{"id":1902,"date":"2012-02-27T17:30:06","date_gmt":"2012-02-27T16:30:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1902"},"modified":"2012-02-27T17:44:05","modified_gmt":"2012-02-27T16:44:05","slug":"bolnisnicna-higiena-2012-in-okuzbe-povezane-z-zdravstvom-zapiski-bolnisnicna-higiena-zapiski","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/bolnisnicna-higiena-2012-in-okuzbe-povezane-z-zdravstvom-zapiski-bolnisnicna-higiena-zapiski\/","title":{"rendered":"Bolni\u0161ni\u010dna higiena 2012 in oku\u017ebe povezane z zdravstvom – zapiski 2.del"},"content":{"rendered":"

\"\"DEFINICIJA OKU\u017dBE<\/strong>
\nO oku\u017ebi v povezavi z \u017eilnim katetrom govorimo pri pacientu, ki je imel \u017eilni pristop vsaj 48 ur pred nastankom oku\u017ebe in nima drugega znanega vzroka za oku\u017ebo krvi (Klaus in sod.)<\/p>\n

<\/p>\n

\u00a0
\nNAMEN VSTAVLJANJA KATETRA<\/strong>
\n_ Dovajanje teko\u010din \u0161okiranemu pacientu
\n_ Pri ve\u010djih operativnih posegih
\n_ Dovajanje visoko koncentriranih raztopin
\n_ Dolgotrajna popolna parenteralna prehrana
\n_ Nezmo\u017enost perifernega pristopa
\n_ Dovajanje diferentnih zdravil \u2013 kontinuirano
\n_ Meritev centralnega venskega pritiska<\/p>\n

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n

_ Osnovno obolenje
\n_ Vrsta katetra in material
\n_ Mesto vstavitve katetra
\n_ Vzdr\u017eevanje \u017eilnega pristopa
\n_ Napake pri asepti\u010dnih postopkih
\n_ \u0160tevilo rokovanj s katetri
\n_ Neustrezna kadrovska zasedba
\n\u00a0<\/p>\n

OKU\u017dBE CENTRALNIH VENSKIH KATETROV<\/strong>
\n_ Lokalizirane
\n_ Sistemske<\/p>\n

\u00a0
\nVRSTE OKU\u017dB<\/strong>
\n_ Oku\u017eba vbodnega mesta
\n_ Kolonizacija vbodnega mesta
\n_ Kateterska sepsa
\n_ Kateterska bakteriemija
\n_ Kolonizacija katetra<\/p>\n

VZROKI ZA OKU\u017dBE<\/strong>
\nVnos pacientove ko\u017ene flore ob uvajanju
\nKo\u017ena flora rok osebja prek svetline katetra
\nHematogeno iz drugega \u017eari\u0161\u010da
\nKontaminirana infuzijska raztopina
\nKontaminacija vbodnega mesta
\n\u00a0<\/p>\n

NAJPOGOSTEJ\u0160I POVZRO\u010cITELJI OKU\u017dBE<\/strong>
\n\u2022 Koagulaza negativni stafilokoki
\n\u2022 Staphylococcus aureus
\n\u2022 Glive
\n\u2022 Po gramu negativne bakterije<\/p>\n

OKU\u017dBE CENTRALNIH VENSKIH KATETROV<\/strong>
\n_ Prisotne pri vseh vrstah OVK
\n_ Pogostnost pojavljanja se razlikuje glede na tip in mesto vstavitve OVK;
\n_ Pacientovo splo\u0161no stanje;
\n_ Dol\u017eina hospitalizacije pred vstavitvijo OVK;
\n_ \u0160tevilo vstopnih poti;
\n_ Dolgotrajna vstavitev;<\/p>\n

UKREPI ZA PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dBE CENTRALNIH VENSKIH KATETROV<\/strong>
\n\u00a0_ Izbira katetra
\n_ Izbira mesta uvajanja
\n_ Asepti\u010dni postopki uvajanja
\n_ Higienska priprava vbodnega mesta
\n_ Zdravstvena nega vbodnega mesta in katetra
\n_ Kolonizacija vklju\u010denega dela OVK
\n_ Menjava katetra
\n_ Odstranitev katetra
\n_ Priprava in dajanje zdravil in infuzijskih raztopin<\/p>\n

IZBIRA CENTRALNEGA VENSKEGA KATETRA<\/strong>
\n_ Prednost ima kateter z eno svetlino
\n_ Materiali iz katerih so narejeni katetri naj bodo iz teflona, poliuretana (manj\u0161e tveganje za oku\u017ebo)
\n_ Pri dalj\u0161em vzdr\u017eevanju \u017eilnih pristopov je smiselno uporabiti tunelirani kateter iz silikona
\n_ Svetline, ki so za vna\u0161anje parenteralne prehrane, ne uporabljati za druge namene;
\nVRSTE CENTRALNIH VENSKIH KATETROV<\/strong>
\n_ Periferni centralni venski kateter (flebokateter)
\n_ Venski natunelirani ( femoralni, jugularni, subklavijski)
\n_ Venski tunelirani (uvedeni v veno subklavijo, jugularis interno ali femoralis)
\n_ Port (popolno vstavljeni kateter s portom)
\n_ Kateter v plju\u010dno arterijo (Swan Ganz)
\n_ Periferni venski \u2013kratki, ki ne vstopajo v osrednje vene
\n_ Periferni arterijski \u2013obi\u010dajno vstavljeni v arterije radialis<\/p>\n

IZBIRA MESTA UVAJANJA CVK<\/strong>
\nNaj ne bo v bli\u017eini operativne rane ali po\u0161kodovane ko\u017ee
\nTveganje za oku\u017ebo je manj\u0161e pri uvajanju perifernega katetra
\nPri osrednjem venskem katetru – prvi izbor je vena subklavija, ker je tveganje za oku\u017ebo manj\u0161e, kot pri vstavljanju katetra v veno femoralis.<\/p>\n

UVAJANJE CVK<\/strong>
\nProgramsko – pred velikimi operacijami v operacijskem bloku
\nUrgentno \u2013 v enoti za intenzivno terapijo, v urgentni ambulanti in v prostoru za preiskave na oddelku<\/p>\n

Dejavniki, ki \u0161e dodatno pospe\u0161ijo nastanek oku\u017ebe OVK
\n_ po\u0161kodba normalne ko\u017ene bariere,
\n_ prisotnost tujka;
\n_ povr\u0161ine, na katerih se bakterije lahko razmno\u017eujejo, in so vsaj delno za\u0161\u010ditene pred imunskim odgovorom (biofilm);
\n_ sposobnost mikrobov za pritrjevanje in razmno\u017eevanje na umetnih povr\u0161inah (adherenca)<\/p>\n

PRIPRAVA PROSTORA IN PACIENTA<\/strong>
\n\u2022 Delovne povr\u0161ine morajo biti \u010diste in suhe ter nepo\u0161kodovane
\n\u2022 Priprava pacienta glede
\n\u2022 na njegovo starost in trenutno zdravstveno stanje
\n\u2022 Ogreta in \u010dista postelja
\n\u2022 Stalna meritev telesne temperature
\n\u2022 Higiensko umito izbrano vbodno mesto<\/p>\n

ASEPTI\u010cNI POSTOPKI PRI UVAJANJU KATETRA<\/strong>
\nKateter uvaja zdravnik ob sodelovanju medicinske sestre
\nPred posegom si umijeta in razku\u017eita roke
\nNadeneta si za\u0161\u010ditno opremo
\nPostopki razku\u017eevanja ko\u017ee potekajo glede na tveganje za oku\u017ebo \u2013s pove\u010danim tveganjem III
\nMesta predvidenega vboda se ne dotikati ve\u010d<\/p>\n

Aktivnosti po uvedbi CVK<\/strong>
\n_ RTG kontrola polo\u017eaja
\n_ Preveza katetra
\n_ Priklop infuzijskih sistemov in ostalih zdravil<\/p>\n

S CVK povezane oku\u017ebe:<\/strong>
\n\u2022\u00a0KOLONIZACIJA CVK je predhodna oku\u017eba skozi kateter; na proksimalnem in distalnem delu katetra so prisotni mikrooganizmi, ve\u010d kot 10 \/3, brez klini\u010dnih znakov oku\u017ebe.
\n\u2022\u00a0VNETJE VSTOPNEGA MESTA CVK \u2013 prisotna rde\u010dina, oteklina, zatrdlina do 2 cm okrog katetra, lahko prisoten gnojni izcedek ob katetru.
\n\u2022\u00a0SISTEMSKA HEMATOGENA OKU\u017dBA IZ CVK ALI KATETERSKA SEPSA. Prisotni so znaki splo\u0161ne oku\u017ebebrez drugega vira oku\u017ebe. Zna\u010dilna je izolacija enake vrste mikroorganizmov iz katetra in iz bolnikove krvi, vzete iz druge vene (Papuga, 2005).
\n\u2022\u00a0INFUZIJSKO POVZRO\u010cENA HEMATOGENA OKU\u017dBA, ki je posledica kontaminirane infuzijske raztopine, krvi ali krvnih pripravkov.<\/p>\n

KIRUR\u0160KE OKU\u017dBE<\/strong>
\n_ resni zapleti operativnih posegov;
\n_ pomembno doprinesejo k operativni morbiditeti in mortaliteti;
\n_ podalj\u0161ujejo zdravljenje in hospitalizacijo;
\n_ pove\u010dajo stro\u0161ke pacientove oskrbe.<\/p>\n

Oku\u017ebe v kirurgiji:<\/strong>
\n\u2022\u00a0Oku\u017eba je pojav, ko bolezenski povzro\u010ditelj vstopi v telo, se v telesu ustali in se pri\u010dne razmno\u017eevati. Bolezenski znaki, ki ka\u017eejo na oku\u017ebo, so zelo raznoliki ter odvisni od vrste povzro\u010ditelja in odpornosti gostitelja
\n\u2022\u00a0Izvor bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe(BO) so pacienti, zdravstveni delavci, pacientova okolica, obiskovalci, s kontaminiranimi predmeti in povr\u0161inami
\n\u2022\u00a0Oku\u017eba kirur\u0161ke rane je na drugem mestu po pogostnosti med BO in predstavljajo \u010detrtino vseh BO
\n\u2022\u00a0BO predstavljajo resen zdravstveni problem in veliko finan\u010dno breme.
\n\u2022\u00a0Zaradi oku\u017ebe ran se podalj\u0161a bivanje v bolni\u0161nici, pove\u010da se poraba antibiotikov, pojavi se potreba po ponovni operaciji, pove\u010da se umrljivost kirur\u0161kih pacientov, pove\u010dajo se stro\u0161ki zdravljenja.
\n\u2022\u00a0Ko\u017ea je pomemben dejavnik za\u0161\u010dite pred oku\u017ebami in vdorom mikroroganizmov ( MO). Ravno ta dejavnik pri kirur\u0161kem posegu izklju\u010dimo in omogo\u010dimo mo\u017enost vnosa\/vdora MO v telo.
\n\u2022\u00a0Pred uvedbo asepse v kirurgije je bila smrtnost zaradi oku\u017ebe zelo visoka. Po za\u010detku uvedbe asepti\u010dnih postopkov se je smrtnost mo\u010dno zmanj\u0161ala in pospe\u0161ila razvoj kirurgije. \u0160tevilo oku\u017eb se je zmanj\u0161ala ni pa mogo\u010de ustvariti takih razmer, da do oku\u017eb sploh ne bi pri\u0161lo.<\/p>\n

Pot oku\u017ebe<\/strong>
\n_ Oku\u017eba se vedno nekje za\u010dne \u2013 IZVOR OKU\u017dBE
\n_ MO morajo nekako dospeti do obolelega \u2013 POT OKU\u017dBE
\n_ Nekje so morali MO vstopiti v telo \u2013 VSTOPNO MESTO oku\u017ebe
\n_ Klice morajo na neki na\u010din zapustiti gostitelja \u2013 IZSTOPNO MESTO OKU\u017dBE<\/p>\n

