEPRAVILEN POLO\u017dAJ<\/span><\/strong>– PTOZA:<\/span> pove\u0161enost veke, lahko oslabi mi\u0161ica lahko gre za strukturne -spremembe,-EKTROPIJ:<\/span> veka je obrnjena navzven, pogosteje je pri starej\u0161ih-ENTROPIJ:<\/span> je stanje pri katerem se rob spodnje veke obrne navznoter tako, da se trepalnice drgnejo \u2013 veznici in ro\u017eenici (navznoter obrnjene trepalnice). To povzro\u010di dra\u017eenje, ki ima za posledico konjunktivitis\u00a0 ali razjedo ro\u017eenice oz. ulcus.<\/p>\n

VNETJA<\/span><\/strong>: BLEFARITIS:<\/span> je vnetje vek, ki je pogosto zdru\u017eeno s seboroi\u010dnim ekcemom lasi\u0161\u010da in obrvi. Najve\u010dkrat je vzrok infekcija, robovi vek so zadebeljeni. Potrebno je redno \u010di\u0161\u010denje vek ter dodajanje umetnih solz.-JE\u010cMEN\u010cEK \u2013 HORDEOL<\/span>: je vnetje povrhnjih \u017elez: atb mazilo + gretje;\u00a0 Kot vse dlake, rastejo tudi trepalnice iz me\u0161i\u010dkov, votlinic v ko\u017ei. Ti me\u0161i\u010dki se pogosto oku\u017eijo. Tako oku\u017ebo obi\u010dajno povzro\u010di stafilokokna bakterij. -HALACIJ<\/span>: sekret \u017eleze v vezivni kapsuli; dokler se ne vname, ne povzro\u010da te\u017eav, \u010de pa se pa precej boli; damo atb.<\/strong><\/p>\n

3. TUMORJI<\/span><\/strong> -ksantelazma<\/span>\u2013 povi\u0161ani lipidi v krvi;-Benigne <\/span>retencijske ciste;-Bazaliom \u2013 maligni;<\/strong><\/p>\n

SOLZNI \u2013 LAKRIMALNI SISTEM:<\/span><\/strong> Solzila<\/span> se sestojijo iz:-\u017eleze solznice-solznih cevk ( kanal\u010dkov )-solznih me\u0161i\u010dkov -solznonosni vod, po katerem se solze zlivajo v nosno votlino.SOLZNICA<\/span>: \u017eleza v solzni jamici znotraj o\u010desne votline, zgoraj in lateralno od zrkla.<\/span><\/strong>SOLZE:<\/span> glavna sestavina voda ter manj\u0161a koli\u010dina beljakovin. S premikanjem zgornje veke, se solze razlijejo po ro\u017eenici in belo\u010dnici, ju vla\u017eijo ter \u0161\u010ditijo pred izsu\u0161itvijo. Bolezni solzne \u017eleze<\/span><\/strong>–sindrom suhega o\u010desa:<\/span> je posledica pomankljivega izlo\u010danja solzne \u017eleze in je najve\u010dkrat posledica degenerativnih procesov ter povezano s kak\u0161no drugo sistemsko boleznijo. Solzni film ima tri dele: -vodni del, kjer je glavna solzna \u017eleza-lipidni del ( odgovorne veke )-mucinski del ( \u017elezice ob veznici ); vse lepo funkcionira, \u010de so vsi trije deli zdravi in brezhibni <\/strong>keratitis sicca:<\/span> ni dovolj solz, ob\u010dutek peska v o\u010deh; edina th je dodajanje solz;<\/span><\/strong>–vnetja:<\/span> dakrioadenitis: je vnetje solzne \u017eleze, ki je bolj redko in se ponavadi pojavi v otro\u0161tvu;<\/span><\/strong>dakriocistitis: je vnetje solznega me\u0161i\u010dka z oteklino, rde\u010dino in bole\u010dino v notranjem o\u010desnem kotu, kar spremlja solzenje ( epifora ).<\/strong><\/span><\/p>\n

KONJUNKTIVITIS<\/strong><\/span> \u2013<\/strong> vnetje o\u010desne veznice, prozorne mrene, ki oblaga veke in zunanje oko do roba ro\u017eenice. Bolezen nastane zaradi oku\u017ebe ali alergije. Oku\u017eba ponavadi nastane zaradi oku\u017eenih prstov, brisa\u010d ali krp za umivanje obraza. Pri novorojen\u010dkih se lahko konjuktivitis pojavi do 3 dni po rojstvu zaradi oku\u017ebe v materinem porodnem kanal.<\/p>\n

