{"id":189,"date":"2007-11-29T17:09:56","date_gmt":"2007-11-29T16:09:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-henderson\/"},"modified":"2017-02-16T13:24:13","modified_gmt":"2017-02-16T12:24:13","slug":"14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-henderson","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-henderson\/","title":{"rendered":"14. osnovnih \u017eivljenskih aktivnosti po Virginiji Henderson"},"content":{"rendered":"

\"virginiahenderson.gif\"Konceptualni model V. Henderson:
\nHendersonova poudarja skrb za bolnega in zdravega posameznika pri izvajanju tistih aktivnosti, ki prispevajo k zdravju ali vrnitvi zdravja ( ali mirni smrti ), ki bi ji le ta opravil samostojno, \u010de bi imel dovolj mo\u010di, volje in znanja.<\/p>\n

Edinstven prispevek zdravstvene nege pri pomo\u010di posamezniku je, da mu omogo\u010di, da postane samostojen, kakor hitro je mogo\u010de.<\/p>\n

Na tem podro\u010dju je DMS\/DZN strokovnjak in ima pravico pobude, samostojnega izvajanja in nadzora. Poudarja pomo\u010d posamezniku, osredoto\u010da se na individualno ZN, ki ohranja zdravje.<\/p>\n

Definicijo je raz\u0161irila s 14 osnovnimi \u017eivljenskimi aktivnostmi:
\n–\u00a0Dihanje
\n–\u00a0Prehranjevanje in pitje
\n–\u00a0Odvajanje, izlo\u017eanje
\n–\u00a0Gibanje in ustrezna lega
\n–\u00a0Spanje in po\u010ditek
\n–\u00a0Obla\u010denje
\n–\u00a0Vzdr\u017eevanje TT
\n–\u00a0\u010cisto\u010da in nega telesa
\n–\u00a0Izogibanje nevarnostim v okolju
\n–\u00a0Odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, potreb
\n–\u00a0Izra\u017eanje verskih \u010dustev
\n–\u00a0Koristno delo
\n–\u00a0Razvedrilo, rekreacija
\n–\u00a0U\u010denje in pridobivanje znanja o zdravju<\/p>\n

Definicija zdravstvene nege in 14. O\u017dA dolo\u010dajo opravila, ki jih medicinska sestra lahko uvede in nadzira. Poudarja tudi, da je medicinski sestro potrebno opozoriti na naloge, ki jo odvra\u010dajo od profesionalne vloge, in na potrebo, da daje prednost svojemu pomembnemu delu.\u00a0 Hendersonova opisuje zdravstveno nego kot neodvisno in enkratno zdravstveno profesijo.<\/p>\n

:: DIHANJE ::<\/p>\n

\"dihanje.jpg\"<\/a><\/p>\n

Dihanje je \u017dA, ki j za \u010dlovekovo pre\u017eivetje najpomembnej\u0161a. \u010clovek brez dihanja lahko pre\u017eivi le nekaj minut. Z dihanjem se pri \u010dloveku zadovoljuje potreba po kisiku, ki je lahko v\u010dasih ve\u010dja ali manj\u0161a ( spanje, po\u010ditek, \u0161portne aktivnosti.. )
\nRespiracija je fiziolo\u0161ka funkcija, ki s pomo\u010djo dihalnih organov izmenjava kisik in ogljikov dioksid v telesu.
\nDihanje je povezano z respiracijo in sicer gre za mehansko vdihovanje zraka.
\nDihanje se vzpostavi ob rojstvu in preneha ob smrti.<\/p>\n

\u010clovekove dihalne navade so lahko pozitivne ali negativne.<\/p>\n

Ugotavljanje pacientovih potreb:
\nPogovor s pacientom ( ugotavljanje pacientovih navad, kako je skrbel za mikroklimo, okolje, na\u010din obla\u010denja, sprehod, rekreacija, kajenje.. )<\/p>\n

Pregled in opazovanje pacienta:
\nFrekvenca dihanja : normalno 16-22 vdihov\/izdihov na minuto,\u00a0 tahipnoa \u2013 bradipnoa
\nRitem dihanja, ritmi\u010dno aritmi\u010dno
\nNa\u010din dihanja, prsno, trebu\u0161no
\nGlobina dihanja, povr\u0161insko, plitvo, globoko<\/p>\n

GIBANJE DIHALNIH ORGANOV:
\nPri te\u017ejih okvarah pacient \u0161iri nosna krila
\nDihanje skozi usta, okvare dihalnih poti
\nGibanje prsnega ko\u0161a je simetri\u010dno pri obolenjih pa lahko ena stran zaostaja od druge<\/p>\n

SPREMEMBA BARVE KO\u017dE IN SLUZNIC:
\nPeriferna cianoza na okon\u010dinah
\nCentralna cianoza, ko\u017ea je v celoti modrikasta<\/p>\n

SPREMEMBE PRI DIHANJU:
\nCheyne stokesovo dihanje, Kussmaulovo dihanje, Dyspnoe<\/p>\n

KA\u0160ELJ : pri njem opazujemo na\u010din ka\u0161lja ( suh, dra\u017ee\u010d, brez ali z izme\u010dkom), kdaj se pojavlja, kaj ga izzove.<\/p>\n

BOLE\u010cINA: spremlja nekatera bolezenska stanja.<\/p>\n

\u010ce pacient ne diha gre za najbolj urgentno stanje \u2013 Reanimacija<\/p>\n

Ko zberemo vse podatke, jih analiziramo in uredimo ter dolo\u010dimo negovalne diagnoze:
\n–\u00a0neu\u010dinkovito dihanje
\n–\u00a0onemogo\u010deno \u010di\u0161\u010denje dihalnih poti
\n–\u00a0zvi\u0161ana mo\u017enost infekcije
\n–\u00a0nespe\u010dnost
\n–\u00a0bole\u010dina
\n–\u00a0strah
\n–\u00a0ka\u0161elj
\n–\u00a0pomankljiva osebnega samonega
\nNA\u010cRTOVANJE ZN:
\n–\u00a0dihanje bo izbolj\u0161ano
\n–\u00a0dihalne poti bodo o\u010di\u0161\u010dene
\n–\u00a0mo\u017enost infekcije bo zmanj\u0161ana
\n–\u00a0pacient bo bolj\u0161e spal
\n–\u00a0obdobja zbujanja bodo kraj\u0161a
\n–\u00a0bole\u010dina bo zmanj\u0161ana
\n–\u00a0ob\u010dutek strahu bo zmanj\u0161an
\n–\u00a0pacient bo skrbel za svojo higieno
\n–\u00a0pacient bo manj ka\u0161ljal
\n–\u00a0pacient bo spoznal pravilno tehniko dihanja<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0ustrezna mikroklima za pacienta ( 18-20 stopinj ), vendar moramo paziti, da ta temparatura ni prenizka za nekatere skupine ljudi ( otroci, starostniki )
\n–\u00a0ustrezna vla\u017enost v prostoru ( 40-80%). Pacientom z dihalnimi motnjami vi\u0161ja vla\u017enost ( 70 \u2013 80%)
\n–\u00a0uporaba vla\u017eilcev ali polaganje krp na radiatorje
\n–\u00a0zra\u010denje prostorov, dovod sve\u017eega zraka in prepre\u010devanj kaplji\u010dnih infekcij
\n–\u00a0uporaba ustreznih obla\u010dil
\n–\u00a0namestitev v ustrezni polo\u017eaj ( polsede\u010di )
\n–\u00a0nudenje pomo\u010di ob ka\u0161lju ( sede\u010di polo\u017eaj ali drena\u017eni polo\u017eaj )<\/p>\n