Razvrstitev kirur\u0161ke infekcije<\/strong>
\nImamo IV. kategorije kirur\u0161kih infekcij glede na anatomsko lego in patofiziolo\u0161ke
\nspremembe:
\n_ Oku\u017eba kirur\u0161ke rane
\n_ Regionalno raz\u0161irjeno vnetje
\n_ Oku\u017ebe organov
\n_ Sistemske infekcije \u2013 oddaljene oz. spremljajo\u010de vnetje
\nIzvor oku\u017eb<\/strong>
\n_ BO so lahko posledica dela zdravstvenega osebja
\n_ Oku\u017ebo lahko povzro\u010dijo MO, ki so del:
\n–\u00a0pacientove normalne flore \u2013 endogeni izvor
\n–\u00a0MO iz okolja – eksogeni izvor<\/p>\n

Oku\u017ebe vsadkov\/osteosintez<\/strong>
\n_ najte\u017eji zaplet kirur\u0161kih posegov;
\n_ lahko zgodnje ali kasne pooperativne oku\u017ebe;
\n_ ponavadi je za ozdravitev potrebno dolgotrajno antibioti\u010dno zdravljenje in odstranitev vsadka.<\/p>\n

Osnovni dejavniki tveganja za nastanek oku\u017ebe kirur\u0161ke rane<\/strong>
\n_ trajanje operacije;
\n_ kontaminacija rane;
\n_ ASA score \u2013 rangiranje glede na te\u017eo in tveganje operativnega posega;
\n_ dodatno: sladkorna bolezen, debelost, spol, kortikosteroidi, starost, \u010das preoperativne hospitalizacije, britje, znanje kirurga.<\/p>\n

Ukrepi za prepre\u010devanje oku\u017eb v operacijski sobi<\/strong>
\n_ Pomen asepti\u010dne tehnike ali asepsa
\n_ CILJ: je pripraviti pogoje za primarno celjenje ran, prepre\u010ditev kirur\u0161ke oku\u017ebe in skraj\u0161ati \u010das zdravljenja po operaciji
\nProgram ukrepov vsebuje:<\/strong>
\n_ Razpored prostorov in lo\u010devanje \u010distih in ne\u010distih poti
\n_ \u010ci\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje prostorov, opreme in naprav
\n_ \u010cistost zraka
\n_ Neposredna priprava pacienta
\n_ Priprava osebja
\n_ Sterilnost materialov
\n_ Upo\u0161tevanje napisanih standardov in protokolov
\n_ Stalni nadzor<\/p>\n

Osebje v operacijskih prostorih<\/strong>
\n_ vstop skozi filter \u2013 lo\u010den \u010disti in ne\u010disti del
\n_ pravilno preobla\u010denje v za\u0161\u010ditno obleko \u2013 hla\u010de \u2013 tunika (zatla\u010dimo za hla\u010de, stisnjeni gle\u017enji in
\n_ pravilno razku\u017eevanje rok
\n_ operacijsko pokrivalo
\n_ posebno obuvalo \u2013 strojno pranje
\n_ Kirur\u0161ka maska \u2013 prekriva brado, usta in nos
\n_ Masko nosimo v op sobi, prostoru s sterilnim materialom, prostor za umivanje
\n_ Masko zamenjamo za vsako operacijo, \u010de je mokra tudi ve\u010dkrat, maska mora bit ve\u010dslojna z mosti\u010dkom \u2013 95% u\u010dinkovitost filtriranja mikrobov<\/p>\n

Higiensko umivanje in razku\u017eevanje rok<\/strong>
\n_ Roke so najpomembnej\u0161i prena\u0161alec BO tudi v operacijskih prostorih.
\n_ Za uspe\u0161no higiensko umivanje in razku\u017eevanje rok je pomembno, da na rokah nimamo po\u0161kodb in, da so nohti urejeni.
\n_ Z higienskim umivanjem in razku\u017eevanjem odstranimo poleg prehodne tudi del stalne flore.
\n_ Higiensko umivanje in razku\u017eevanje izvajamo pred vsakim operativnim posegom.<\/p>\n

Preventivni ukrepi za za\u0161\u010dito osebja<\/strong>
\n\u00a0
\n_ Cepljenje osebja
\n_ Varstvo pred po\u0161kodbami z ostrimi predmeti
\n_ Pravilna organizacija dela
\n_ Varstvo pred oku\u017ebami
\n_ Uporaba dodatnih za\u0161\u010ditnih sredstev
\n_ Dekontaminacija kirur\u0161kih in\u0161trumentov
\n_ Pred ro\u010dnim \u010di\u0161\u010denjem
\n_ Pravilno postopanje z ne\u010distim perilom
\n_ Postopanje z odpadki<\/p>\n

Osnovna na\u010dela asepti\u010dne tehnike I<\/strong>
\n_ Pri tem prepre\u010dujemo oku\u017ebo operativne rane , izoliramo operativno polje od nesterilnega okolja in vzdr\u017eujemo sterilno operacijsko polje
\n_ Osebje se deli na sterilne (sodeluje pri operaciji) in nesterilne (asistent oz. pomo\u010d)
\n_ Ves material v okviru operacijskega polja je sterilen, materila, ki se vna\u0161a v in iz op. polja se mora odpirati, vna\u0161ati ali odstranjevati na na\u010din, da ne ogro\u017ea sterilnosti.
\n_ Umito osebje nosi sterilne pla\u0161\u010de rokavice, pacient je pokrit s sterilnim netkanim materialom \u2013 rjuhe, komprese
\n\u2013 nepropustnost za kri in druge teko\u010dine
\n_ Sterilno polje je potrebno stalno nadzorovati
\n_ Sterilno polje pripravimo tik pred operacijo
\n_ Stalen pregled nad sterilnim poljem
\n_ Ni\u010desar ne me\u010demo na tla
\n_ Vrata op. sobe so stalno zaprta
\n_ V op. sobi vlada mir in ti\u0161ina, ni nepotrebnega kadra in materiala<\/p>\n

Ukrepi za zmanj\u0161anje pogostnosti kirur\u0161kih oku\u017eb<\/strong>
\n_ umivanje in tu\u0161iranje pacienta pred op.;
\n_ odstranjevanje dlak \u2013 s kremami, britje, z elektri\u010dnim brivnikom
\n_ v op.sobi pokrijemo lasi\u0161\u010de pacienta
\n_ pravilno razku\u017eevanje ko\u017ee \u2013 vsaj 5 minut;
\n_ odpravljanje nosilstva S. aureus v nosu;
\n_ perioperativna protimikrobna za\u0161\u010dita;
\n_ podhladitev pacienta med operacijo;
\n_ nadzor in sledenje pooperativnih oku\u017eb.<\/p>\n

10 elementov za zmanj\u0161anje oku\u017ebe kirur\u0161ke rane<\/strong>
\n1. kratka preoperativna hospitalizacija;
\n2. tu\u0161iranje pred operacijo;
\n3. minimalno britje;
\n4. izogibanje kontaminaciji;
\n5. natan\u010dna kirur\u0161ka tehnika;
\n6. \u010dim kraj\u0161i operativni poseg;
\n7. posebna nega starej\u0161ih, debelih, diabetikov;
\n8. nobenih drenov skozi operativno rano;
\n9. natan\u010dna tehnika koagulacije;
\n10. informiranje kirurgov o pogostnosti oku\u017ebe rane<\/p>\n

Antibioti\u010dna za\u0161\u010dita<\/strong>
\n_ najbolj u\u010dinkovita pri nekaterih \u010distih in pri vseh \u010distih-kontaminiranih posegih;
\n_ cilji za\u0161\u010dite pri \u010distih posegih \u2013 prepre\u010devanje pritrjanja bakterij na kriti\u010dne izpostavljene to\u010dke med implantacijo proteze.
\n_ cilji za\u0161\u010dite pri \u010disti-kontaminirani operaciji => zmanj\u0161anje \u0161tevila bakterij, ki kolonizirajo sluznico pod \u0161tevilo, ki je potrebno za nastanek oku\u017ebe;<\/p>\n

Zrak v operacijski sobi<\/strong>
\n_ Prezra\u010devanje z nadtlakom \u2013 ni me\u0161anja zraka
\n_ Zmanj\u0161ati gibanje osebja \u2013 ni dvigovanja pra\u0161nih i ko\u017enih delcev
\n_ Klimatizacijske naprave- niso priporo\u010dljive, \u010de so name\u0161\u010dene potrebujejo ustrezno vzdr\u017eevanje \u2013 \u010di\u0161\u010denje
\nfiltrov
\n_ Priporo\u010dljivo prezra\u010devanje 20- 24 menjav filtriranega zraka na uro.
\n_ V ultra \u010distih op.sobah \u2013 laminarni pretok zraka 300x\/uro
\n\u00a0<\/p>\n

Oku\u017ebe povzro\u010dene z urinskim katetrom<\/strong>
\n–\u00a0Najpogostej\u0161e bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe so povzro\u010dene z urinskim katetrom.
\n–\u00a0Tveganje za nastanek oku\u017ebe pri pacientih s stalnim urinskim katetrom je pri \u017eenskah 10- 20 %, pri mo\u0161kih do 5 %.
\n–\u00a0Oku\u017ebe se\u010dil so ob kateterizaciji povezane s trikratno ve\u010djo smrtnost pri pacientih v bolni\u0161nici zaradi sepse.
\n–\u00a0Oku\u017ebe se\u010dil pomeni invazijo mikroorganizmov v gostiteljevo tkivo, ki je povezano z vnetnim odgovorom. Za oku\u017ebo je potrebno malo \u0161tevilo mikroorganizmov ker se le ti hitro razmno\u017eujejo.
\n–\u00a0Za prepre\u010devanja \u0161e ve\u010djega vdora mikroorganizmov je pomembno rokovanje z drena\u017enim sistemom in upo\u0161tevanje asepti\u010dne metode pri uvajanju katetra, vzdr\u017eevanje zaprtega sistema. Menjava katetra ne sme biti rutinska .
\n–\u00a0Posebna biofilmska plast prekrije mikroorganizme in jih ti\u0161\u010di na mukozno in katetersko povr\u0161ino. V tej oblogi so dobro mehani\u010dno za\u0161\u010diteni proti samem toku urina.
\n–\u00a0Najpogostej\u0161e oku\u017ebe potekajo med zunanjo steno katetra in uretralno mukozo.
\n–\u00a0Mikroorganizmi vstopajo v se\u010dne poti, se pritrdijo s pomo\u010djo nitkastih struktur na epiteljne celice in na povr\u0161ino katetra.<\/p>\n

Odvzem urina za mikrobiolo\u0161ke preiskave
\nOdvzem urina preko
\nSplo\u0161na na\u010dela pri odvzemu urina
\nNamen: ugotoviti prisotnost mikroorganizmov v urinu.
\n\u2022Urin odvzamemo iz urinskega katetra
\nPred odvzemom urina iz
\n\u2022 Uriknaate ntriak olel it engea o zdav\u017eazmamememo, o iz
\nNa\u010din odvzema urina iz katetra
\nsuprapubi\u010dno punkcija
\n\u2022Urin odvzamemo po metodi \u010distega mokrenja katetra le tega za\u017eamemo, tako dobimo zadostno koli\u010dino urina;
\nUrin odvzamemo v sterilno posodico z navojem; Napolnemo jo od 1\/3 do \u00bd.
\nVzorce lahko hranimo na sobni temperaturi do najve\u010d 30.min;
\nUrina nikoli ne odvzamemo urinske vre\u010dke
\n\u2022odvzamemo s punkcijo katetra na za to dolo\u010denem mestu po asepti\u010dni metodi
\n\u2022Vbodno mesto pred aspiracijo razku\u017eimo z alkoholnim razku\u017eilom.
\n\u2022Urin odvzamemo s pomo\u010djo sterilne brizgalke in igle
\nSpremni list opremimo z vsemi potrebnimi podatki, natan\u010dno opredelimo za ka\u0161en odvzem in preiskavo gre.<\/p>\n