PTERIGIJ-<\/span><\/strong> degenerativna sprememba, ki nima veze z vnetjem; pojavlja se bolj pri ljudeh, ki so celo \u017eivljenje na prostem. Gre za prira\u0161\u010danje veznice na povr\u0161ino ro\u017eenice. Zdravljenje je le kirur\u0161ko. <\/strong><\/p>\n

HIPOSFAGMA= <\/span><\/strong>podvezni\u010dna krvavitev, ni tako dramati\u010dno, kot je videti; obi\u010dajno ni ni\u010d huj\u0161ega; th ni; lahko je povezano z akutnim dvigom tlaka v o\u010desu.Pogosto bolniki obi\u0161\u010dejo urgentno ambulanto zaradi rde\u010dega o\u010desa pri nespremenjenem vidu brez drugih simptomov.<\/strong><\/p>\n

RO\u017dENICA \u2013 CORNEA<\/span><\/strong>– Je pomembna kot opti\u010dni medij<\/span> z najve\u010djo lomno mo\u010djo ( 43 dioptrij ) in sodeluje pri nastanku slike. Nima \u017eilja, premer 10-13mm. Hrani se<\/span> iz:-\u017eilic ob robu-solznega filma-prekatne vodice<\/strong><\/p>\n

Vnetja ro\u017eenice \u2013 keratitits;<\/span> <\/strong>\u010de je globje je to ulcus oz. razjeda ro\u017eenice. Vzroki so infekcijski ali neinfekcijski.Ro\u017eenica je najpogosteje mehansko po\u0161kodovana zaradi tujka<\/span> ali opraskanine <\/span>(erozije) ro\u017eeni\u010dnega epitelja. Vnetja in razjede ro\u017eenice pa lahko povzro\u010dijo tako bakterije kot virusi.Adenovirusni keratokonjunktivitis<\/span>: pojavijo se onfiltrati v o\u010desu, motijo ostrino in lahko celo ostanejo. Je zelo nalezljivo. Prave th ni;<\/p>\n

Nikdar nobenemu ne svetujemo kakr\u0161nihkoli gtt ali mazil s kotikosteroidi \u2013 lahko svetujemo atb zadeve!<\/p>\n

GLAVKOM \u2013 zelena mrena <\/span><\/strong>Za oko je previsok tlak<\/span> \u2013 je ve\u010d vzrokov, vendar jim je skupen povi\u0161an o\u010desni tlak in zato pride do okvare o\u010desnega \u017eivca in izpadov v vidnem polju.Normalen tlak<\/span>: 11-21mmHg. Ve\u010dinoma je problem v odtoku prekatne vodke, redkeje v pove\u010dani produkciji. Prekatna vodka<\/span> nastaja v ciliarniku, odteka pa v podro\u010dje zakotja, kjer gre skozi trabekule v kri. \u010ce je odtok te vodice moten se pove\u010da tlak v o\u010desu; po sestavi podobna plazmi, le da ima bistveno manj beljakovin<\/strong><\/p>\n

Glavkom odprtega zakotja:<\/span><\/strong>Prekatna voda pri tej obliki glavkoma prepo\u010dasi odteka. Je najbolj raz\u0161irjena oblika. Simptomi se poka\u017eejo \u0161ele takrat, ko je \u017ee pri\u0161lo do po\u0161kodb, ki se jih ne da ve\u010d popraviti. Pojavijo se rahel glavobol, prizadet vid, te\u017eave pri prilagajanju na temo, “tunelski vid” (zo\u017eenje vidnega polja) <\/strong><\/p>\n

Glavkom zaprtega zakotja:<\/span><\/strong>Prostor med ro\u017eenico in \u0161arenico (prekatna voda se tukaj izlo\u010da iz o\u010desa) je o\u017eji kot normalno. S starostjo o\u010desna le\u010da raste, zato je ta oblika pogostej\u0161a v starosti. Pojavljajo se nenadni napadi pove\u010danega tlaka, navadno v enem o\u010desu. Predhodno se pojavijo simptomi poslab\u0161anja vida, bole\u010dine v o\u010desu in glavi, motnje v zaznavi svetlobe in trajajo nekaj ur. Presbyopia \u2013 starostna slabovidnost<\/span> je normalen fiziolo\u0161ki pojav pri katerem se akomodacijska \u0161irina z leti zmanj\u0161a (o\u010desna le\u010da zgubi pro\u017enost). Punctum remotum se oddalji od o\u010desa. Starej\u0161i ne vidijo ostro na razdalji 6 cm. <\/strong><\/p>\n