Aspiracija se opravlja po zdravnikovem naro\u010dilu. Inhalacija prav tako.
\nZDRAVSTVENO NEGO na\u010drtuje individualno pri tem pa upo\u0161tevamo posebnosti ZN pacienta z respiratornim obolenjem.<\/p>\n

PRIMER NA\u010cRTA ZN:
\n–\u00a0ogrevati pacientovo sobo na 20 stopinj
\n–\u00a0vla\u017eiti pacientovo sobo
\n–\u00a0namestitev pacienta v polsede\u010di polo\u017eaj
\n–\u00a0prezra\u010diti pacientovo sobo vsaj 3x dnevno
\n–\u00a0obra\u010dati pacienta vsaki 2 uri
\n–\u00a0hidrirati pacienta s toplimi napitki
\n–\u00a0nuditi pomo\u010d pri ka\u0161lju
\n–\u00a0vklju\u010diti fizioterapevta
\n–\u00a0pomiriti pacienta s pogovorom
\n–\u00a0aplicirati predpisano terapijo
\n–\u00a0inhalirati pacienta vsaj 3x dnevno
\n–\u00a0aplikacija kisika po potrebi<\/p>\n

IZVAJANJE ZN:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu. Zelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje uspe\u0161nosti negovalnih intervencij, ker so lahko pri pacientu hitre spremembe.<\/p>\n

VREDNOTENJE ZN:
\nMed vrednotenjem spremljamo rezultate ZN oz. dolo\u010deno negovalno stanje pacienta glede na zastavljene cilje, ki smo jih dolo\u010dili med na\u010drtovanjem.
\n:: PREHRANJEVANJE IN PITJE ::<\/p>\n

\"pleskavica.jpg\"<\/a><\/p>\n

Hranjenje in pitje je \u017dA, ki je nujno potrebna za \u010dlovekovo pre\u017eivetje. Gre za sprejemanje hrane oz. hranilnih snovi in teko\u010din.
\n\u010cloveku zadovoljevanje potreb po hrani in teko\u010dini omogo\u010da rast in razvoj organizma, regeneracijo celic, sintezo hormonov, produkcijo energije, splo\u0161no dobro po\u010dutje.
\nHranjenje in pitje je povezano s prebavo, presnovo in odvajanjem.
\nZa samostojno izvajanj te aktivnosti sta \u010dloveku potrebni intelektualna celota ( ustrezna presoja, koli\u010dina in \u0161tevilo ter \u010das obrokov) in fizi\u010dna celota ( pridobivanje hrane, priprava, sprejemanje ) sta med sebojno povezani.<\/p>\n

RAZVOJ AKTIVNOSTI:
\nSposobnost zadovoljevanja potreb po hrani in teko\u010dini se v \u017eivljenju spreminja ( otrok, odrasli, starostnik )<\/p>\n

\u010clovek lahko razvije do hrane pozitiven ali negativen odnos:<\/p>\n

POZITIVEN odnos se ka\u017ee, da mu obrok hrane pomeni prijetno pri\u010dakovanje v izbiri in pripravi. Izra\u017ea svojo ustvarjalnost, dru\u017eaben dogodek, prijetno sre\u010danje, gurmani, humano dejanje, da hrano ponudimo nekomu, ki je la\u010den.<\/p>\n

NEGATIVEN odnos se ka\u017ee, da mu hrana ne pomeni posebnega u\u017eitka, obrok hrane mu predstavlja motnjo v dnevnem delovnem programu, enoli\u010dna hrana, naredno prehranjevanje, kakovosti \u017eivil ne pove\u010da pozornosti.<\/p>\n

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
\n–\u00a0pogovor s pacientom ( ugotoviti \u017eelimo njegove potrebe, vrsta hrane, na\u010din priprave, \u0161tevilo obrokov, koli\u010dina prehrane)
\n–\u00a0pregled in opazovanje pacienta ( stanje prehranjenosti)
\n–\u00a0opravimo meritve TT, prisotnost objektivnih te\u017eav ( npr. bruhanje )
\n–\u00a0pregled medicinske dokumentacije, laboratorijskih izvidov
\n–\u00a0pogovor s svojci, dru\u017eino, prijatelji \u2013 \u010de se ne more pogovarjati
\n–\u00a0pogovor z ostalimi \u010dlani zdravstvenega in negovalnega tima<\/p>\n

Ko zberemo in analiziramo vse podatke ter jih uredimo, dolo\u010dimo negovalno diagnozo:
\n–\u00a0nezadostna prehrana
\n–\u00a0neznanje pri zadovoljevanju potreb
\n–\u00a0neustrezen odnos do hrane
\n–\u00a0neje\u0161\u010dnost
\n–\u00a0u\u017eivanje prevelikih \/ premajhnih koli\u010din hrane
\n–\u00a0huj\u0161anje
\n–\u00a0u\u017eivanje prevelikih koli\u010din alkohola
\n–\u00a0u\u017eivanje premajhnih koli\u010din teko\u010dine<\/p>\n

NA\u010cRTOVANJE ZN:
\nGlede na ugotovljene negovalne potrebe in negovalne diagnoze na\u010drtujemo cilje:
\n–\u00a0u\u017eival ustrezno prehrano
\n–\u00a0pou\u010den o zadovoljevanju potreb po hrani
\n–\u00a0oblikoval bo pozitiven odnos do hrane
\n–\u00a0postopno za\u010del u\u017eivati ve\u010d hrane
\n–\u00a0u\u017eivati primerno koli\u010dino hrane
\n–\u00a0shuj\u0161al
\n–\u00a0pridobil telesno te\u017eo
\n–\u00a0omejil pitje alkohola
\n–\u00a0u\u017eival dovolj teko\u010dine<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0urejanje pacientove prehrane ( uredimo individualno glede na njegove potrebe, vrsta prehrane( dietna, po naro\u010dilu zdravnika), hrano serviramo pacientu, nudimo pomo\u010d pri hranjenju, pacienta hranimo, ZV svetovanje o prehrani, opazujemo pacienta med hranjenjem.
\n–\u00a0Nadome\u0161\u010danje teko\u010din \u2013 zagotovimo ustrezno koli\u010dino teko\u010dine, ustrezno teko\u010dino(\u010daj, voda), merimo bilanco teko\u010din, pacienta tehtamo, opravljamo ustno nego
\n–\u00a0Nudenje pomo\u010di pri bruhanju, namestimo pacienta v ustrezen polo\u017eaj, pomagamo med bruhanjem, opazovanje in meritve izbruhane mase, higienska oskrba ustne votline, aplikacija predpisane terapije.
\n– hranjenje po NGS je najbolj\u0161i na\u010din hranjenja, kadar ni mo\u017eno opraviti skozi usta.
\n– parenteralno hranjenje je dovajanje hranilnih snovi v obliki ustreznih raztopin mimo prebavnega sistema. Vzdr\u017eevanje infuzijskih kanalov, aplikacija predpisanih hranilnih teko\u010din, bilanca teko\u010dine, menjava infuzijskih sistemov.
\nPRIMER NA\u010cRTA ZDRAVSTVENE NEGE:
\n–\u00a0Naro\u010diti dietno prehrano
\n–\u00a0Dogovoriti se z dieteti\u010darko
\n–\u00a0Enkrat tedensko tehtati pacienta
\n–\u00a0Kontrolirati zau\u017eito koli\u010dino hrane
\n–\u00a0Pet krat dnevno opraviti ustno nego
\n–\u00a0Paciente pou\u010diti o nazogastri\u010dni sondi
\n–\u00a0Dnevno menjati infuzijski sistem
\n–\u00a0Aplicirati predpisati terapijo na X ur.<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po programu. \u010ce pride do sprememb pri pacientu, moramo negovani na\u010drt ustrezno spremeniti. Z izvajanjem dose\u017eemo zastavljene cilje.<\/p>\n