Oku\u017ebe dihal \u2013 bolni\u0161ni\u010dno pridobljena plu\u010dnica<\/strong>
\n_ Bolni\u0161ni\u010dno pridobljene plju\u010dnice so po pogostosti na drugem mestu in predstavljajo okoli 15 % vseh v bolni\u0161nici pridobljenih oku\u017eb.
\n_ Plju\u010dnica pri ventiliranih pacientih zelo ogro\u017ea pacienta in lahko povzro\u010di smrt.<\/p>\n

Pokazatelji bolni\u0161ni\u010dno pridobljene plju\u010dnice<\/strong>
\n_ Temperatura, gnojni izme\u010dek, aspirat traheje;
\n_ Spremembe na RTG sliki;
\n_ Mikrobiolo\u0161ka potrditev s pomo\u010djo bronhialne lava\u017ee in aspirata traheje<\/p>\n

Odvzem ku\u017enin pri bolnikih, ki so na umetni ventilaciji<\/strong>
\nVzorce pridobimo iz spodnjih dihal z namenom, da bi zmanj\u0161ali ali ob\u0161li kontaminacijo vzorca z bakterijsko flora
\niz zgornjih dihal. Namen odvzema vzorca: odkrivanje povzro\u010diteljev plju\u010dnice in drugih oku\u017eb spodnjih dihal.<\/p>\n

Odvzem aspirata za mikrobiolo\u0161ko preiskavo!!!!<\/p>\n

Odvzem BAL \u2013 a<\/strong>
\n\u2022 Pripravimo standardiziran set za BAL (sterilna borova stekleni\u010dka 100 ml, aspiracijski nastavek in cevka).
\n\u2022 Pripravimo 3 brizgalke s 20 ml fiziolo\u0161ke raztopine.
\n\u2022 Po zdravnikovem naro\u010dilu vbrizgamo v delovni kanal fiziolo\u0161ko raztopino, zdravnik izvede odvzem vzorca (aspirira preko bronhoskopa).
\n\u2022 Stekleni\u010dko opremimo s podatki in jo skupaj s spremnim listom oddamo v laboratorij.<\/p>\n

PITNA VODA – HIDRI\u010cNI IZBRUHI<\/strong>
\nPitna voda
\n\u2022 Varna pitna voda nam omogo\u010da \u017eivljenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja.
\n\u2022 \u010ceprav je tako dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj povsem samoumevnega.<\/p>\n

Pomen pitne vode<\/strong>
\n\u2022 Preskrba z zadostnimi koli\u010dinami zdrave pitne vode je pomembna za ohranitev \u017eivljenja, za gospodarski in socialni razvoj.
\n\u2022 Javno zdravstvene zahteve so dostopnost in varnost pri oskrbi z zdravo pitno vodo.
\n\u2022 Onesna\u017eenja pitne vode privede do nenadnega izbruha oku\u017ebe med ljudmi.<\/p>\n

Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode<\/strong>
\n\u2022 Zdravstveno ustrezna pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v \u0161tevilu, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.
\n\u2022 Prav tako ne vsebuje drugih snovi v koncentracijah, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.<\/p>\n

Definicija hidri\u010dne epidemije<\/strong>
\n\u2022 Hidri\u010dne epidemije so opredeljene, ko dva ali ve\u010d ljudi zbolita za isto boleznijo, po zau\u017eitju vode iz istega vira, in kader je epidemiolo\u0161ka povezava z vodo kot virom bolezni jasna.<\/p>\n

Zna\u010dilnost hidri\u010dnih izbruhov \u2013 I.<\/strong>
\n\u2022 Nenaden eksploziven pojav dveh ali ve\u010d primerov obolenj.
\n\u2022 Obolevnost se pojavi med razli\u010dnimi skupinami prebivalstva ne glede na starost in socialno ekonomski status.
\n\u2022 Obolevajo ljudje, ki se preskrbujejo iz istega vira pitne vode.
\n\u2022 Indirektnemu prenosu velikokrat sledi \u0161e direkten prenos iz \u010dloveka na \u010dloveka (imenovan kontaktni rep) v higiensko neustreznih razmerah in ob slabi pou\u010denosti prebivalstva.
\n\u2022 Dolo\u010dena populacija prebivalstva ne zboli, ker niso uporabljali onesna\u017eene vode.
\n\u2022 Hidri\u010dni izbruhi niso vezani na letne \u010dase, lahko jih pogojujejo razli\u010dne vremenske neprilike.
\n\u2022 Neustrezni rezultati odvzetih vzorcev pri preiskavah pitne vode, \u010de so bili vzorci pravo\u010dasno odvzeti.<\/p>\n

Zakonodaje, ki ureja podro\u010dje kakovosti pitne vode<\/strong>
\n\u2022 Zakon o zdravstveni ustreznosti \u017eivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z \u017eivili (Uradni list RS \u0161t. 52\/00 in popravki): pitna voda je \u017eivilo
\n\u2022 Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS \u0161t. 19\/02, 35\/04,\u2026.)
\n\u2022 Direktiva sveta 98\/83\/ES, z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za oskrbo ljudi (Council Directive 98\/83\/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption
\n\u2022 Hazard Analysis and Crytical Control Point \u2013 HACCP
\n\u2022 Pravilnik o pitni vodi : Splo\u0161ne dolo\u010dbe – Notranji nadzor in spremljanje stanja, ukrepi za odpravo neskladnosti in omejitev uporabe pitne vode<\/p>\n

Nadzor nad ustreznostjo pitne<\/strong>
\n\u2022 Nadzor se izvaja na dveh nivojih:
\nPrvi nivo zagotavlja upravljavec vodovoda \u2013 osnova je HACCP sistem, kar pomeni, spremljanje vode od zajema do porabe; nadzor zagotavlja stalen visok nivo varnosti pitne vode, ki ga samo z vzor\u010denjem ne bi mogli zagotoviti.
\nDrugi nivo nadzora izvaja Ministrstvo za zdravje \u2013 monitoring – vnaprej pripravljen letni program, ki ga potrdi minister za zdravje.<\/p>\n

Sledenje ustreznosti pitne vode<\/strong>
\n\u2022 Pri sledenju ustreznosti pitne vode upo\u0161tevamo:
\n-mikrobiolo\u0161ke parametre,
\n-kemijske parametre,
\n-fizikalne parametre.<\/p>\n

Mikrobiolo\u0161ki parametri<\/strong>
\n\u2022 Mikrobiolo\u0161ki parametri nam poka\u017eejo:
\n-obseg in stopnjo onesna\u017eenosti pitne vode z mikroorganizmi,
\n-vdor mikroorganizmov, ki lahko povzro\u010dijo nenadno veliko \u0161tevilo obolelih .<\/p>\n

Kemijski parametri<\/strong>
\n\u2022 Kemijske snovi so v pitni vodi obi\u010dajno prisotne v ni\u017ejih koncentracijah in so predvsem povezane z mo\u017enimi kroni\u010dnimi u\u010dinki :
\n-obseg in stopnjo onesna\u017eenosti pitne vode s kemi\u010dnimi snovmi
\n-kljub velikemu \u0161tevilu kemikalij v okolju so v normative vklju\u010dene le nekatere, s katerimi si pomagamo pri\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oceni onesna\u017eenosti pitne vode<\/p>\n

Razlaga pojavnosti posameznega parametra<\/strong>
\n\u2022 Pri vsaki pojavnosti prese\u017eene vrednost vsakega parametra moramo dolo\u010diti, kak\u0161en je vpliv na zdravje prebivalstva.
\n\u2022 Pri tem se ugotavlja ali gre za enkratni pojav, ponavljajo\u010de stanje ali je vsebnost pove\u010danega parametra stalna.
\n\u2022 Pri spremljanju zdravstveno ustrezne pitne vode je ocena posameznega vzorca le odsev trenutnega stanja – ocena dejanskega stanja potreba po kontinuiranem spremljanju.<\/p>\n

Hidri\u010dne oku\u017ebe povzro\u010dene z mikrobiolo\u0161kimi agensi<\/strong>
\n\u2022 Hidri\u010dne izbruhe povzro\u010dajo bakterije (avtohtone, iz zemlje, blata ljudi in \u017eivali), virusi in paraziti ( iz blata ljudi in \u017eivali) ter alge (avtohtone).
\n\u2022 Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji so:
\n\u2022Bakterije npr.: Escherichia coli, Shigella sonnei., Salmonella typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni,Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Pseudomonas aeruginosa Legionella pneumophila.
\nVirusi npr.: Adenovirusi, Enterovirusi, Virusi hepatitisa A in E, Norovirusi, Rota virusi.
\nProtozoi \u2013 pra\u017eivali npr.: Giardia lamblia.<\/p>\n

Vsebnost bakterije Escherichia coli v pitni vodi<\/strong>
\n\u2022 Prisotnost E.coli v vodi ka\u017ee na onesna\u017eenost vode s fekalijami – pred uporabo je potrebno vodo prekuhati.
\n\u2022 E.coli \u017eivi v \u010drevesju ljudi in \u017eivali, raz\u0161irjena je povsod, kjer pride do onesna\u017eenja z iztrebki (fekalno onesna\u017eenje npr.vode, zemlje, \u017eivil)<\/p>\n

<\/p>\n

Rzvr\u0161\u010danje Escherichie coli<\/strong>
\n\u2022 Escherichio coli razvr\u0161\u010damo v dva tipa:
\nVirulenten tip – povzro\u010dajo oku\u017ebe v prebavilih in zunaj \u010drevesne oku\u017ebe pri ljudeh in \u017eivalih.
\nNevirulenten sevi – so del normalne \u010drevesne flore. \u010ce jih najdemo v \u017eivilih ali pitni vodi so pokazatelj fekalnega onesna\u017eenja. (virulenca je sposobnost mikroorganizma povzro\u010diti bolezen)<\/p>\n

Shigella sonnei in spp.<\/strong>
\n\u2022 Gri\u017ea ali \u0161igenoloze \u2013 akutna bolezen s sluzavo in krvavo drisko, kolikami.
\n\u2022 Shigella je najbolj ku\u017ena bakterijska bolezen pri \u010dloveku \u2013 dovolj je 10 bacilov.
\n-Epidemiolo\u0161ki rezervoar je \u010dlovek, bolnik, klicenosec
\n-Prenos je fekalno oralno preko rok, \u017eivil ali vode
\n-Inkubacija je 1 do 3 dni.
\n-Pri\u010detek bolezni je hiter z vro\u010dino, utrujenostjo, bole\u010dinami v trebuhu, drisko, lahko krvavo. \u0160tevilo iztrebljanj tudi do 100 na dan.
\n-Bolezen obi\u010dajno traja 3 do 7 dni.<\/p>\n

Parazitarne driske – Giardia lamblia<\/strong>
\n\u2022 Giardia lamblia je vodno prenosljiv enoceli\u010dni parazit.
\n\u2022 Oku\u017eba je neposredno s kontaminirano pitno vodo ali z vodo v bazenih in z \u017eivili.
\n-Prenos je fekalno oralen, preko rok.
\n-V naravi jo najdemo v dveh oblikah:
\n– kot trofozit v iztrebkih in duodenalnem soku
\n– kot ciste, ki so zelo odporne (pre\u017eivetje tudi 3 mesece in so odporne na visoke doze Cl).
\n-Za oku\u017ebo zado\u0161\u010da \u017ee od 10 do 100 cist.<\/p>\n