SIVA MRENA: KATARAKTA<\/span><\/strong> pomeni slap-bela voda podobno kot bela le\u010da; gre za skalitev le\u010de;Lahko je prirojena ali pridobljena.<\/strong><\/p>\n

Oblika:<\/span><\/strong>\u2022 Nuklearna<\/span> (skali se predvsem jedro)\u2022 Kortikalna<\/span> (skali se predvsem skorja, obi\u010dajno na zadnjem polu)<\/strong><\/p>\n

Simptomi:<\/span><\/strong>Drugi vid .<\/span> nenadoma pacient ponovno vidi brati- inducirana miopija;Meglen vid,<\/span> rumenkast odtenek (urokrom)Distorzija<\/span>-zaradi nehomogenih skalitev, mo\u017ena monokularna diplopija<\/p>\n

Znaki:<\/span><\/strong>\u2022 Siv ali temen odsev pri presvetlitvi.\u2022 Levkokorija-bela zenica<\/p>\n

Zdravljenje:<\/span><\/strong> kirur\u0161ko. O\u010desno ozadje pregledamo z: oftalmoskopom in \u0161pranjsko svetilko s kontaktno le\u010do.<\/span><\/strong> Aparat za merjenje o\u010desnega pritiska?<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

Topometer<\/strong>.Koliko smeri gibanja poznamo?9 smeri.<\/strong> Normalna ostrina vida?- 1,0KERATOKONUS <\/span>\u2013 nepravilno ukrivljena ro\u017eenica v obliki konusa; napredujo\u010de oblike se ne da\u00a0 popraviti z o\u010dali. BELO\u010cNICA – SCLERA<\/span>Je iz \u010dvrstega veziva. Sestavljena je iz sve\u017enjev kolagenskih vlaken, ki se prepletajo z elasti\u010dnimi vlakni. Razporeditev kolagenskih in elasti\u010dnih vlaken daje zrklu obliko, ki se vzdr\u017euje z znotrajo\u010desnim tlakom prekatne vodke in steklovino <\/strong><\/p>\n

EPISKLERITIS:<\/span><\/strong> je vnetje tkiva med veznico in belo\u010dnico (raz\u0161irjene globlje \u017eile, bole\u010de na dotik, delno reagira na kortikosteroide ) <\/strong><\/p>\n

SKLERITIS:<\/span><\/strong> <\/span>vnetje belo\u010dnice, je globje in zajame \u017ee celo sclero. Oboje se pojavlja z rde\u010dim o\u010desom. Pri skleritisu je lahko \u0161e okvarjen vid. <\/strong><\/p>\n

LE\u010cA \u2013 LENS- <\/span><\/strong>Prepu\u0161\u010da in lomi svetlobne \u017earke; nima \u017eil niti \u017eivcev;<\/strong><\/p>\n

AKOMODACIJA = prilagoditev<\/span>;<\/strong> sposobnost o\u010desa izostrit vid na razli\u010dne razdalje. <\/strong><\/p>\n

MRE\u017dNICA\u2013RETINA\u2013<\/span><\/strong> je notranji ovoj zrkla, na katerem lo\u010dimo vidni del in slepi del.<\/span> Slednji pokriva ciliarnik in \u0161arenico.Mre\u017enico sestavljajo \u017eiv\u010dne in oporne celice; na\u0161tete celice in njihovi izrastki so razporejeni v 10 skladov.Normalno o\u010desno ozadje:<\/span>-papila-rumena pega \u2013 makula-\u017eile.GLAVNE BOLEZENSKE SPREMEMBE:<\/span>-edem-krvavitve-eksudati-brazgotine-neovaskularizacije \u2013 novonastale \u017eile. BOLEZNI MRE\u017dNICE:<\/span>1. bolezni \u017eil\u00a0 so odraz sistemskega obolenja2. spremembe pri visoki kratkovidnosti ( > 6 diopt )3. odstop mre\u017enic4. starostna degeneracija rumene pege5. dedne distrofije mre\u017enice6. tumorji7. bolezni vitreoretinalnega stika Diabeti\u010dna retinopatija<\/span>Zve\u010dana koli\u010dina glukoze v krvi je razpoznavni znak sladkorne bolezni<\/span>, pa tudi tisti odlo\u010dujo\u010di dejavnik, ki povzro\u010da vse trajne okvare..<\/strong><\/p>\n