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nMed vrednotenjem primerjamo dose\u017eeno pacientovo stanje z zastavljenimi cilji med na\u010drtovanjem. \u010ce cilji pri pacientu niso dose\u017eeni, moramo na\u0161e delo analizirati in odkriti vzroke zaradi katerih je bila zdravstvena nega neuspe\u0161na. \u010ce so bili cilji dose\u017eeni je bila zdravstvena nega uspe\u0161na.<\/p>\n

:: IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU ::<\/p>\n

\"ogrozanje.jpg\"<\/a><\/p>\n

Bistvo te aktivnosti je, da nevarnost prepoznamo in se nanjo ustrezno odzivamo tako, da nam bo v okolju uspe\u0161no prepre\u010diti, zmanj\u0161ati ali vsaj omiliti neugoden vpliv na zdravje.
\nZa samostojno izvajanje te O\u017dA sta \u010dloveku potrebni fizi\u010dna in intelektualna sestavina, intelektualno sestavino sestavljajo: prepoznavanje nevarnosti, pravilna ocena razmer, pravilna odlo\u010ditev o na\u010dinu varovanja. Fizi\u010dna sestavina \u2013 ustrezno delovanje, ki \u0161kodljivosti odstranjuje in se jim izogiba. O\u017dA se razvija po\u010dasi vse \u017eivljenje.<\/p>\n

Medicinska sestra mora vedeti:
\n–\u00a0katere \u0161kodljivosti ogro\u017eajo pacienta
\n–\u00a0da se lahko pacient tudi neustrezno odziva na okolje zato mora pravo\u010dasno ukrepati<\/p>\n

–\u00a0OGRO\u017dENE skupine predstavljajo pacienti s senzori\u010dnimi motnjami ( slabovidni, slepi, naglu\u0161ni, motnje v zaznavanju dotika, bole\u010dine). Z motnjami ravnote\u017eja, z motori\u010dnimi motnjami, s psihi\u010dnimi motnjami, starostniki in otroci, ki ne morejo biti odgovorni za svojo varnost.<\/p>\n

Pacientu grozijo \u0161kodljivosti v doma\u010dem znanem okolju ali pa med bivanjem v bolni\u0161nici zaradi napa\u010dnih intervencij zdravstvene nege.<\/p>\n

–\u00a0PO\u0160KODBE: padec na mokrih spolzkih tleh, padec pri nenadzorovanem prvem vstajanju po dalj\u0161em le\u017eanju, padec iz postelje ( nemirni pacienti ).
\n–\u00a0OPEKLINE: prevro\u010da voda pri kopanju napa\u010dna uporaba grelnih teles, prevro\u010da hrana.
\n–\u00a0SEKUNDARNE INFEKCIJE kateterizacija, uroinfekcija, infekcije, OP ran\u2026
\n–\u00a0BOLEZENSKA stanja pri napa\u010dni aplikaciji terapije, zaradi odpu\u0161\u010danja preventivnih ukrepov ( plju\u010dnica), zaradi sevanja.<\/p>\n

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
\n–\u00a0Pogovor s pacientom, zbiramo podatke o pacientovem znanju oz. informiranosti in sposobnosti, preverjamo, \u010de lahko sam prepozna ovire, \u0161kodljivosti, sposobnosti razumevanja navodil, pacientove potrebe po varnosti, sposobnost ustreznega delovanja.
\n–\u00a0Opazovanje pacienta \u2013 ugotovimo mo\u017enosti varovanja pacienta pri dolo\u010denih bolezenskih stanjih oz. v novem okolju.
\n–\u00a0Pregled medicinske dokumentacije.
\n–\u00a0Pogovor s star\u0161i, svojci.
\n–\u00a0Pogovor s \u010dlani negovalnega in zdravstvenega tima.
\nNEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0zvi\u0161ana mo\u017enost po\u0161kodb
\n–\u00a0zvi\u0161ana mo\u017enost zastrupitve
\n–\u00a0nezmo\u017enost orientacije na oddelku ( novo okolje).
\n–\u00a0Nepopolna verbalna komunikacija
\n–\u00a0Zvi\u0161ana mo\u017enost infekcije
\n–\u00a0Strah
\nNA\u010cRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nNa osnovi ugotovljenih negovalnih diagnoz dolo\u010dimo negovalne cilje.
\n–\u00a0mo\u017enosti po\u0161kodb bo zmanj\u0161ana na minimum
\n–\u00a0nevarnost zastrupitve bo prepre\u010dena
\n–\u00a0pacientu bomo pomagali, da se bo zna\u0161el v sobi na oddelku
\n–\u00a0komuniciranje bo prilagojeno pacientu
\n–\u00a0informacije bomo dobili od svojcev
\n–\u00a0mo\u017enost infekta bo zmanj\u0161ana
\n–\u00a0pacient bo vzpostavil stik z okolico<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0pomo\u010d pri obra\u010danju, posedanju, vstajanju, pri hoji
\n–\u00a0stalen in ob\u010dasen nadzor pacienta
\n–\u00a0pravilen polo\u017eaj pacienta pri negovalnih intervencijah
\n–\u00a0upo\u0161tevanje preventivnih ukrepov
\n–\u00a0redno \u010di\u0161\u010denje in dezinfekcija
\n–\u00a0zdravstveno vzgojno delo
\n–\u00a0motivacija in aktivacija pacienta
\n–\u00a0individualno obravnavanje pacienta
\n–\u00a0zagotovitev suhih in nedrse\u010dih tal
\n–\u00a0poseben razpored opreme v prostoru
\n–\u00a0zavarovanje oken, balkonskih vrat,ograj
\n–\u00a0zavarovanje pacientove postelje ( ograja )<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu. Zelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje uspe\u0161nosti negovalnih intervencij.<\/p>\n

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE
\nMed vrednotenjem spremljamo uspe\u0161nost zdravstvene nege glede na zastavljene cilje, ki smo jih dobili med na\u010drtovanjem.
\n:: IZRA\u017dANJE VERSKIH \u010cUSTEV ::<\/p>\n

\"buddha.jpg\"<\/a><\/p>\n

Izra\u017eanje verskih \u010dustev je \u017dA, ki omogo\u010da \u010dloveku zadovoljevanje potrebo po verski pripadnosti. Izra\u017eanje aktivnosti je tesno povezano s komunikacijo pacienta.<\/p>\n

Vsak \u010dlovek razvije in ustvarja svoj odnos do cerkve in religije:
\n–\u00a0ateist
\n–\u00a0\u010dlovek izra\u017ea verska \u010dustva
\n–\u00a0\u010dlovek, ki posveti svoje \u017eivljenje izklju\u010dno zadovoljevanju verskih \u010dustev ( duhovniki, redovniki\u2026 )<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\n–\u00a0sprememba v odnosu do religije
\n–\u00a0sprememba navad
\n–\u00a0sprememba okolja
\n–\u00a0pretirano izra\u017eanje verskih \u010dustev
\n–\u00a0psihiatri\u010dna obolenja
\n–\u00a0razli\u010dna obolenja<\/p>\n