Parazitarne driske \u2013 Cryptosporidium parvum<\/strong>
\n\u2022 Cryptosporidium parvum povzro\u010da \u010drevesne oku\u017ebe pri \u010dloveku, doma\u010dih in divjih \u017eivalih.
\n-Doma\u010de \u017eivali so velikokrat naravni gostitelj.
\n-Povzro\u010da velike hidri\u010dne izbruhe ( tudi po kopanju v oku\u017eeni vodi).
\n-Kriptosporidij je zelo odporen in lahko povzro\u010di avto infekcijo.
\n-Prena\u0161a se iz okolja zlasti z vodo, zelo so izpostavljeni tisti ljudje, ki imajo stik z \u017eivalmi.<\/p>\n

Legionella pneumophila in spp.<\/strong>
\n\u2022 Legionella pneumophila iz seroskupine 1 in legionele drugih seroskupin od 2 do 14 povzro\u010dajo oku\u017ebo pri \u010dloveku. Ve\u010dinoma legioneloz, povezanih z zdravstvom, se prena\u0161a na bolnike z nevarnostnimi dejavniki (dejavniki tveganja) z aerosolizirano oku\u017eeno vodo.
\n-Legionele so ubikvitarne bakterije, ki se nahajajo v naravnih vodah (ribniki, bajerji, jezera, itd) in v topli vodi v vodovodnem omre\u017eju.
\n-Razmno\u017eujejo se pri 20 do 45st. C, optimalno pri 37st. C V mrzli vodi se razmno\u017eujejo le, \u010de je temperatura previsoka.
\n-So znotrajceli\u010dni paraziti v algah, amebah in drugih bakterijah ter biofilmu
\n-\u017delezov oksid pospe\u0161uje rast legionel v vodohramih in vodovodu, biofilm jih \u0161\u010diti pred u\u010dinki snovi, ki zavirajo njihovo rast ali jih uni\u010dujejo.<\/p>\n

\u0160tevilo obolelih in hidri\u010dnih epidemij, v letih 1997 – 2008<\/strong>
\nIn\u0161titut za varovanje zdravja, Center za zdravstveno ekologijo za leto 2007, navaja, da se \u0161tevilo hidri\u010dnih epidemij v zadnjih enajstih letih v Sloveniji giblje med 0 do 3 na leto.<\/strong>
\n\u2022 V letu 2008 prijavljena in obravnavana ena epidemija;
\n\u2022 do izbruha je pri\u0161lo v Kranjski gori v za\u010deteku avgusta
\n\u2022 zbolelo 34 prebivalcev z znaki gastroenteritisa;
\n\u2022 izolirana je bila Escherichia coli ;
\n\u2022 vdor bakterij je bila posledica izpada elektri\u010dne energijeposledi\u010dno prekinitev kloriranja v omre\u017eju.<\/p>\n

Vzroki za nastanek hidri\u010dnih izbruhov<\/strong>
\nNajpogostej\u0161i vzroki hidri\u010dnih izbruhov:
\n-vdor povr\u0161inskih in\/ali fekalnih vod,
\n-odsotnost, neredno ali prekinjeno kloriranje vode,
\n-ni vodovarstvenih pasov, neurejena zajetja, tehni\u010dne pomanjkljivosti na vodovodu,
\n-nezanesljivi vodni viri,
\n-neurejena gnoji\u0161\u010da in odstranjevanje odplak,
\n-u\u017eivanje povr\u0161inske vode ali vode iz zajetja, ki ni primerna za pitje,
\n-neredna oskrba z vodo, me\u0161anje po\u017earno tehnolo\u0161ke vode in pitne vode.<\/p>\n

Ukrepi glede na nastanek hidri\u010dnih izbruhov<\/strong>
\nNajpogostej\u0161i ukrepi hidri\u010dnih izbruhov:
\n-kloriranje vode in klorni \u0161oki (dezinfekcija omre\u017eja),
\n-\u010di\u0161\u010denje vodovodnega omre\u017eja,
\n-sanacija vodovoda, \u010di\u0161\u010denje zajetja, ureditev vodovarstvenih pasov,
\n-zdravstvena vzgoja prebivalstva,
\n-sanitarno higienski nadzor vodovoda, poostren sanitarno higienski re\u017eim,
\n-prekuhavanje vode,
\n-sanacija gnoji\u0161\u010d, strani\u0161\u010d in ureditev kanalizacije,
\n-priklju\u010ditev na drug vod.<\/p>\n

Zaklju\u010dki\u00a0<\/strong>
\n\u00a0Z vsemi izvedenimi aktivnostmi in monitoringu zdravstveno neopore\u010dne pitne vode se je \u0161tevilo hidri\u010dnih izbruhov in \u0161tevilo obolelih oseb v zadnjih treh letih zmanj\u0161al.
\nVelik je odstotek tistih epidemij, kjer povzro\u010ditelj ni znan ali prepozno prijavljena epidemija.<\/p>\n

Na hidri\u010dne izbruhe vpliva velikost regije, velikostvodovodnih omre\u017eij in vodovarstvenih pasov, \u0161tevilo manj\u0161ih vodnih zajetij, razli\u010dni tipi surove vode, osve\u0161\u010denost prebivalstva, zaznavanje epidemije, ki je povezan z prijavo zdravstvenih strokovnjakov in mo\u017enost laboratorijske potrditve povzro\u010ditelja.
\n\u2022 Najpomembnej\u0161i ukrep pri prepre\u010devanju hidri\u010dnih izbruhov je ureditev vodovarstvenih pasov. Le ti so prva pregrada proti kontaminaciji pitne vode. \u0160e vedno so velikokrat neurejeni.
\n\u2022 Pri pojavu hidri\u010dne epidemije je pomemben ukrep prekuhavanje pitne vode in zdravstvena vzgoja populacije.
\n\u2022 Poleg tega so pomembni \u0161e drugi ukrepi, kot je dezinfekcija pitne vode z kloriranjem, ureditev zajetij , saniranje vodnih virov in stalna skrb za zagotavljanje zdravstveno neopore\u010dne pitne vode.
\n\u2022 Kljub vsem ukrepom in aktivnostim, ki jih izvajamo za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode se hidri\u010dne epidemije \u0161e pojavljajo tudi v razvitih de\u017eelah.
\n\u2022 Pri\u010dakuje se celo porast \u0161tevila obolenj predvsem zaradi odkritja novih agensov in povzro\u010diteljev, manj\u0161e odpornosti prebivalstva na patogene mikroorganizme in spremembe v kmetijstvu ter staranje in slab\u0161a komunalna infrastruktura.
\n\u2022 Glede na pretekle izku\u0161nje lahko z gotovostjo trdimo, da vse hidri\u010dne epidemije niso prijavljene in je povzro\u010ditelj neznan. Zato je nujna za\u0161\u010dita predvsem s preventivnimi ukrepi, ki so dolo\u010deni s HACCP sistemom.<\/p>\n

RAVNANJE Z INFEKTIVNIMI ODPADKI<\/strong><\/p>\n

Odpadki v zdravstveni dejavnosti<\/strong>
\n_na\u010din nastajanja
\n_lastnosti
\n_koli\u010dina
\n_gospodarjenje z odpadki
\n_ravnanje z odpadki<\/p>\n

Zakonodaja:<\/p>\n

\u00a0Zakon o varstvu okolja (Ur. List RS, \u0161t. 32\/93),
\n_ Zakon o ravnanju z odpadki (Ur. List SRS, \u0161t. 8\/78)
\n_ Zakon o vodah (Ur. List RS, \u0161t. 38\/81),
\n_ Zakon o varstvu zraka (Ur. List SRS, \u0161t.13\/75)
\n_ Zakon o prevozu nevarnih snovi ( Ur. List RS, \u0161t.
\n_ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. List RS, \u0161t.9\/92)
\n_ Zakon o gospodarskih in javnih slu\u017ebah (Ur. List RS, \u0161t.32\/93),
\n_ ter ratifikacija Baselske konvencije (Ur. List RS, \u0161t. 15\/93).
\n_ UREDBA _predpis, ki ureja podrobnosti pri obveznem ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene
\ndejavnosti in z njo povezanih raziskav<\/p>\n

Gospodarjenje z odpadki v zdravstveni dejavnosti<\/strong>
\n_150 ton odpadkov
\n_najmanj 200 kg nevarnih odpadkov
\n_Na\u010drt gospodarjenja z odpadki je planski dokument za 4 letno obdobje<\/p>\n

Vsebina Na\u010drta gospodarjenja z odpadki iz zdravstva<\/strong>
\n_ opis odpadkov, ki nastajajo
\n_ na\u010din lo\u010devanja, embaliranja, ozna\u010devanja odpadkov
\n_ notranji transport odpadkov
\n_ za\u010dasno skladi\u0161\u010denje odpadkov in zbiralnica
\n_ oddajanje odpadkov zbiralcem
\n_ vodenje evidenc o ravnanju z odpadki
\n_ navodila za zaposlene za delo z odpadki, vklju\u010dno z navodili za varno delo
\n_ pogodbe s prevzemniki (zbiralci, odstranjevalci)
\n_ finan\u010dno vrednotenje na\u010drta
\n_ terminski plan izvajanja na\u010drta<\/p>\n

Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa prepre\u010devanja in obvladovanja bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb
\n_minimalni tehni\u010dni pogoji – prostorske ureditve z lo\u010ditvijo \u010distih in ne\u010distih postopkov in poti
\n_odgovornost in notranji nadzor<\/p>\n

Povzro\u010ditelj odpadkov – evidenca<\/strong>
\n_skladi\u0161\u010denih odpadkih,
\n_odpadkih, prepu\u0161\u010denih zbiralcu,
\n_odpadkih, oddanih predelovalcu ali odstranjevalcu,
\n_sestavni del evidence je tudi vrnjeni eviden\u010dni list
\n_hranjenje 5 let
\n_10 ton odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov – MOP<\/p>\n

Obveznosti povzro\u010ditelja<\/strong>
\n_ Lo\u010devanje na mestu nastanka \u2013 embala\u017ea, ozna\u010devanje odpadkov
\n_ Odgovorna oseba
\n_ Prevoz znotraj ustanove \u2013 embala\u017ea, sredstva za prevoz
\n_ Prostor za zbiranje odpadkov
\n_ Prostor za za\u010dasno zbiranje odpadkov \u2013 vidno ozna\u010den, napis in oznaka o prepovedi dostopa
\nnepoobla\u0161\u010denim, napis in oznaka o mo\u017enosti ogro\u017eanja zdravja<\/p>\n

Obveznosti zbiralca<\/strong>
\n\u2022 registriracija za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnost
\n\u2022 sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje odpadkov iz zdravstva, ki izpoljnujejo tehni\u010dne pogoje
\n\u2022 zagotovljeno odstranjevanje zbranih odpadkov iz zdravstva za celotno predvideno koli\u010dino zbranih odpadkov.<\/p>\n

Razvr\u0161\u010danje odpadkov<\/strong>
\n_Tabela odpadnih materialov, ki se uporabljajo pri diagnostiki, zdravstveni negi in oskrbi bolnikov v zdravstvenih
\ninstitucijah
\n_Razvr\u0161\u010danje odpadkov glede na tveganje prenosa oku\u017eb
\n_Barvna lestvica<\/p>\n

Prevoz odpadkov na obmo\u010dju bolni\u0161nice<\/strong>
\n_ Posebni zabojniki iz trde plastike – hermeti\u010dno zaprti in ostanejo tesno zaprti.
\n_ Posode za enkratno uporabo – sistem za samodejno zapiranje teh posod.
\n_ Plasti\u010dne vre\u010de z odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijami ne zahtevajo posebnega ravnanja – zavezani
\nali stisnjeni.
\n_ Zaprti vozi\u010dki iz nerjave\u010de plo\u010devine, ki so namenjeni samo za prevoz odpadkov.
\n_ Zaprti vozi\u010dki – uporaba izklju\u010dno za namen prevoza odpadkov – gladke, nepropustne in nepremo\u010dljive povr\u0161ine,
\nki se lahko \u010distijo in razku\u017eujejo ter ne morejo nuditi zavetja glodalcem in insektom.<\/p>\n