\u0160KILJENJE IN PREPRE\u010cEVANJE SLABOVIDNOS<\/span>TI <\/strong>\u0160kiljenje ali strabizem pomeni patolo\u0161ki odklon enega o\u010desa v razmerju do drugega. Opa\u017eamo \u0161kiljenje navznoter, navzven, navzgor ali navzdol, torzijsko \u0161kiljenje in kombinacije na\u0161tetega. Vzrokov za \u0161kiljenje je ve\u010d: od genetskih dejavnikov, nekorigirane refrakcijske hibe, nezadostne fuzije in enostransko slab\u0161ega vida pri spremljajo\u010dem strabizmu do nevrogenih in miogenih dejavnikov pri nespremljajo\u010dem.<\/strong><\/p>\n

Glede na spreminjanje kota lo\u010dimo<\/span><\/strong>:
\n– Konkomitantno<\/span> ali spremljajo\u010de \u0161kiljenje, kjer se kot v odvisnosti od smeri\u00a0 pogleda oziroma fiksirajo\u010dega o\u010desa ne spreminja. Pogosto pri otrocih – Nekomitantno<\/span> ali nespremljajo\u010de \u0161kiljenje, kjer se \u0161kilni kot spreminja v odvisnosti od smeri pogleda ali o\u010desa, ki v danem trenutku fiksira. Ve\u010dina takih strabizmov je paraliti\u010dnih ali restriktivnih, povezanih tudi z nevrolo\u0161ko boleznijo ali boleznijo orbite. Pogosteje pri odraslih.AMBLYOPIA \u2013<\/span> slabovidnost, ki je lahko posledica motenega razvoja. Zaradi \u0161kiljenja otroci obi\u010dajno eno sliko izklopijo in se zato tam vid ne razvija tako kot bi se moral. ZDRAVLJENJE <\/span>slabovidnosti zaradi \u0161kiljenja:-predpis o\u010dal-okluzija \u2013 prekrivanje o\u010desa, ki je bolj\u0161i-vaje s pomo\u010djo aparatov \u2013 pleoptik-operacijaPARALITI\u010cNO \u0160KILJENJE:<\/span> je ponavadi pri odraslih in je posledica:-paralize zunanjih mi\u0161ic-dvojne slike \u2013 dyplopiaZDRAVLJENJE:<\/span>-pogledne vaje-pokrivanje odklonjenega o\u010desa-o\u010dala s prizmatskimi stekli-operacija. <\/strong>Po\u0161kodbe s kislinami in lugi (kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa)-<\/span>Najpogosteje pride do po\u0161kodb s kislinami in lugi na delovnem mestu, v 1\/3 primerov pa doma. Dvakrat pogosteje se na delovnem mestu po\u0161kodujejo mo\u0161ki, najve\u010dkrat pri delu s cementom in malto, redkeje v industriji s topili. Doma pride najve\u010dkrat do kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa s \u010distili in detergenti. Po\u0161kodbe s kislinami in lugi so nujno stanje v oftalmologiji in zahtevajo takoj\u0161nje zdravljenje.Kisline<\/span> povzro\u010dajo koagulacijo,<\/span> baze pa so \u0161e bolj agresivne, ker gredo bolj v globino, saj raztaplajo ro\u017eenico. Prva pomo\u010d<\/span>– Nujno je takoj\u0161nje vsaj 5-minutno spiranje o\u010desa\/o\u010di z vodo<\/span> -Spiranje je tudi prvo zdravljenje kemi\u010dne po\u0161kodbe, saj lahko vsako odla\u0161anje poslab\u0161a kon\u010dni izid. Zaradi obrambne reakcije (mo\u010dno stiskanje o\u010di) si po\u0161kodovanec te\u017eko sam spira oko. O\u010desno povr\u0161ino si spira z manj\u0161im curkom vode.<\/em><\/strong>Med spiranjem po\u0161kodovancu naro\u010di, da pogleda v razli\u010dne smeri, da bolje odstrani \u0161kodljivo snov z o\u010desne povr\u0161ine.<\/em><\/strong> <\/strong><\/strong><\/p>\n