USTAVLJENI POSTOPKI:
\n–\u00a0obisk duhovnika
\n–\u00a0mo\u017enosti ma\u0161\u010devanja
\n–\u00a0obisk verskih obredov v cerkvi<\/p>\n

:: KORISTNO DELO in RAZVEDRILO in REKREACIJA ::<\/p>\n

\"jogging.jpg\"<\/a><\/p>\n

Delo je \u017eivljenska aktivnost, ki omogo\u010da \u010dloveku pridobivanje sredstev za \u017eivljenje.
\nRazvedrilo in rekreacija sta \u017dA, ki omogo\u010da, da se \u010dlovek spro\u0161\u010da, vzdr\u017euje ustrezno psihofizi\u010dno kondicijo in si nabira novih mo\u010di za delo in \u017eivljenje.<\/p>\n

Za uspe\u0161no zadovoljevanje potreb po delu, rekreaciji in po\u010ditku je \u010dloveku potrebna Fizi\u010dna sestavina – zmo\u017enost usklajevanja harmoni\u010dnega gibanja, dovolj fizi\u010dne mo\u010di za opravljanje dela. Psihi\u010dna sestavina \u2013 zmo\u017enost mi\u0161ljenja in Socialna sestavina \u2013 zmo\u017enost komuniciranja.<\/p>\n

Pri delu in rekreaciji lahko \u010dlovek razvije pozitivne ali negativne razvade.
\nPozitivne razvade so:
\n–\u00a0\u010dlovek vzdr\u017euje ustrezno psihofizi\u010dno kondicijo
\n–\u00a0redno opravlja svoje delo
\n–\u00a0dela ne opravlja samo zaradi ekonomskega u\u010dinka ampak mu delo predstavlja tudi veselje in zadovoljstvo
\n–\u00a0razvija pozitiven odnos do dela
\n–\u00a0skrbi za redno rekreacijo in ustrezen po\u010ditek<\/p>\n

Negativne razvade so:
\n–\u00a0ne vzdr\u017euje ustrezne psihofizi\u010dne kondicije
\n–\u00a0ne opravlja svojega dela
\n–\u00a0do dela ima odklonilen odnos
\n–\u00a0ne skrbi za rekreacijo in po\u010ditek, na delo prihaja utrujen<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI
\n–\u00a0poslab\u0161anje \u010dlovekovih delovnih in rekreativnih navad
\n–\u00a0spremembe v okolju, ki negativno vplivajo na \u010dloveka<\/p>\n

HOSPITALIZACIJA:
\ndelovni ritem se poru\u0161i in nekateri pacienti zelo te\u017eko prena\u0161ajo bivanje v bolni\u0161nico.<\/p>\n

Pomankanje psihi\u010dne in fizi\u010dne aktivnosti povzro\u010da pri pacientu dolgo\u010dasje ali prezaposlenost z lastno boleznijo.<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE
\n–\u00a0pogovor s so-pacienti, upo\u0161tevamo potrebe pacientov in jih ustrezno namestimo v skupno sobo ( sorodni interes, izobrazba, potrebe.. )
\n–\u00a0Pogovor z zdravstvenimi delavci, pogovor je lahko spontan pri vsakem stiku z pacientom in pri opravljanju negovalnih intervencij, lahko pa je na\u010drtovan glede na posamezne pacientove potrebe.
\n–\u00a0Pogovor s svojci \u2013 pacienti so prizadeti, ker so v drugem okolju, lo\u010deni od svojcev, zato si \u017eelijo obiskov svojcev in jim je potrebno to tudi omogo\u010diti.
\n–\u00a0Obiski \u2013 razli\u010den sistem obiskov v bolni\u0161nicah ( + in – )
\n–\u00a0Branje \u2013 bolni\u0161ni\u010dna knji\u017enjica, nakup \u010dasopisa, revij
\n–\u00a0Poslu\u0161anje radia, gledanje televizije, delovna terapija<\/p>\n

:: SPANJE IN PO\u010cITEK ::<\/p>\n

\"spanje.jpg\"<\/a><\/p>\n

Spanje je biolo\u0161ka potreba organizma in najbolj\u0161a oblika po\u010ditka, ki jo izzove utrujenost. Spanje je stanje za katerega je zna\u010dilno prenehanje budnosti, ki se v trenutno lahko povrne. Ta sprememba lo\u010di spanec od kome ali narkoze.<\/p>\n

Faktorji, ki vplivajo na budnost in stanje:
\n–\u00a0biolo\u0161ki
\n–\u00a0du\u0161evni
\n–\u00a0socialno-kulturni
\n–\u00a0faktorji okolja<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\n–\u00a0Premajhna motiviranost za lastno zdravje in dobro po\u010dutje
\n–\u00a0Neustrezne navade, ki lahko izvirajo iz neznano in nezainterisiranosti.
\n–\u00a0Prevelike psihi\u010dne in fizi\u010dne obremenitve
\n–\u00a0Sprememba okolja ( druga\u010dna klima, hrup, bolni\u0161nica )
\n–\u00a0Prisilni polo\u017eaj pri bolezenskih stanjih in po\u0161kodbah
\n–\u00a0Motnje zavesti, somnolenca, koma
\n–\u00a0Bolezenska stanja z neugodnimi simptomi, bruhanje, driska, visoka telesna temparatura.<\/p>\n

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
\nPogovor s pacientom \u2013 ugotoviti \u017eelimo njegove navade in povezave s spanjem ter po\u010ditkom.\u00a0 Pregled in opazovanje pacienta med spanjem, ugotavljamo objektivne te\u017eave pri spanju. Pogovor s svojci\u2026<\/p>\n

OPAZOVANJE AKTIVNOSTI:
\nPri pacientu opazujemo:
\n–\u00a0SPANJE ( subjektivno, objektivno )
\n–\u00a0MOTNJE SPANJA ( zunanji vplivi, psihi\u010dna motnja )
\n–\u00a0BUDNO STANJE ( omogo\u010da sposobnosti zaznavanja, reagiranja, mi\u0161ljenja) Utrujenost in zaspanost vplivata na psiholo\u0161ke in umske sposobnosti.
\n–\u00a0MOTNJE ZAVESTI so odstopanja od normalnega stanja zavesti ( somnolenca, sopor)
\n–\u00a0Drugi znaki motenj zavesti ( motnje senzibilitete, motnje govora.. )
\nMO\u017dNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0nespe\u010dnost
\n–\u00a0neurejen ritem spanja
\n–\u00a0zamenjan ritem spanja
\n–\u00a0pogosto zbujanje
\n–\u00a0povr\u0161no spanje
\n–\u00a0nespe\u010dnost zaradi bole\u010din
\n–\u00a0nevarnost po\u0161kodb med spanjem
\nNA\u010cRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nNegovalni cilji:
\n–\u00a0Spanec bo miren in dovolj dolg z manj prebujanji
\n–\u00a0Ritem spanja bo urejen
\n–\u00a0Spanje bo globje
\n–\u00a0Bole\u010dina bo zmanj\u0161ana
\n–\u00a0Pacient bo spo\u010dit in naspan
\n–\u00a0Pacient bo varno spal<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0Ureditev ustrezne mikroklime ( primerna temp. ustrezna razsvetljava, prezra\u010devanje pacientove sobe).
\n–\u00a0Ureditev pacientove postelje ( ustrezen polo\u017eaj za spanje, ustrezno urejena postelja, ustrezno pokrit pacient).
\n–\u00a0Priprava pacienta na spanje ( ureditev pacientovega odvajanja, ustrezna hidracija, ve\u010dernao osebna higiena pacienta, ugodna lega za pacienta).
\n–\u00a0Aplikacija predpisane terapije ( ustrezen izbor \u010dasa aplikacije terapije, analgeti\u010dna terapija, terapija za spanje.. )
\n–\u00a0Zagotavljanje miru na oddelku ( osebje, hi\u0161ni red) in varnost.<\/p>\n