Zunanji prevoz – iz bolni\u0161nice do skladi\u0161\u010da<\/strong>
\n_Mre\u017easti kovinski vozi\u010dki
\n_Varno nakladanje, razkladanje in prevoz
\n_Standard Prevoz smeti (od mesta nastanka do zbirnih zabojnikov)
\n_Urnik transporta<\/p>\n

Zaklju\u010dek<\/strong>
\n_ pomembna faza dela
\n_ pou\u010deni vsi zaposleni
\n_ prepre\u010devanje in obvladovanje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb v ustanovi
\n_ varno delo zaposlenih
\n_ ohranitev varnega in zdravega \u0161ir\u0161ega okolja
\nRAZKU\u017dILA IN RAZKU\u017dEVANJE<\/strong>
\nRazku\u017eevanje je postopek, ki zmanj\u0161uje \u0161tevilo mikroorganizmov. Uporabljamo ga za zmanj\u0161evanje \u0161tevila mikroorganizmov, ki bi lahko povzro\u010dali oku\u017ebe v zdravstvu pa tudi v \u017eivilski industriji, veterini in drugih dejavnostih.
\nRazku\u017eevneje lahko izvajamo za za\u0161\u010dito oseb, ki imajo opravka z dolo\u010denimi predmeti in pripomo\u010dki, v primeru da je pri\u0161lo do ve\u010djega onesna\u017eenja z mikroorganizmi.. To imenujemo dekontaminacija. Razku\u017eevanje pa lahko izvajamo tudi za za\u0161\u010dito manj odposnih oseb v zdravstu, da zmanj\u0161amo mo\u017enost oku\u017eb.
\nRazku\u017eevanje izvajamo na povr\u0161inah in pripomo\u010dkih, pa tudi na ko\u017ei in sluznicah bolnikov in osebja.
\nGlede na dejstvo, da so indikacije za razku\u017eevanje razli\u010dne, da imamo opravka z razku\u017eevanjem pri osebah in na predmetih, so razli\u010dne tudi zahteve za razku\u017eila.<\/p>\n

Na splo\u0161no poznamo dva na\u010dina razku\u017eevanja:<\/strong>
\n– razku\u017eevanje s toploto
\n– uporaba kemi\u010dnih razku\u017eil<\/p>\n

Termi\u010dno razku\u017eevanje ima prednost pred kemi\u010dnim:<\/strong>
\n– obi\u010dajno poteka strojno s pomo\u010djo termodezinfektorjev,
\n– delovanje je avtomatizirano,
\n– mo\u017ena je kontrola,
\n– ni nevarnih substanc,
\n– je manj delovno intenzivno.<\/p>\n

Slabe strani:<\/strong>
\n– za zagon so potrebna ve\u010dja investicijska sredstva,
\n– nekateri materiali ne prenesejo zahtevnaih temperatur,
\nKemi\u010dna razku\u017eila delujejo na mikroorganizme na razli\u010dne na\u010dine, v glavnem pa delujejo na celi\u010dno steno in na encime. Pri uporabi razku\u017eil tudi po dolgem \u010dasu ne prihaja do pojava odpornosti, kot na primer pri uporabi antibiotikov. Prav tako ni znano, da bi bili na antibiotike odporni mikroorganizmi bolj odporni tudi na razku\u017eila.<\/p>\n

Pri izbiri kemilnih razku\u017eil je potrebno upo\u0161tevati predvsem:<\/strong>
\n– u\u010dinkovitost,
\n– varnost,
\n– uporabnost.<\/p>\n

Podatke o navedenih lastnostih nam mora priskrbeti proizvajalec razku\u017eila. Testiranje u\u010dinkovitosti je dolo\u010deno v evropskih normah. Za razku\u017eila za instrumente in povr\u0161ine mora biti dose\u017een faktor redukcije enak ali ve\u010dji od logaritma 5 za dolo\u010dene mikroorganizme. Razku\u017eila za roke morajo biti enako ali bolj u\u010dinkovita kot referen\u010dni preparat.<\/p>\n

Razku\u017eila ne delujejo enako uspe\u0161no na razli\u010dne vrste povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni. Ve\u010dina slabo deluje na parazite, delovanje na glive in plesni je razli\u010dna glede na kemi\u010dno sestavo razku\u017eila.<\/p>\n

Delovanje na viruse je odvisno od vrste virusov, splo\u0161no velja, da so virusi brez ovojnice bolj odporni na razku\u017eila kot tisti z ovojnico. Med bakterijami so najbolj odporne sporogene bakterije, posebnost predstavljajo tudi mikobakterije, razli\u010dno pa je tudi delovanje na Gram pozitiven in Gram negativen bakterije. Posebnost pomenijo prioni, ki povzro\u010dajo CJD in bolezen norih krav, ti so odporni proti ve\u010dini razku\u017eil in celo sterilizacija jihne uni\u010di.<\/p>\n

Podatki o varnosti morajo vsebovati podatke o toksi\u010dnosti, alergogenosti morebitni mutagenosti, biorazgradljivosti,\u00a0 kontraindikacijah za uporabo in potrebnih za\u0161\u010ditnih ukrepih.<\/p>\n

Pomembna je tudi uporabnost kot n. pr. po\u0161kodbe materialov, stabilnost razku\u017eila, na\u010din uporabe, embala\u017ea, cena pripravljene raztopine in drugo.
\nZavedati se moramo, da idealnega razku\u017eila ni, pa tudi takega ne, ki bi bil primeren za vse namene.<\/p>\n

V zdravstvu razku\u017eila uporabljamo za razku\u017eevanje rok osebja, za razku\u017eevanje ko\u017ee bolnikov pred invazivnimi posegi, za razku\u017eevanje instrumentov in pripomo\u010dkov in za razku\u017eevanje povr\u0161in.<\/p>\n

Pomembno je vedeti, kak\u0161ne so zahteve za delo s posameznimi pripomo\u010dki in predmeti, ki se uporabljajo pri negi, diagnostiki in zdravljenju bolnikov. Pri tem je potrebno oceniti tveganje za nastenek oku\u017eb, ki ga predstavljajo posamezni pripomo\u010dki. Tako imenovana Spauldingova shema deli pripomo\u010dke v tri kategorije.
\n\u00a0
\nNekriti\u010dni predmeti ali pripomo\u010dki so tisti, ki nepridejo v neposredni stik z bolnikom ali pa so v stiku le z nepo\u010dkodovano ko\u017eo bolnika. Ti ne pomenijo nevarnosti za prenos oku\u017eb , zato za te predmete zadostuje \u010di\u0161\u010denje.<\/p>\n

Delno kriti\u010dni predmeti in pripomo\u010dki so tisti, ki pridejo v stik s sluznicami bolnika. Mo\u017enost prenosa oku\u017eb je pri tem ve\u010dja, zato je potrebno te predmete razku\u017eevati.<\/p>\n

Kriti\u010dni so pripomo\u010dki in instrumenti, ki pridejo v stik s krvmim obtokom ali sterilnimi votlinami bolnika. Ti pomenijo nevarnost za prenos mikroorganizmov in zato je za njih potrebna sterilizacija.<\/p>\n

V bolni\u0161nici je potrebno pripraviti plan razku\u017eevanja. Pripomo\u010dke je potrebno razvrstiti v skladu s shemo, dolo\u010diti primerne na\u010dini priprave za posamezne pripomo\u010dke, navesti pa je potrebno tudi, kdo je za izvajanje postopkov \u010di\u0161\u010denja in razku\u017eevanja odgovoren. Prioriteto naj ima strojna priprava.<\/p>\n

V planu razku\u017eevanja moramo navesti tudi ustrezna razku\u017eila za posamezne namene, potrebno koncentracijo, kontaktni \u010das in druge posebnosti.<\/p>\n

Razku\u017eila delomo v ve\u010d vrst glede kemi\u010dne sestave in uspe\u0161nosti delovanja:<\/strong>
\n– alkoholi,
\n– halogeni,
\n– fenoli,
\n– oksidansi,
\n– aldehidi,
\n– kvarterne amonijeve skupine,
\n– digvanidi.<\/p>\n

Kvarterne amonijeve spojine imajo le slabo izra\u017eeno razku\u017eilno delovanje, zato jih v bolni\u0161nicah skoraj ne uporabljamo ve\u010d. Ker niso toksi\u010dne, se lahko uporabljajo v \u017eivilstvu.<\/p>\n

Prav tako se je mo\u010dno zmanj\u0161ala uporaba fenolnih preparatov, ker imajo precej stranskih u\u010dinkov in ker jih veliko snovi inaktivira.<\/p>\n

Aldehidi imajo zelo dobro delovanje kot razku\u017eila visoke u\u010dinkovitosti, ne po\u0161kodujejo na materilov, ki jih razku\u017eujemo, ne delujejo pa na prione in imajo precej stranskih u\u010dinkov osebje, ki jih uporablja. Zaradi teh slabosti se je uporaba aldehidnih sredstev zelo zmanj\u0161ala, v nekaterih dr\u017eavah celo odsvetujejo njihovo uporabo.<\/p>\n

Digvanidi se uporabljajo predvsem v kombinacijah z drugimi razku\u017eili, v glavnem za ko\u017eo in roke.\u00a0 Pri tem so mo\u017eni stranski u\u010dinki kot je alergija.<\/p>\n

Halogeni so razku\u017eila na bazi joda in klora. Razku\u017eila na osnovi joda se uporabljajo predvsem za razku\u017eevanje ko\u017ee, pri tem je potrebno upo\u0161tevati kontraindikacije. Klorna razku\u017eila u\u010dinkovita in sorazmerno poceni, njihova slaba stran je, da iamjo veliko beljakovinsko napako, da so korozivna za materiale in da imajo dra\u017ee\u010d vonj. V bolni\u0161nicah jih uporabljamo sorazmerno malo, primerna so za druga okolja.<\/p>\n

Alkohole uporabljamo za razku\u017eevanje ko\u017ee in rok, njihova prednost je v hitrem delovanju, niso alergogeni, slaba stran pa je, da ne delujejo na spore in da so eksplozivni, zato jih ne uporabljamo za predmete in povr\u0161ine ( razen alkoholnih rob\u010dkov za male povr\u0161ine). Niso primerni za uporabo pri novorojencih.<\/p>\n

Med oksidanse spadajo peroksi spojine, znana je predvsem perocetna kislina, ki deluje kot visoko u\u010dinkovito razku\u017eilo, tudi na spore, ne po\u0161koduje povr\u0161in in predmetov, deluje sorazmerno hitro. V\u010dasih je bil problem stabilnost raztopine, vendar so novej\u0161i pripravki stabilni. Uporablajmo jih lahko za razku\u017eevanje termolabilnih predmetov, ki ne prenesejo termi\u010dne obdelave, potrebujejo pa visoko stopjo razku\u017eevanja.<\/p>\n

Razku\u017eevanje v zdravstu pomeni enega od pomembnih na\u010dinov za zmnaj\u0161anje nevarnosti prenosa mikroorganizmov. Vedeti je treba, kaj naj razku\u017eujemo in s \u010dim. Razku\u017eevanje je uspe\u0161no predvsem na \u010distih povr\u0161inah. Razku\u017eevanje talnih povr\u0161in najve\u010dkrat ni potrebno. Ro\u010dno razku\u017eevanje s kemi\u010dnimi razku\u017eili se umika strojnemu postopku \u010di\u0161\u010denja in razku\u017eevanja obenem, to pa pomeni manj\u0161o obremenitev za zaposlene in bolj\u0161o kvaliteto postopkov.<\/p>\n