Raztrganina zrkla<\/span><\/strong> Raztrganina zrkla je odprta po\u0161kodba o\u010desa, pri kateri je o\u010desna stena (ro\u017eenica ali belo\u010dnica) prekinjena v vseh plasteh<\/em>. <\/strong><\/p>\n

Prva pomo\u010d<\/span><\/strong>– Pri odprti po\u0161kodbi zrkla ali pri sumu na tako po\u0161kodbo oko pokrijemo s sterilnim zlo\u017eencem in pri tem pazimo, da z njim ne pritisnemo na oko.<\/span> Po\u0161kodovanca takoj napotimo k oftalmologu. Pacient naj ne stiska preve\u010d o\u010di, ker lahko iztisne celo vsebino o\u010desa. <\/strong><\/strong><\/p>\n

Krvavitev v sprednji prekat (hifema) <\/span><\/strong>Nastane zaradi udarca s topim predmetom. Krvavitev opazimo, \u010de z lu\u010dko posvetimo v oko.Prva pomo\u010d<\/span>S po\u0161kodovancem ravnamo kot pri odprti po\u0161kodbi zrkla.<\/span> Oko pokrijemo z zlo\u017eencem in ga takoj po\u0161ljemo k oftalmologu. \u010ce le-ta izklju\u010di odprto po\u0161kodbo zrkla, je potreben po\u010ditek, oko za\u0161\u010ditimo s posebnim \u0161\u010ditkom in damo v oko zdravila (cikloplegik atropin in kortikosteroidne kapljice). Najpogostej\u0161i zapleti so: ponovna krvavitev v sprednji prekat (zlasti prvih 5 dni po po\u0161kodbi) in pozneje visok o\u010desni tlak, ki okvari vidni \u017eivec (glavkom). Pri mo\u010dnem udarcu lahko hifemo spremlja krvavitev v steklovino, premaknjena ali subluksirana le\u010da in po\u0161kodba mre\u017enice. <\/strong><\/p>\n

Raztrganine vek<\/span><\/strong> <\/strong>Najve\u010dkrat so posledica po\u0161kodbe z ostrim predmetom, lahko pa nastanejo tudi pri po\u0161kodbi s topim predmetom. V zadnjem \u010dasu so pogostej\u0161e po prometnih nezgodah. Raztrganino veke lahko spremlja odprta po\u0161kodba zrkla. K oftalmologu so napoteni po\u0161kodovanci z eno od naslednjih po\u0161kodb veke:Prva pomo\u010d:<\/span>Vsako raztrganino veke z ve\u010djo izgubo tkiva naj oskrbi oftalmolog (zaradi prekrivanja po\u0161kodbe z re\u017enjem ) <\/strong>Mi lahko odstranimo tujke in sterilno pokrijemo.<\/span> <\/strong><\/p>\n

Odrgnine ro\u017eenice (erozije) in tujki <\/span><\/strong>Erozija ro\u017eenice je posledica po\u0161kodbe<\/span> (npr. z vejo, s prstom, rastlinskimi deli ipd.) ali pa nastane zaradi tujka,<\/span> ki po\u0161koduje o\u010desno povr\u0161ino.<\/p>\n

Prva pomo\u010d<\/span><\/em><\/strong>Pri izpostavljenosti UV \u017earkom se manj\u0161e odrgnine ro\u017eenice v 24 urah zacelijo brez posledic in te\u017eave minejo. Bole\u010dine zmanj\u0161amo s protibole\u010dinskimi tabletami in po\u010ditkom z zaprtimi o\u010dmi v temnem prostoru. \u010ce so te\u017eave prisotne naslednji dan, je priporo\u010dljiv obisk pri oftalmologu.<\/p>\n

1. Zapora centralne arterije mre\u017enice:<\/span> vzrok je embolija; pride do nenadnega nebole\u010dega in mo\u010dnega poslab\u0161anja vida ter patolo\u0161ke zeni\u010dne reakcije. Znotraj 6-ih ur so \u0161e kanditati za trombolizo \u2013 pomemben je torej \u010cAS<\/p>\n

2. Zapora centralne vene mre\u017enice so na<\/span> drugem mestu med vzroki slabega vida (takoj za diabeti\u010dno retinopatijo). Pogostost venske zapore je med 2\u20138 na 1000 oseb. Za nastanek venske zapore so bolj ogro\u017eeni starej\u0161i nad 50. letom starosti, osebe z arterijsko hipertenzijo, sladkorni bolniki in bolniki z glavkomom.<\/span> <\/em>Simptomi:<\/span> Nenadno, nebole\u010de poslab\u0161anje vida.<\/em><\/p>\n