Zdravstveno nego na\u010drtujemo individualno in pri tem upo\u0161tevamo pacientove posebnosti.<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu.
\nZelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje negovalnih intervencij, ker lahko pri pacientu zaznamo vrstni red izvajanja intervencij.
\n1.\u00a0Priprava pacienta
\n2.\u00a0Priprava materiala
\n3.\u00a0Priprava prostora
\n4.\u00a0Priprava pacienta
\n5.\u00a0Izvedba negovalne intervencije
\n6.\u00a0Oskrba pacienta, materiali, ureditev izvajalca
\n7.\u00a0Dokumentiranje negovalne intervencije
\n8.\u00a0Ovrednotenje dela<\/p>\n

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nZ vrednotenjem sprejemamo uspe\u0161nost ZN glede na zastavljene cilje, ki smo jih dolo\u010dili med na\u010drtovanjem.<\/p>\n

:: OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST ::<\/p>\n

\"spa.jpg\"<\/a><\/p>\n

Vzdr\u017eevanje osebne higiene in urejenosti je eden od pogojev za ohranitev zdravja in ugodnega po\u010dutja.
\n\u010clovekovo zadovoljevanje aktivnosti je razli\u010dno glede na \u017eivljenska obdobja ( mati, otrok, mladostnik, odrasel \u010dlovek, starej\u0161i.)
\nNego telesa izvajamo zaradi potrebe po \u010disto\u010di, zaradi razli\u010dnih obremenitev ko\u017ee, zaradi pravilnega odnosa do potreb ko\u017ee in telesa, zaradi izostritve ob\u010dutka za lastno telo in \u010disto\u010do. Pri pacienti spodbujamo higienske navade in samostojnost.<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\nDejavniki, ki vplivajo na spremembe pri zadovoljevanju osebne higiene in urejenosti so:
\n–\u00a0\u017eivljensko obdobje
\n–\u00a0spremembe navad zaradi bolezni
\n–\u00a0nastala invalidnost
\n–\u00a0spremembe v na\u010dinu izvajanja higiena zaradi spremembe okolja
\n–\u00a0\u017eivljenski standard
\n–\u00a0socialno-kulturni vpliv
\n–\u00a0po\u0161kodbe ko\u017ee
\n–\u00a0bolezni ko\u017ee
\n–\u00a0psihi\u010dne spremembe<\/p>\n

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI:
\n–\u00a0Pogovor s pacientom: ugotovimi \u017eelimo njegove navade kako skrbi za osebno higieno o na\u010dinu urejenosti, kaj ve o tej aktivnosti, v kak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah \u017eivi in kak\u0161na je njegova fizi\u010dna sposobnost.
\n–\u00a0Pregled in opazovanje pacienta: stanje ko\u017ee, sluznic, spremembe na ko\u017ei, ki vplivajo na izvajanje zdravstvene nege, fiziolo\u0161ka stanja, ki zahtevajo posebno obravnavano ( npr. menstruacija), bolezenska stanja( inkontinenca, diareja, stome, bruhanje, potenje.), mo\u017enost gibanja, psihi\u010dno stanje, pripomo\u010dki za osebno higieno.
\n–\u00a0Pregled medicinske dokumentacije
\n–\u00a0Pogovor s svojci
\n–\u00a0Pogovor z ostalimi \u010dlani zdravstvenega tima<\/p>\n

OPAZOVANJE KO\u017dE IN VIDNIH SLUZNIC:
\n–\u00a0Barva ko\u017ee ( bleda, rde\u010dina, rumena obarvanost, pigmentacija)
\n–\u00a0Spremembe na ko\u017ei ( mehurji, maceracija, rane, tumorji, brazgotine
\n–\u00a0Spremembe v napetosti ko\u017ee ( izguba napetosti, pove\u010dana napetost ko\u017ee)
\n–\u00a0Ko\u017ene vzbrsti ( sprememba na ko\u017ei )
\n–\u00a0Okvare ko\u017ee ( po\u0161kodbe, okvare tkiv, razjede, gangrena, odmiranje tkiva
\n–\u00a0Nohti ( lomljivost, sprememba barve ( cianoza )
\n–\u00a0Lasje ( izpadanje las, sivenje, cepljenje, lomljenje )<\/p>\n

MO\u017dNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0Deficit v samonegi ( kopanje, osebna higiena )
\n–\u00a0Zvi\u0161ana mo\u017enost infekcije<\/p>\n

NA\u010cRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nGlede na ugotovljene negovalne probleme dolo\u010dimo negovalne cilje:
\n–\u00a0Pacient bo negovan, \u010dist
\n–\u00a0Pacient bo urejen
\n–\u00a0Mo\u017enost infekcij bo zmanj\u0161ana<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0Posteljna kopel
\n–\u00a0Osve\u017eilno umivanje
\n–\u00a0Kopanje v kadi
\n–\u00a0Tu\u0161iranje
\n–\u00a0Umivanje glave
\n–\u00a0\u010cesanje
\n–\u00a0Ustna nega
\n–\u00a0Nega zobne proteze
\n–\u00a0Anogenitalna nega
\n–\u00a0Nega rok in nohtov
\n–\u00a0Umivanje rok
\n–\u00a0Nega ko\u017ee<\/p>\n

Zdravstveno nego na\u010drtujemo pri pacientu individualno, upo\u0161tevati moramo predvsem posebnosti zdravstvene nege pacienta z zmanj\u0161ano aktivnostjo.<\/p>\n

SMERNICE:
\n–\u00a0kopati pacienta 1x dnevno ( zve\u010der )
\n–\u00a0umivati pacienta v postelji ( zjutraj )
\n–\u00a0umivati lase 1x tedensko
\n–\u00a0negovati nohte 1x tedensko
\n–\u00a0negovati ustno votlino 3x dnevno oz. po vsakem obroku
\n–\u00a0izvajati anogenitalno nego 2x dnevno oz. po odvajanju
\n–\u00a0umivati roke ( pred in po hranjenju, po odvajanju).<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu. Pomembno je, da pacienta ves \u010das opazujemo in zaznavamo morebitne spremembe. Vrstni red izvajanja intervencij:
\n1. Priprava izvajalca
\n2.Priprava materiala
\n3.Priprava prostora
\n4.Priprava pacienta
\n5.Izvedba negovalne intervencije
\n6.Oskrba pacienta, materiali, ureditev izvajalca
\n7.Dokumentiranje negovalne intervencije
\n8.Ovrednotenje dela<\/p>\n

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nZ vrednotenjem spremljamo uspe\u0161nost zdravstvene nege glede na zastavljene cilje, ki smo jih dolo\u010dili med na\u010drtovanjem.<\/p>\n

:: OBLA\u010cENJE ::<\/p>\n

\"oblacenje.jpg\"<\/a><\/p>\n

Obla\u010denje in sla\u010denje je \u017eivljenska aktivnost, ki \u0161\u010diti telo pred vplivi okolja, pomaga pri vzdr\u017eevanju telesne temparature in higiene ko\u017ee, hkrati pa je obla\u010denje ogledalo nekega udobja ali kulture\u2026<\/p>\n