STERILIZACIJA V ZDRAVSTVU<\/strong>
\nOskrba s sterilnim materialom je zelo pomemben element obvladovanja oku\u017eb v zdravstvu. Osnovno pravilo je, da mora biti vse, kar pride v stik s sterilnimi tkivi bolnika ali njegovim krvnim obtokom sterilno. Za vse medicinske pripomo\u010dke in instrumente je potrebno ob nabavi oceniti nivo tveganja in jih skladno s tem reprocesirati Nekateri materiali so sterilizirani \u017ee pri proizvajalcu. Proizvajalec tudi ozna\u010di ali je dolo\u010den pripomo\u010dek namenjen enkratni rabi ali pa ga lahko reprocesiramo po navodilu proizvajalca.<\/p>\n

Sterilnost pa pomeni odsotnost vseh mikroorganizmov, tako v vegetativni obliki, kot tudi njihovih spor. Sterilizacija je postopek, ki uni\u010di ve\u010d kot 10 7 spor odpornih mikroorganizmov oziroma postopek, ki zagotavlja verjetnost, da bo od vseh predmetov, ki so v postopku nesterilen ne ve\u010d kot 1 na 1 milijon.<\/p>\n

Sterilizacija materiala v zdravstvu je proces, ki obsega dekontaminacijo, \u010di\u0161\u010denje (strojno, ro\u010dno), pregled in vzdr\u017eevanje instrumentov, pakiranje, sterilizacijski postopek, primerno shranjevanje ter dokumentiranje vseh postopkov,<\/p>\n

Za pravilno izvedbo celotnega procesa potrebujemo:<\/strong>
\n– posebno usposobljeno osebje
\n– primerne prostore z delitvijo ne\u010distih in \u010distih prostorov in poti
\n– aparature, ki ustrezajo veljavnim normativom
\n– navodila za izvedbo postopkov
\n– nadzor nad postopki in dokumentacijo<\/p>\n

Poznamo ve\u010d na\u010dinov sterilizacije, ki so lahko fizikalni ali kemi\u010dni. Med fizikalne spada suha toplota, nasi\u010dena para in gama sevanje, kemi\u010dni postopki so predvsem sterilizacija z etilenoksidom, formalinom in plazmo.<\/p>\n

Postopek sterilizacije mora biti uspe\u0161en, zanesljiv, ne\u0161kodljiv za material, omogo\u010dati mora postopek na pakiranem materialu, ne sme biti \u0161kodljiv za ljudi, mo\u017een mora biti nadzor, obenem pa naj bi bil tudi ekonomi\u010den.<\/p>\n

Od vseh na\u010dinov sterilizacije vsem zahtevam najbolj ustreza sterilizacija z nasi\u010deno paro \u2013 avtoklaviranje. Izvaja se v posodi pod pritiskom \u2013 avtoklavu. Para s katero steriliziramo mora biti nasi\u010dena, ne sme vsebovati nekondeziranih plinov, ne sme vsebovati ve\u010d kot 3% vode, ne sme biti pregreta, ne me vsebovati ne\u010disto\u010d. Te zahteve so podane tudi v Sist EN normah, ki veljajo za sterilizacijo z avtoklavi. Para omogo\u010da tudi uporabo razli\u010dnih ovojnih materialov, ki prepu\u0161\u010dajo paro obenem pa onemogo\u010dajo prehod mikroorganizmov. Nadzor se izvaja s postopki validacije, grafi\u010dnimi zapisi, Bowie Dick testom, kemoindikatorji in biolo\u0161kimi sporami.<\/p>\n

Suha sterilizacija se za potrebe zdravstva izvaja le v nekaterih primerih za material, ki ga ni mogo\u010de sterilizirati na druga\u010den na\u010din, kot n. pr. za olja, voske in pra\u0161ke.<\/p>\n

Sterilizacija z etilenoksidom se v bolni\u0161nicah skoraj ne uporablja ve\u010d, ker je etilenoksid toksi\u010den, ve\u017ee se na material in je potrebno razplinjevanje. Dovoljene koncentracije etilenoksida v delovnem okolju so se zelo zmanj\u0161ale. \u0160e vedno se uporablja v industriji, saj ima etileoksid visoko biocidno aktivnost in dobro sposobnost penetracije.<\/p>\n

Pri sterilizaciji s plazmo je delujo\u010de sredstvo plazma hidrogen peroksida. \u010cas delovanja je kratek, ni toksi\u010dnih produktov in deluje na nizkih temperaturah, vendar slabo penetrira v materiale, ni primeren na\u010din za cevi, zaprte na eni strani niti ne za dolge ozke cevi, ovojnina ne sme vsebovati celuloze.<\/p>\n

Mo\u017ene napake pri sterilizaciji :<\/strong>
\n– izbira napa\u010dnega postopka
\n– nezadostno \u010di\u0161\u010denje
\n– neprimerna ovojnina
\n– napake pri polnjenju komore
\n– napake pri skladi\u0161\u010denju
\n–
\nTrajanja sterilnosti posameznih sterilnih zavitkov ni mogo\u010de natan\u010dno dolo\u010diti. Odvisno je od vrste ovojnine, ali je ovojnina enojna ali dvojna, ter od pogojev shranjevanja, predvsem glede pogostosti in na\u010dinov rokovanja paketi.<\/p>\n

Prioni, ki povzro\u010dajo CJD in BSE, so zelo odporni na obi\u010dajna razku\u017eila in postopke sterilizacije. Zato so potrebni posebni postopki tako pri dekontaminaciji kot tudi podalj\u0161ani \u010dasi sterilizacije.<\/p>\n

Resterilizacija materiala za enkratno rabo ni dovoljena. \u010ce se odlo\u010dimo za sterilizacijo materiala, ki mu je pretekel rok uporabe in ni bil uporabljen, je potrebno izbrati primeren na\u010din in zamenjati ovojnino. Pri uporabljenem materialu pa lahko nastanejo problemi zaradi utrujenosti materiala, pirogenosti, ostankov \u010distil, kar vse lahko pomeni \u0161kodo za bolnika. Vedeti je treba, da za take pripomo\u010dke proizvajalec ne prevzema odgovornosti.<\/p>\n

<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE BOLNI\u0160NI\u010cNIH OKU\u017dB PRI BOLNIKIH Z URINSKIM KATETROM, CISTOSTOMO IN NEFROSTOMO.<\/strong><\/p>\n

Baktrijske oku\u017ebe se\u010dil sodijo med najpogostej\u0161e bolni\u0161ni\u010dno pridobljene oku\u017ebe, \u0161e posebno pri bolnikih s urinskim katetrom( ve\u010d kot 80% OS). Pogostost oku\u017ebe je odvisna glede na starost in spol. Pri \u017eenskah je prevalenca najve\u010dja v starostni skupini nad 65 let in najmanj\u0161a do enega leta starosti. Pri mo\u0161kih je najmanj\u0161a prevalenca v starosti od enega leta do 35 let, najve\u010dja pa po 65 letu starosti.
\nVir oku\u017ebe je praviloma samo telo bolnika, najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji bivajo v predelu perineja, zunanjega genitala in ingvinalnih predelov, pri \u017eenskah pa v vagini in njeni okolici. Uropoetski trakt je sterilen z izjemo distalne tretjine uretre pri \u017eenskah. Najpogostej\u0161a je ascedentna pot oku\u017ebe, torej iz uretre v se\u010dni mehur navzgor<\/p>\n

Kdaj lahko govorimo o oku\u017ebi se\u010dil?<\/strong>
\nV praksi dostikrat uporabljamo tipi\u010dne klini\u010dne znake, ki pa so pogosto nezanesljivi, saj mnoga druga bolezenska stanja lahko posnemajo pravo bakterijsko oku\u017ebo, predvsem spodnjih se\u010dil. Zanesljivi dokaz oku\u017ebe je izolacija bakterij v urinu. Pri bolniku brez stalnega urinskega katetra je \u0161tevilo bakterij >104 oziroma \u2265 105MO \/ml urina diagnosti\u010dno pomemben za oku\u017ebo, pri bolnikih s stalnim urinskim katetrom pa >102 MO\/ml urin. Za dokazovanje povzro\u010ditelja je pomemben odvzem \u010distega urina po metodi srednjega curka, oziroma asepti\u010den odvzem urina pri katetriziranih bolnikih.
\nBolniki s urinskim katetrom so \u0161e posebno izpostavljeni nevarnosti oku\u017ebe se\u010dil, kajti kateter je tujek, ki okvari normalno obrambo sluznice. Urinski kateter kemi\u010dno in mehansko dra\u017ei in povzro\u010da vnetje ter tako omogo\u010da bakterijam ugodno okolje za rast in razmno\u017eevanje v oblogah v svetlini katetra in na zunanji povr\u0161ini. Mo\u017eni na\u010dini vstopanja MO so pri uvajanju katetra, ob rokovanju in higienskem vzdr\u017eevanju katetra in iz periuretralnega podro\u010dja po zunanji povr\u0161ini katetra.<\/p>\n

Mo\u017ena vstopna mesta za oku\u017ebo so:<\/strong>
\n\u2022 vhod v se\u010dnico in okolico katetra
\n\u2022 sti\u010di\u0161\u010de med katetrom in nastavkom urinske vre\u010dke
\n\u2022 odvzemno mesto vzorcev urina
\n\u2022 sti\u0161\u010dek za praznjenje vre\u010dke
\n\u2022 zatekanje urina iz vre\u010dke proti se\u010dnici v primeru da vre\u010dka nima nepovratne zaklopke.<\/p>\n

Indikacije za vstavitav urinskega katetra<\/strong>
\nKateterizacija je asepti\u010dna vstavitev urinskega katetra preko se\u010dnice v se\u010dni mehur.
\nGlede na namen in trajanje kateterizacije indikacije lahko razdelimo v naslednje skupine:
\n\u2022 Diagnosti\u010dne<\/strong>
\n– za pridobitev vzorca urina
\n– napolnitev mehurja pred UZ preiskavo
\n– merjenje diureze pri kriti\u010dno bolnih
\n– rtg preiskave
\n\u2022 kratkotrajne terapevtske<\/strong>
\n– akutna retenca urina
\n– instilacija kemoterapevtikov
\n– peroperativna ka teterizacija
\n– za izbolj\u0161anje obravnave bolnikov s prele\u017eaninami
\n\u2022 dolgotrajne terapevtske<\/strong>
\n– nepopravljiva obstrukcija izhoda iz mehurja
\n– nevrogeni mehur ( \u010de ni mo\u017ena intermitentna \u010dista samokateterizacija)
\n– paliativna nega hudo bolnih ali terminalnih bolnikov z inkontinenco
\n– na \u017eeljo bolnika po neuspeli kirur\u0161ki oskrbi
\n– inkontinenca urina (\u010de ni druge re\u0161itve).<\/p>\n

Izbira katetra je odvisna od namena katetrizacije in koliko \u010dasa bo bolnik katetr potreboval. Za enkratno kateterizacijo se obi\u010dajno uporablja PVC kateter. Pri bolnikih kateri potrebujejo katetr nekaj dni je to lahko silikoniziran lateks, za dalj\u0161e \u010dasovno obdobje pa se priporo\u010da silikonski kateter ali kateter iz hidrogrla (bio kateter).<\/p>\n