Klini\u010dni znaki:<\/span> Mo\u010dno poslab\u0161anje vida pogosto pod 10 %. Pri pregledu z oftalmoskopom so prisotne \u0161tevilne krvavitve po celotnem o\u010desnem ozadju, vene so \u0161iroke in zvijugane, meje papile vidnega \u017eivca (slepa pega) so zabrisane.Strokovna oskrba in zdravljenje <\/span>Pri neprekrvljenosti mre\u017enice (ishemi\u010dna oblika) lasersko zdravljenje, da prepre\u010dimo zaplete in nadaljnje slab\u0161anja vida (zvi\u0161anje o\u010desnega tlaka zaradi razra\u0161\u010danja novih \u017eil). Pojavljajo se nove mo\u017enosti zdravljenja, katerih koristi so bile prikazane na majhnem \u0161tevilu bolnikov.3. krvavitev v steklovino<\/span>: vzroki so diabeti\u010dna retinopatija, raztrganinamre\u017enice, odstop mre\u017enice, po zapori centralne vene, starostne degeneracije makule: Je najpogostej\u0161i vzrok nenadnega poslab\u0161anja vida pri sladkornih bolnikih. Zaradi slabe prekrvljenosti mre\u017enice pri diabetikih se za\u010dnejo razra\u0161\u010dati nove \u017eile na mre\u017enici, v steklovini in na \u0161arenici. Te \u017eile imajo nepopolno (\u0161ibko) \u017eilno steno, ki rada po\u010di, zato pride do krvavitve v steklovino.<\/strong><\/p>\n

Simptomi<\/span><\/strong>:<\/span> Nenadno, nebole\u010de mo\u010dno poslab\u0161anje vida.<\/strong><\/p>\n

Klini\u010dni znaki<\/span><\/strong>:<\/span> Pri presvetlitvi z oftalmoskopom ni rde\u010dega odseva iz o\u010desnega ozadja.4. sprednja ishemi\u010dna nevropatija:<\/span> Opti\u010dna nevropatija zaradi temporalnega arteritisa: znaki se pojavljajo \u017ee veliko prej, glavobol v \u010delu in temenu, bole\u010dine pri \u017eve\u010denju, lahko tudi bole\u010dine v mi\u0161icah in sklepih;\u00a0 zvi\u0161ani so vnetni parametri Klini\u010dni znaki<\/span>: Bole\u010d pritisk na temporalno arterijo, dovodna okvara zenice, edem vidnega \u017eivca. Pri 65 % bolnikov se spremembe hitro pojavijo tudi na drugem o\u010desu.<\/p>\n

Prva pomo\u010d:<\/em><\/strong><\/span> <\/em><\/strong>Napotitev in zdravljenje pri oftalmologu. Dobijo visoke odmerke kortikosteroidov \u2013 s tem prepre\u010dimo poslab\u0161anje in izgubo vida na drugem o\u010desu. Na prvotno prizadetem se vid obi\u010dajno ne izbolj\u0161a.<\/em><\/strong>5. nearteri\u010dna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija<\/span>Je posledica motenj v prekrvitvi vidnega \u017eivca. Pogostej\u0161a je pri osebah, starih nad 45 let, ki so najve\u010dkrat zdrave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zunanji deli o\u010desa: veke, solzila; Sprednji segment: zrklo ( ro\u017eenica, belo\u010dnica, spr. Prekat, \u0161arenica, zenica ); Zadnji segment: steklovina, mre\u017enica \u2013 so deli, ki se ne vidijo; Imamo: 3 ovojnice, znotraj pa so \u0161e 3-je prostori 3 ovojnice:-zunanja ali vezivna ali oporna – belo\u010dnica, ki gre spredaj v ro\u017eenico; -srednja ali \u017eilna – \u017eilnica ( … Preberi ve\u010d o Okulistika 2012 VaJa<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1490,1489,1711,1713,1712,1496],"class_list":["post-1884","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-oftalmologija","tag-okulistika","tag-okulistika-2012","tag-zapiski-iz-oftalmologije","tag-zapiski-oftalmologija","tag-zapiski-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1884","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1884"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1884\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1884"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1884"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}