VRSTE OBLA\u010cIL:
\n\u010ce je mogo\u010de naj pacienti nosijo svoja obla\u010dila, pozorno smo na prazni\u010dne dni.<\/p>\n

Bolni\u0161ka obla\u010dila so:
\n–\u00a0bolni\u0161ka srajca \u2013 pi\u017eama
\n–\u00a0preklana srajca
\n–\u00a0spodnje hla\u010de za enkratno uporabo
\n–\u00a0halja
\n–\u00a0copati<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\n–\u00a0premajhna motiviranost za lastno zdravje
\n–\u00a0neustrezne navade obla\u010denja in sla\u010denja
\n–\u00a0spremembe okolja in vpliv klime
\n–\u00a0psihi\u010dne spremembe ( npr. depresija )
\n–\u00a0psihiatri\u010dna obolenja
\n–\u00a0Lokomotorna obolenja, ki onemogo\u010dajo normalno zadovoljevanje potreb po obla\u010denju
\n–\u00a0Po\u0161kodbe ( opornice, mavec ) imobilizacija, mirovanje
\n–\u00a0Trajna invalidnost, paraplegija, amputacije<\/p>\n

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI:
\n–\u00a0Pogovori s pacientom ( ugotavljanje njegovih navad, sposobnost samooskrbe)
\n–\u00a0Pregled in opazovanje pacienta ( ocenimo pacienta in njegove objektivne te\u017eave pri obla\u010denju in sla\u010denju. )<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

MO\u017dNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0nesposobnost obla\u010denja\/sla\u010denja
\n–\u00a0nesposobnost obuvanja\/sezuvanja
\n–\u00a0neustrezno higiensko stanje obla\u010dil
\n–\u00a0neustrezna tehnika obla\u010denja<\/p>\n

NA\u010cRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nGlede na negovalne diagnoze dolo\u010dimo negovalne cilje:
\n–\u00a0ustrezno oble\u010den in obut pacient ( s pomo\u010djo m.s ali sam )
\n–\u00a0ustrezno higiensko stanje obla\u010dil
\n–\u00a0pacient bo obvladal pravilno tehniko obla\u010denja<\/p>\n

NA\u010cRT ZDRAVSTVENE NEGE:
\n–\u00a0Nudenje pomo\u010di pri obla\u010denju in sla\u010denju
\n–\u00a0Obla\u010denje in sla\u010denje pacienta
\n–\u00a0Nudenje pomo\u010di pri obuvanju in sezuvanju
\n–\u00a0U\u010denje pacienta
\n–\u00a0Svetovanja glede izbire obla\u010dil
\n–\u00a0Pacienta nau\u010diti pravilne tehnike obla\u010denja
\n–\u00a0Vklju\u010ditev fizioterapevta, delovnega terapevta<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu:
\n1. Priprava izvajalca
\n2.Priprava materiala
\n3.Priprava prostora
\n4.Priprava pacienta
\n5.Izvedba negovalne intervencije
\n6.Oskrba pacienta, materiali, ureditev izvajalca
\n7.Dokumentiranje negovalne intervencije
\n8.Ovrednotenje dela
\nVREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nZ vrednotenjem spremljamo uspe\u0161nost zdravstvene nege glede na zastavljene cilje, ki smo jih dolo\u010dili med na\u010drtovanjem.<\/p>\n

:: IZLO\u010cANJE IN ODVAJANJE ::<\/p>\n

\"pissingdog.jpg\"<\/a><\/p>\n

Izlo\u010danje in odvajanje je \u017eivljenska aktivnost, ki omogo\u010da odstranitev produktov prebave in je v tesni povezavi s prehranjevanjem. Nana\u0161a se predvsem na mikcijo in defekacijo.<\/p>\n

Faktorji, ki vplivajo na izlo\u010danje in odvajanje:
\n–\u00a0Biofiziolo\u0161ki \u2013 ustrezna prehrana, gibanje, sprememba v delovanju \u017eiv\u010dnega sistema
\n–\u00a0Psihi\u010dni \u2013 stres, strah, potrtost
\n–\u00a0Socialno-kulturni \u2013 zadr\u017eanost, sram..
\n–\u00a0Faktorji okolja \u2013 bolni\u0161ni\u010dno okolje
\n–\u00a0navade pacienta, ki so povezane z izlo\u010danjem in odvajanjem so lahko pozitivne ali negativne.<\/p>\n

POZITIVNE:
\n–\u00a0kadar sam sebe opazuje, opazovanje primesi, uravnava morebitne te\u017eave ( diareja, obstipacija), zna presoditi kdaj potrebuje zdravni\u0161ko pomo\u010d.<\/p>\n

NEGATIVNE:
\nKadar nima stalnega vzorca odvajanja in se ne opazuje kadar o realnih te\u017eavah ne obi\u0161\u010de zdravni\u0161ke pomo\u010di, \u010de se pojavi obstipacija ne ukrepa, kadar nima razvitih dobrih higienskih navad.<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\n–\u00a0Psihosocialni vplivi ( zelo intimna aktivnost, \u010de pacient potrebuje pomo\u010d pri defekaciji)
\n–\u00a0Fizi\u010dna aktivnost ( \u010de je gibanje zmanj\u0161ano to vpliva na mi\u0161i\u010dni tonus. Pri defekaciji so prisotne trebu\u0161ne mi\u0161ice in mi\u0161ice medeni\u010dnega dna)
\n–\u00a0Polo\u017eaj med izlo\u010danjem in odvajanjem ( ovira le\u017ee\u010di polo\u017eaj pacienta )
\n–\u00a0Vpliv bolezni ( npr OP. Poseg, narkotiki, sede\u010de delo, nepokretnost, povi\u0161ana TT,)
\n–\u00a0Bole\u010dina
\n–\u00a0Sprememba okolja, pomanjkanje intimnosti<\/p>\n

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
\n– Pogovor s pacientom \u2013 ugotovimo \u017eeliti njegove potrebe, odnos do aktivnosti izlo\u010danja in odvajanja, zna\u010dilnosti urina in gibanje, bolezen, kr\u010di, po\u010dutje ob odvajanju in izlo\u010danju, intimnost\u2026<\/p>\n

–\u00a0Pregled opazovanja pacienta \u2013 opazujemo bolnikovo izlo\u010danje in odvajanje in napravimo meritve.
\n–\u00a0Odstopanja od normalne defekacije in uriniranja \u2013 obstipacija, diareja, inkontinenca, izlo\u010danje blata po nenaravni poti ( stoma )
\n–\u00a0Sprememba v barvi blata ( rjava- normalna,\u00a0 sivo bela \u2013 pri \u017eol\u010du, rde\u010de \u2013 primesi krvi, \u010drna \u2013 primesi zdravil, \u010drna \u2013 smolnato blato ( melena ), zelena \u2013 diareja
\n–\u00a0Odstopanje v izlo\u010danju urina \u2013 inkonetinenca urina, poliurija, oligourija, ob\u010dasna nezmo\u017enost, izlo\u010danje urina, krvav urin, anurija, enuresis nocturna.
\n–\u00a0Izlo\u010danje urina po nenaravni poti
\n–\u00a0Pregled medicinske dokumentacije
\n–\u00a0Pogovor s svojci
\n–\u00a0Pogovor z ostalimi \u010dlani zdravstvenega tima<\/p>\n