Menjava se po priporo\u010dilih proizvajalca oz. glede na medicinsko indikacijo. Pri uvajanju urinskega katetra je potrebno upo\u0161tevati asepti\u010dno tehniko kateterizacije. Urinska vre\u010dka priklju\u010dena na kateter predstavlja vklju\u010dno s katetrom zaprt drena\u017eni sistem katerega vzdr\u017eujemo tako da uporabljamo vre\u010dke z izpustom in nepovratno valvulo, katera onemogo\u010da zatekanje se\u010da nazaj v mehur. Sistema ne dekonektiramo, izjemoma v primeru kadar je potrebno prebrizgavanje katetra, ob po\u0161kodbi pa vre\u010dko zamenjamo. Vre\u010dka mora imeti mesto za sterilen odvzem urina. Zbirna vre\u010dka mora biti vedno pod nivojem mehurja, potrebno je prepre\u010diti prepogibanje cevi in s tem
\nonemogo\u010deno odtekanja urina. Potrebno je opazovati koli\u010dino in barvo urina, kajti pomanjkljive diureze so lahko posledica zama\u0161enega katetra. Oblo\u017eene katetre prebrizgamo, po potrebi zamenjamo.<\/p>\n

Ukrepi prepre\u010devanja oku\u017eb se\u010dil pri bolnikih s urinskim katetrom<\/strong>
\nZa prepre\u010devanje nastanka oku\u017ebe preko urinskega katetra je potrebno upo\u0161tevati naslednje kriterije:
\n1. za kateterizacijo se odlo\u010dimo, kadar je to res potrebno
\n2. pravilna izbira materiala
\n3. kateterizacijo izvaja za to usposobljeno osebje, po na\u010delu asepse in uporabe sterilnih pripomo\u010dkov
\n4. redno izobra\u017eevanje zdravstvenih delavcev v postopkih dela
\n5. razku\u017eevanje rok pri rokovanju z urinskim katetrom
\n6. dobra anogenitalna in osebna nega bolnika.<\/p>\n

Zdravstvena nega bolnika z urinskim katetrom<\/strong>
\nPri bolniku z urinskim katetrom je potrebno opazovati barvo in koli\u010dino izlo\u010denega urina. \u010ce to dopu\u0161\u010da njegovo zdravstveno stanje, svetujemo mu da,zaradi vzdr\u017eevanja dobre diureze popije 2-3 l teko\u010dine dnevno.Vre\u010dko izpraznimo pri napolnjenosti najve\u010d 2\/3, po potrebi pa zamenjamo( odvisno od primesi; gnoj, kri). Zelo pomembna je higiena rok kako osebja tako bolnika. Povdarek je pa na dobri anogenitalni negi. Priporo\u010da se umivanje spolovila vsaj dvakrat dnevno oz, po vsakem odvajanju blata. Uporabljajo se blaga mila nikakor ne razku\u017eila, najbolj\u0161e pa je tu\u0161iranje. Pri krvavem izcedeku iz se\u010dnice (pri urolo\u0161kih bolnikih po operaciji TUR) kateter za\u0161\u010ditimo z sterilnim vatirancem ovitim okrog katetra na izstopi\u0161\u010du iz se\u010dnice, katerega je potrebno zamenjati trikrat na dan oz, ve\u010dkrat po potrebi.
\nStalni urinski katetr ne sme biti bolniku ovira pri gibanju in izvajanju ostalih \u017eivljenskih aktivnostih, zato ga je potrebno nau\u010diti rokovanja s katetrom in ve\u010dko ali katetrskim zama\u0161kom \u010de ta ni kontraindiciran.<\/p>\n

Zdravstvena nega bolnika z cistostomo<\/strong>
\nCistostoma je suprapubi\u010dno preko ko\u017ee v se\u010dnik vstavljena cevka pri bolnikih , ki se jim je popolnoma zaprla voda in jim stalnega kateetra ni bilo mo\u017eno uvesti. Vstavlja se za\u010dasno ali stalno, odvisno od indikacij. CS je lahko priklju\u010dena na zbiralno vre\u010dko ali zama\u0161ena z zama\u0161kom in se odpira na 3-4 ure, odvisno od napolnjenosti se\u010dnika.
\nVstopno mesto cistostome je potrebno oskrbovati po pravilih oskrbe kirur\u0161ke rane. Ko\u017ea okrog cistostome se ne sme razku\u017eevati, mora biti suha in nepo\u0161kodovana. Cistostoma je na ko\u017eo pritrjena s \u0161ivom, v mehurju pa je lahko napihnjem balon\u010dek za fiksacijo(odvisno od vrste CS). Kljub temu je potrebno paziti da se cistostoma ne izvle\u010de, zato mora biti dobro pritrjenaz trakom za fiksacijo. Izpadlo ali po\u0161kodovano cistostomo zamenja zdravnik. \u010ce se pojavijo znaki vnetja je potrebno pristopiti ustreznemu zdravljenju. Zama\u0161eno cistostomo
\nizpiramo z 10-20 ml sterilne fiziolo\u0161ke raztopine.<\/p>\n

Zdravstvena nega bolnika z nefrostomo<\/strong>
\nNefrostoma je cevka ki v ledvenem predelu skozi ko\u017eo vstopa v ledvico oz. ledvi\u010dni meh. Vstavlja se operativno ali pod rentgenskim nadzorom. Njen namen je razbremeniti ledvico, ko pride do zapore se\u010da pod ledvico. Pri\u0161ita je na ko\u017eo. Okolico je potrebno skrbno opazovati, negovati in prevezovati kajti vbodno mesto nefrostome so lahko vstopna vrata bakterij. Nikakor ne sme priti do zapore odtekanja urina. Zama\u0161eno nefrostomo prebrizgavamo z 1-2 ml sterilne fiziolo\u0161ke raztopine, po\u0161kodovano ali pa izpadlo nefrostomo pa je potrebno zamenjati. Nefrostoma mora biti ves \u010das priklju\u010dena na zbiralno vre\u010dko katera mora omogo\u010dati nemoteni odtok urina iz ledvice. Zapora urina v ledvici lahko povzro\u010di bole\u010dine, temperaturo, mrzlico. Vbodno mesto nefrostome je potrebno dnevno opazovati, prevezujemo pa po potrebi oz. na 3 dni, po na\u010delu oskrbe operativne rane.<\/p>\n

INCIDENT<\/strong> \u2013 PARENTERALNA IZPOSTAVLJENOSTI OSEBJA OKU\u017dBI z virusom hepatitisa B (HBV), virusom hepatitisa C (HCV) in virusom \u010dlove\u0161ke imunske pomanjkljivosti (HIV)<\/p>\n

I. DEFINICIJE:<\/strong>
\nIncident*: parenteralna izpostavljenost zdravstvenega osebja oku\u017ebi s krvno-prenosljivimi virusi – virusom hepatitisa B (HBV), virusom hepatitisa C (HCV) in virusom imunske pomanjkljivosti (HIV) pri perkutani po\u0161kodbi z ostrim predmetom, politju s krvjo ali telesnimi teko\u010dinami, ki so potencialno ku\u017ene ali izpostavljenost sluznice aerosolu krvi ali drugih telesnih teko\u010din in izlo\u010dkov, ki bi lahko vsebovali HBV, HCV ali HIV.<\/p>\n

\u00a0Incident je vbod, vreznina z uporabljenim, kontaminiranim ostrim predmetom (igla, skalpel, lanceta, ipd.). O incidentu govorimo tudi ob razlitju krvi ali telesnih teko\u010din na po\u0161kodovano ko\u017eo osebja (opraskanine, odrgnine, dermatitis) ali, \u010de so velike povr\u0161ine normalne ko\u017ee oz. sluznice (predvsem o\u010desne) izpostavljene krvi ali potencialno ku\u017enim tkivom, telesnim teko\u010dinam.<\/p>\n

Bolni\u0161ni\u010dno osebje so vsi zaposleni, \u0161tudentje v \u010dasu prakti\u010dnega \u0161olanja, za\u010dasano zaposlene\u00a0 osebe in gostujo\u010di zdravstveni delavci (nadalje ZD).<\/p>\n

*Poleg krvi in krvavih telesnih teko\u010din so potencialno ku\u017ene naslednje telesne teko\u010dine oku\u017eenega bolnika (\u201cindeks bolnik\u201d): mo\u017eganska teko\u010dina (likvor), sinovialna teko\u010dina,plevralna teko\u010dina, peritonealna teko\u010dina, perikardialna\u00a0 teko\u010dina, amnijska teko\u010dina in od izlo\u010dkov seme (sperma) in no\u017eni\u010dni (vaginalni) izlo\u010dki.<\/p>\n

Iztrebek, izcedek iz nosu, slina, izme\u010dek (sputum), pot, solze, se\u010d in izbruhanina niso potencialno ku\u017eni telesni izlo\u010dki, \u010detudi jim je prime\u0161ana kri.<\/p>\n

Pri vgrizu \u010dloveka mora klini\u010dna obravnava upo\u0161tevati mo\u017enost, da bi bila oseba, ki je ugriznila in oseba, ki je bila\u00a0 ugriznjena, izpostavljena krvno-prenosljivim patogenim.<\/p>\n

Vbod z odvr\u017eeno iglo ni nevaren za prenos HIV virusa.<\/p>\n

II. VZROKI, NA\u010cINI IN TVEGANJE ZA INCIDENT<\/strong>
\nNajpogostej\u0161i vzroki in na\u010dini incidentov
\n– vbod z iglo (med delovnimi postopki, nepravilno odlaganje, prenapolnjen zbiralnik za ostre predmete, napake pri
\nprevozu),
\n– pokrivanje uporabljene igle ali drugega ostrega predmeta,
\n– vrez z ostrim predmetom, – politje ali obrizganje po\u0161kodovane ko\u017ee ali sluznice s krvjo ali drugimi telesnimi
\nteko\u010dinami.<\/p>\n

Po\u0161kodbe so najpogostej\u0161e pri:<\/strong>
\n– medicinskih sestrah, tehnikih in laborantih (vbod, obrizganje, politje),
\n– dializnih tehnikih (vbod, obrizganje, politje),
\n– zdravnikih operaterjih (vrez, vbod, obrizganje),
\n– stomatologih (obrizganje, vrez),
\n– zdravstvenem osebju med porodom (vrez, vbod, obrizganje),
\n– patologih (vrez, vbod, politje),
\n– bolni\u0161kih stre\u017enicah, bolni\u010darjih in delavcih v transportu (vbod, vrez ob nepravilno odlo\u017eenih ostrih predmetih).<\/p>\n

Tveganje za prenos oku\u017ebe je odvisno od:<\/strong>
\n– prisotnosti viremije oz. virusnega bremena v krvi ali drugi telesni teko\u010dini pri \u201eindeks bolniku\u201c (stadija bolezni,
\nimunsko stanje, zdravljenje;
\n– dovzetnosti po\u0161kodovanega ZD (prisotnosti za\u0161\u010ditnih protiteles po oku\u017ebi ali cepljenju),
\n– koli\u010dine krvi (>1 ml, votla igla), polite ali razpr\u0161ene ku\u017ene telesne teko\u010dine,
\n– globine vboda (ocena krvavitve ob po\u0161kodbi),
\n– mesta vboda (>bolj prekrvljeni del telesa), obrizganja (>o\u010desne veznice).<\/p>\n

Tveganje za oku\u017ebo je lahko veliko, zmerno, majhno ali zanemarljivo (Ippolito, Puro 1996):<\/strong>
\nVeliko:<\/strong>
\n– globoka po\u0161kodba
\n– neposredni stik s koncentriranim virusom
\nZmerno:<\/strong>
\n– vbod \/ vrez z vidno krvavim ostrim predmetom
\n– izpostavljenost odprte rane \/ sluznice o\u010di krvi, vidno krvavim telesnim teko\u010dinam ali drugim ku\u017enim izlo\u010dkom
\nMajhno:<\/strong>
\n– povrhnja po\u0161kodba (ne krvavi)
\n– izpostavljenost sluznice (razen o\u010di) ali zaprte rane krvi ali vidno krvavi telesni teko\u010dini
\n– kontaminacija ve\u010dje povr\u0161ine ko\u017ee s krvjo
\n– ugriz
\nZanemarljivo:<\/strong>
\n– kontaminacija manj\u0161e povr\u0161ine nepo\u0161kodovane ko\u017ee s krvjo
\n– po\u0161kodba z ostrim predmetom, ki ni vidno krvav<\/p>\n