OPAZOVANJE URINA
\n–\u00a0Koli\u010dina \u2013 normalna za odraslega 1000 \u2013 2000\/24ur
\n–\u00a0Normalna specifi\u010dna te\u017ea ( relativna gostota 1001 \u2013 1030 odvisna od koli\u010dine popite teko\u010dine in koncentracije
\n–\u00a0Videz in Barva \u2013 normalno je urin bister, barva se spreminja zaradi primesi
\n–\u00a0Vonj \u2013 odvisen od primesi, sve\u017e urin je nezna\u010dilnega vonja
\n–\u00a0Ph \u2013 normalen je 6 ( rahlo kisel )
\n–\u00a0Motnje mikcije ( disurija, nikturija, poliurija, anurija, retenca urina, inkontinenca)<\/p>\n

OPAZOVANJE BLATA ( fecesa )
\n–\u00a0Barva \u2013 normalno rjava
\n–\u00a0Konsistenca ( normalno je mehka in \u010dvrsta ( obdr\u017ei cilindri\u010dno obliko )
\n–\u00a0Vonj ( zna\u010dilni vonj )<\/p>\n

Odstopanja od normale:
\nZelo majhna koli\u010dina zelo velika koli\u010dina
\nSuho, trdo \u2013 obstipacija
\nKa\u0161asto\/teko\u010de \u2013 diareja
\nMelaholi\u010dno blato \u2013 krvavitev iz zg. prebavil
\nPrisotnost parazitov \/ glist<\/p>\n

MO\u017dNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0obstipacija
\n–\u00a0\u010drevesna inkontinenca
\n–\u00a0deficit telesnih teko\u010din
\n–\u00a0urinska inkonetinenca
\n–\u00a0deficit v samonegi \u2013 izlo\u010danje \/ odvajanje
\n–\u00a0deficit v samonegi : prehranjevanje<\/p>\n

NA\u010cRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nGlede na ugotovljene negovalne diagnoze in potrebe na\u010drtujemo negovalne CILJE:
\n–\u00a0Normalna defekacija in ugodno psihi\u010dno po\u010dutje bolnika
\n–\u00a0Uriniranje je normalno
\n–\u00a0Urejeno bo prehranjevanje
\n–\u00a0Urejena bo celotna prehrana
\n–\u00a0Pacientu bo zagotovljena intimnost
\n–\u00a0Ureditev pomo\u010di pri uriniranju in odvajanju
\n–\u00a0Pacientovo okolje bo urejeno
\n–\u00a0Pacient bo pou\u010den<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0Pomo\u010d pri odvajanju in izlo\u010danju izven postelje ( pomo\u010d pri vstajanju, ureditev sanitarnega vozi\u010dka, anogenitalna nega, umivanje rok, zagotovitev varno pot do sanitarijev, namestitev klicne naprave, ureditev suhe posteljnine, zra\u010denje prostorov)
\n–\u00a0Pomo\u010d pri odvajanju in izlo\u010danju v postelji ( zagotovitev intimnosti, namestitev v ustrezni polo\u017eaj, umivanje rok, zra\u010denje prostora, menjava posteljnine, namestitev klicne naprave)
\n–\u00a0Zdravstvena nega pacienta z urinskim katetrom
\n–\u00a0Zdravstvena nega inkontinentnega pacienta ( anogenitalna nega po odvajanju, uporaba plenic, nega ko\u017ee, za\u0161\u010dita postelje, psihi\u010dna podpora, vodenje bilance teko\u010din in pobude za pitje in hranjenje, aplikacija zdravil po naro\u010dilu zdravnika, aplikacije klizme)
\n–\u00a0Zdravstsvena nega stome
\n–\u00a0Spodbujanje fizi\u010dnih aktivnosti<\/p>\n

Zdravstveno nego na\u010drtujemo individualno, upo\u0161tevati moramo posebnosti pacienta.<\/p>\n

SMERNICE:
\n–\u00a0urediti ustrezno prehrano in teko\u010dino
\n–\u00a0izvajati anogenitalno nego po vsaki defekaciji
\n–\u00a0menjavati osebno in posteljno perilo
\n–\u00a0pomagati pri odvajanju v postelji ali izven nje
\n–\u00a0asplicirati terapijo, klizmo ( po naro\u010dilu zdravnika )
\n–\u00a0razlo\u017eiti uporabo pripomo\u010dkov za inkontinenco
\n–\u00a0negovati stomo<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu. Vrstni red:
\n1.\u00a0Priprava izvajalca
\n2.\u00a0priprava materiala
\n3.\u00a0priprava prostora
\n4.\u00a0priprava pacienta
\n5.\u00a0izvedba negovalne intervencije
\n6.\u00a0oskrba pacienta, materiala, ureditev izvajalca
\n7.\u00a0dokumentiranje negovalne intervencije
\n8.\u00a0ovrednotenje dela<\/p>\n

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nZ vrednotenjem spremljamo uspe\u0161nost ZN glede na postavljene cilje, ki smo jih dolo\u010dili med na\u010drtovanjem zdravstvene nege.<\/p>\n

:: VZDR\u017dEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPARATURE ::<\/p>\n

\"febris.jpg\"<\/a><\/p>\n

Normalna TT je osnova za zagotavljanje optimalne \u010dlovekove psihi\u010dne in fizi\u010dne aktivnosti ter za njegovo dobro po\u010dutje. Pomembno je tudi, da \u010dlovek spozna vplive okolja in se ustrezno za\u0161\u010diti. Ta aktivnost je povezana z aktivnostjo obla\u010denja in sla\u010denja.<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\n–\u00a0starostno obdobje
\n–\u00a0neustrezna temparatura in vlaga okolja
\n–\u00a0cirkulacijske motnje
\n–\u00a0vpliv zdravil
\n–\u00a0delo
\n–\u00a0izbira obla\u010dil in obutve
\n–\u00a0infekcija pacienta<\/p>\n

UGOTAVLJANJE POTREB:
\n–\u00a0pogovor s pacientom, ugotoviti \u017eelimo pacientov \u017eivljenski stil, katera temparatura v prostoru mu ugaja, kako prena\u0161ati poletno vro\u010dino, njegov na\u010din obla\u010denja, obutev, kako prena\u0161a temparaturne razlike, prisotnost poletja, njegove higienske razvade.
\n–\u00a0Pregled in opazovanje pacienta \u2013 ga opazujemo in opravimo meritve ( temparaturo lahko merimo aksilarno, rektalno, timpanalno, normalna TT je med 36 \u2013 37 stopinj celzija)<\/p>\n

NARA\u0160\u010cANJE telesne temparature ko\u017ea je ro\u017enata, rde\u010da, topa na dotik, pacient je nemiren, pospe\u0161eno dihanje in pulz.
\nPADANJE telestne temparature, ko\u017ea je videti vla\u017ena in znojna, ko\u017ea je topla in utrujenost.<\/p>\n

NORMALIZACIJA TT se ka\u017ee z utrujenostjo in zaspanostjo.<\/p>\n

Pregled medicinske dokumentacije, laboratorijskih izvidov.
\nPogovor s svojci, pogovor z ostalimi \u010dlani zdravstvenega tima.<\/p>\n

NEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0zvi\u0161ana TT
\n–\u00a0zni\u017eana TT
\n–\u00a0neu\u010dinkovita termoregulacija
\n–\u00a0deficit telesnih teko\u010din
\n–\u00a0strah
\n–\u00a0po\u0161kodovana ustna sluznica
\n–\u00a0motnje v ritmu spanja
\n–\u00a0deficit v samonego; obla\u010denje, osebna higiena, prehranjevanje<\/p>\n

NA\u010cRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nGlede na ugotovljene negovalne diagnoze in potrebe na\u010drtujemo negovalne cilje:
\n–\u00a0tt bo normalna
\n–\u00a0pacient bo dobival dovolj teko\u010din
\n–\u00a0ustna sluznica ne bo po\u0161kodovana
\n–\u00a0ob\u010dutek strahu bo zmanj\u0161an
\n–\u00a0zbujanja bodo redkej\u0161a in kraj\u0161a
\n–\u00a0pacient bo bolje spal
\n–\u00a0pacient bo sam skrbel za pravilno obla\u010denje in sla\u010denje<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0urejanje ustrezne mikroklime
\n–\u00a0ureditev ustreznih obla\u010dil in odej
\n–\u00a0ureditev toplih oz. mla\u010dnih kopeli
\n–\u00a0ureditev ovitkov oz. obkladkov
\n–\u00a0namestitev termoforja, elektri\u010dne blazine
\n–\u00a0redno merjenje TT
\n–\u00a0redno merjenje vitalnih znakov
\n–\u00a0merjenje diureze
\n–\u00a0nadzor nad odvajanjem<\/p>\n

Zdravstveno nego na\u010drtujemo individualno z upo\u0161tevanjem posebnosti zdravstvene nege pacientov s povi\u0161ano TT.<\/p>\n

SMERNICE:
\n–\u00a0meriti TT na vsaki dve uri
\n–\u00a0meriti vitalne znake na vsaki dve uri
\n–\u00a0ogrevati pacientovo sobo tri krat dnevno
\n–\u00a0izvajati posteljno kopel dva krat dnevno
\n–\u00a0izvajati osve\u017eilne kopeli tri krat dnevno
\n–\u00a0menjavati posteljnino perila po potrebi
\n–\u00a0izvajati ustno nego 3x dnevno
\n–\u00a0pacientu ponuditi ustrezno koli\u010dino teko\u010dine
\n–\u00a0merili diurezo in namestiti grelna telesa<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nVse na\u010drtovane negovalne intervencije izvajamo po na\u010drtu. Vrstni red izvajanja:
\n1.\u00a0Priprava izvajalca
\n2.\u00a0priprava materiala
\n3.\u00a0priprava prostora
\n4.\u00a0priprava pacienta
\n5.\u00a0izvedba negovalnih intervencij
\n6.\u00a0oskrba pacienta, materiala, ureditev izvajalca
\n7.\u00a0dokumentiranje negovalne intervencije
\n8.\u00a0ovrednotenje dela<\/p>\n

VREDNOTENJE ZN:
\nZ vrednotenjem spremljamo uspe\u0161nost ZN glede na zastavljene cilje, ki smo jih dolo\u010dili v fazi na\u010drtovanja.
\n:: ODNOSI Z LJUDMI, IZRA\u017dANJE \u010cUSTEV, POTREB \u2013 KOMUNICIRANJE ::<\/p>\n

\"girls-talking.jpg\"<\/a><\/p>\n

Komuniciranje, aktivnost, ki pri \u010dloveku zadovoljuje potrebe po izmenjavi informacij in znanj, izku\u0161enj, potreb, ob\u010dutkov in je tesno povezana z u\u010denjem.
\nVerbalna komunikacija nikoli ne poteka samostojno ampak je povezana z neverbalno, ki nam v\u010dasih ponudi celo ve\u010d informacij.<\/p>\n

Faktorji, ki vplivajo na komunikacijo:
\n–\u00a0biofiziolo\u0161ki, psihi\u010dni, socialno-kulturni, faktorji okolja<\/p>\n

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
\n–\u00a0spremembe okolja ( hospitalizacija, nerazumevanje informacij )
\n–\u00a0razvojne motnje
\n–\u00a0odvisnost od PAS pri pacientu
\n–\u00a0\u010dustvenost ( strah, jeza )
\n–\u00a0nesposobnost izra\u017eanja
\n–\u00a0slu\u0161na, govorna prizadetost
\n–\u00a0po\u0161kodbe
\n–\u00a0bolezni
\n–\u00a0demenca<\/p>\n

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
\nPogovor s pacientom \u2013 ko zberemo in uredimo podatke se timsko posvetujemo in s pomo\u010djo analize in sinteze pacientovega stanja dolo\u010dimo negovalno diagnozo.<\/p>\n

Motnje komunikacije:
\nGlede na kontakt lo\u010dimo paciente:
\n–\u00a0kjer ni problema vzpostavitve komunikacije
\n–\u00a0kjer pri\u010dakujemo motnje, a je mo\u017eno vzpostaviti kontakt
\n–\u00a0kjer sploh ni mogo\u010de vzpostaviti komunikacijo<\/p>\n

NEGOVALNA DIAGNOZA:
\n–\u00a0Nepopolna verbalna komunikacija
\n–\u00a0Nesposobnost prilagajanja
\n–\u00a0Strah<\/p>\n

NA\u010cRTOVANJE ZN:
\nGlede na pacientove potrebe in negovalne diagnoze na\u010drtujemo negovalne cilje
\n–\u00a0vzpostavitev komunikacije
\n–\u00a0pacient se bo prilagodil
\n–\u00a0dosegli bomo zaupanje pacienta<\/p>\n

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
\n–\u00a0verbalna, neverbalna komunikacija<\/p>\n

Pri individualnem upo\u0161tevanju posebnosti pacienta na\u010drtujemo:
\n–\u00a0pogovor ob sprejemu
\n–\u00a0izvajanje rekreacijskih pogovorov
\n–\u00a0obve\u0161\u010danje in informiranje pacienta
\n–\u00a0poslu\u0161anje
\n–\u00a0razgovor
\n–\u00a0pomo\u010d pri u\u010denju govora
\n–\u00a0komuniciranje s \u010dlani negovalnega in zdravstvenega tima<\/p>\n

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nPomembno je opazovanje. Vrstni red izvajanje intervencij:
\n1.\u00a0Priprava izvajalca
\n2.\u00a0priprava prostora
\n3.\u00a0priprava pacienta
\n4.\u00a0izvedba negovalne intervencije
\n5.\u00a0dokumentiranje negovalne intervencije
\n6.\u00a0ovrednotenje dela<\/p>\n

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
\nMed vrednotenjem ugotavljamo uspe\u0161nost zdravstvene nege glede na postavljene cilje pri vzpostavitvi komunikacije.<\/p>\n

:: U\u010cENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA ::<\/p>\n

\"ucenje.gif\"<\/a><\/p>\n

–\u00a0je aktivnost, ki zadovoljuje potrebe po novih znanjih, rasti osebnosti in odnosu do zdravja.
\n–\u00a0U\u010denje je vsako spreminjanje posameznika na osnovi izku\u0161enj in prenosa izku\u0161enj
\n–\u00a0Obstaja veliko poti in na\u010dinov u\u010denja<\/p>\n

Aktivnost pridobivanja znanja je tesno povezana s komuniciranjem
\nCilj: zdravstveno vzgojen paciente<\/p>\n

V procesu ZN u\u010dimo paciente v vseh \u017eivljenskih obdobjih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Konceptualni model V. Henderson: Hendersonova poudarja skrb za bolnega in zdravega posameznika pri izvajanju tistih aktivnosti, ki prispevajo k zdravju ali vrnitvi zdravja ( ali mirni smrti ), ki bi ji le ta opravil samostojno, \u010de bi imel dovolj mo\u010di, volje in znanja. Edinstven prispevek zdravstvene nege pri pomo\u010di posamezniku je, da mu omogo\u010di, da … Preberi ve\u010d o 14. osnovnih \u017eivljenskih aktivnosti po Virginiji Henderson<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-189","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12124,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189\/revisions\/12124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}