Tveganje za oku\u017ebo zdravstvenega delavca s HBV je 55-krat ve\u010dje kot za oku\u017ebo s HIV in 38-krat ve\u010dje kot za oku\u017ebo s HCV. Za oku\u017ebo s HBV je 0,5 % do 37 %, s HCV od 2,7 % do 10 % in s HIV od 0,2 % do 0,5 % na izpostavljenost oku\u017eeni krvi. Velike razlike si lahko razlo\u017eimo z dejstvom, da je v 1ml bolnikove krvi prisotno razli\u010dno veliko virusnih delcev, in sicer 10 do 50 HIV, 106 do 109 HBV in 105 do 106 HCV .<\/p>\n

Tveganje za prenos hepatitisa B je od 2 % (bolnik je HBeAg-negativen) do 40 % pri vbodu z oku\u017eeno iglo HBeAg-\u00a0 pozitivnega bolnika. Povpre\u010dna incidenca perkutane izpostavljenosti HCV- pozitivni krvi je 1,8 %, stopnja prenosa\u00a0 virusa hepatitisa C pri enkratnem vbodu z oku\u017eeno iglo pa variira med 0 in 22 % . Poklicno tveganje za HIV oku\u017ebo\u00a0 je od 0,2 do 0,5 % pri enkratni po\u0161kodbi z ostrim predmetom oku\u017eenim s krvjo bolnika.z AIDS in 0,09 % pri stiku\u00a0 sluznic z oku\u017eeno krvjo. V retrospektivni \u0161tudiji, opravljeni v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji se je izkazalo, da je\u00a0 tveganje za prenos HIV oku\u017ebe ve\u010dje, \u010de je do incidenta pri\u0161lo z veliko koli\u010dino oku\u017eene krvi, z vidno krvavim
\nostrim predmetom, z votlo iglo vstavljeno v veno ali arterijo bolnika, ali \u010de je bolnik zaradi aidsa umrl v 60 dneh od\u00a0 po\u0161kodbe.<\/p>\n

III. UKREPI<\/strong>
\n– ravnanje po\u0161kodovanca
\n\u2022 prva pomo\u010d
\n\u2022 posvet
\n\u2022 prijava incidenta (prijavnica, vpra\u0161alnik)
\n\u2022 klini\u010dni pregled in diagnostika in napotitev k specialistu medicine dela; v primeru mo\u017enosti oku\u017ebe s HIV
\n– poekspozicijska profilaksa ( v nadaljevanju PEP)
\n– preventivni program<\/p>\n

Ravnanje po\u0161kodovanca<\/strong>
\nPrva pomo\u010d in za\u0161\u010dita
\n1.\u00a0Politje nepo\u0161kodovane ko\u017ee s krvjo ali drugimi potencialno ku\u017enimi telesnimi teko\u010dinami bolnika: spiramo pod teko\u010do vodo 10 minut.
\n2.\u00a0Ob politju po\u0161kodovane ko\u017ee s krvjo ali drugimi potencialno ku\u017enimi telesnimi teko\u010dinami bolnika ter ob vbodu, vrezu z uporabljenim ostrim predmetom: izpiramo pod teko\u010do vodo vsaj 10 minut, posu\u0161imo, razku\u017eimo z alkoholnim razku\u017eilom za ko\u017eo, ki naj u\u010dinkuje dokler se ne posu\u0161i; ob vbodu, vrezu mesto po\u0161kodbe pred tem izstisnemo, da kri te\u010de (najpogostej\u0161e so po\u0161kodbe na rokah). Nazadnje rano oskrbimo.<\/p>\n

3. Ob obrizganju sluznice s krvjo ali drugimi potencialno ku\u017enimi telesnimi teko\u010dinami bolnika: spiramo z vodo ali fiziolo\u0161ko raztopino vsaj 10 min. Ob obrizganju o\u010desne sluznice ravnamo enako. V primeru, da nosi oseba o\u010desne le\u010de, le-te pred tem odstranimo in jih spiramo s fizioloi\u0161ko raztopino (10 min.) in\/ali s predpisano teko\u010dino za razku\u017eevanje.<\/p>\n

4. Po\u0161kodovancu za\u0161\u010ditimo rano ali po\u0161kodovano ko\u017eo \u2013 na delovnem mestu pokrijemo po\u0161kodovano ko\u017eo z vodotesnim obli\u017eem in si pri delu nadenemo za\u0161\u010ditne okavice.<\/p>\n

Prijava incidenta in napotitev po\u0161kodovanca<\/strong>
\nPo\u0161kodovanec obvesti odgovorno osebo delovnega podro\u010dja (zdravnik in higienik\/ medicinska sestra\/vodja izmene);
\n– prijavnico o po\u0161kodbi izpolnita skupaj po\u0161kodovanec in odgovorna oseba delovnega podro\u010dja);
\n– na osnovi ocene tveganja napoti zdravnik po\u0161kodovanca k specialistu medicine dela ali k infektologu;
\n– vpra\u0161alnik o parenteralni po\u0161kodbi izpolni SOBO ali zdravnik medicine dela.<\/p>\n

Testiranje \u201cindeks bolnika\u201d in po\u0161kodovanega ZD, da poznamo njegovo temeljno stanje glede izpostavljenosti oku\u017ebi s HBV, HCV in eventuelno glede HIV oku\u017ebe, naro\u010di zdravnik na delovnem mestu, kjer je do incidenta pri\u0161lo.<\/p>\n

1. Testiranje<\/strong> \u201cindeks bolnika\u201d na osnovi privolitve v testiranje: hepatogram, HbsAg, celokupni HBc, presejalni test anti HCV; glede presejalnega testa na HIV<\/p>\n

2. Testiranje izpostavljenega ZD:<\/strong>
\n– aminotransferaze,
\n– preverimo podatke o cepljenju ZD proti hepatitisu B in dolo\u010dimo protitelesa proti HBV (anti HBs kvantitativno),
\nnecepljenim tudi anti HBc,
\n– dolo\u010dimo anti HCV,
\n– glede presejalnega testa na HIV (glej Priloga 3, ali na \u017eeljo ZD);<\/p>\n

3. Dodatne preiskave ob nejasnosti naro\u010di zdravnik medicine dela ali po posvetu z infektologom.<\/strong><\/p>\n

Poekspozicijska profilaksa (PEP) (izvaja specialist medicine dela ali infektolog)<\/p>\n

Hepatitis B virus (HBV)<\/strong>
\n1. Imunoprofilaksa
\n2. Sledenje po\u0161kodovanca glede na ukrepe (do 6 mesecev): aminotransferaze, serologija in klini\u010dno stanje ali takoj
\nob klini\u010dnih znakih\/simptomih.
\n3. Pou\u010diti po\u0161kodovanca o znakih eventuelne oku\u017ebe
\n4. Posvet<\/p>\n

Hepatitis C virus (HCV)<\/strong>
\nPomembno je zgodnje odkritje oku\u017ebe in zdravljenje.
\nKadar je \u201cindeks bolnik\u201d anti-HCV pozitiven ali je pri\u0161lo do po\u0161kodbe z velikim tveganjem po izhodi\u0161\u010dni dolo\u010ditvi
\nanti-HCV pri po\u0161kodovancu dolo\u010dimo po 4 tednih HCV-RNA:
\nPo\u0161kodovanec z dokazanim HCV-RNA: k infektologu
\nPo\u0161kodovanec z negativnim HCV-RNA: spremljanje HCV-RNA in hepatograma: – 8, 12, 16, 24, 36 tednov po
\nincidentu.
\n– Kadar je pri\u0161lo do porasta aminotransferaz ali\/in serolo\u0161kih znakov oku\u017ebe (HCV-RNA, anti-HCV) ali\/in ob
\nsumljivih klini\u010dnih znakih oku\u017ebe, napotiti po\u0161kodovanca k infektologu.
\n– Pou\u010diti po\u0161kodovanca o znakih eventuelne oku\u017ebe in spremljanje klini\u010dnega stanja do 9 mesecev po
\nizpostavljenosti HCV;<\/p>\n

Kadar je \u201cIndeks bolnik\u201d anti-HCV negativen ali je pri\u0161lo do po\u0161kodbe z majhnim tveganjem:<\/strong>
\n– pou\u010diti po\u0161kodovanca o znakih eventuelne oku\u017ebe in spremljanje klini\u010dnega stanja do 9 mesecev po
\nizpostavljenosti HCV;
\n– protitelesa proti HCV se obi\u010dajno pojavijo 50 do 70 dni po izpostavljenosti HCV, zato je smiselno testiranje 4 do 6
\nmesecev po incidentu, \u010de \u201cindeks bolnik\u201d ni bil znan.<\/p>\n

Opozorilo:<\/strong> Po incidentu in tveganju za prenos HCV oku\u017ebe, uporaba imunoglobulinov ali interferona g ne prepre\u010di
\nhepatitisa C.<\/p>\n

Virus \u010dlove\u0161ke imunske pomankljivosti (HIV)<\/strong>
\nPEP, serolo\u0161ko sledenje in spremljanje klini\u010dnega stanja izvaja infektolog. Ukrepanje je potrebno takoj. Kdaj je\u00a0 potrebno takoj\u0161nje ukrepanje dolo\u010di zdravnik in se posvetuje z infektologom na Kliniki za infekcijske bolezni in vro\u010dinska stanja UKC Lj<\/p>\n

Preventivni program<\/strong>
\n1. Tehni\u010dni<\/strong>
\n– uporaba varnih pripomo\u010dkov
\n– uporaba osebne varovalne opreme
\n– uporaba tehnike nedotikanja
\n– uporaba zbiralnikov za ostre predmete<\/p>\n

2. Medicinski<\/strong>
\n– zdravstveni pregled
\n– cepljenje proti hepatitisu B
\n– upo\u0161tevanje splo\u0161nih previdnostnih ukrepov
\n– uporaba varne operativne tehnike brez podajanja instrumentov
\n– evidentiranje, analiza in odpravljanje vzrokov<\/p>\n

3. Ukrepi ob razlitju potencialne ku\u017enine po delovnih povr\u0161inah in tleh<\/strong>
\n– povr\u0161ino polito s krvjo ali potencialno ku\u017eno telesno teko\u010dino pokrijemo s stani\u010devino ali drugim vpojnim papirjem, prelijemo z razku\u017eilom za povr\u0161ine in pustimo u\u010dinkovati (po navodilu proizvajalca);
\n– z orokavi\u010deno roko (za\u0161\u010ditna preiskovalna rokavica) ali prijemalko odstranimo stani\u010devino kot komunalni odpadek ali kot ku\u017eni odpadek, \u010de gre za veliko koli\u010dino ku\u017enine;
\n– Povr\u0161ino o\u010distimo po obi\u010dajnem postopku.<\/p>\n

4. Izobra\u017eevalni<\/strong>
\n– redno izobra\u017eevanje
\n– prakti\u010dne vaje<\/p>\n

5. Priprava in zbranost pri delu<\/strong>
\nOpozorilo:<\/strong>
\nZa zdravstvene delavce, ki so na za\u010dasnem izobra\u017eevanju in so izpostavljeni ve\u010djemu tveganju za parenteralni\u00a0prenos oku\u017ebe, mora SOBO ali mentor v delovni enoti preveriti podatke o cepljenju in za\u0161\u010diti proti hepatitisu B pred\u00a0 nastopom izobra\u017eevanja.<\/p>\n

Kdaj testirati zdravstvenega delavca na HIV po incidentu (povzeto po navodilu prof. dr. Janeza Toma\u017ei\u010da, dr. med,
\nKlinika za infekcijske bolezni in vro\u010dinska stanja UKC Ljubljana) Oceno stopnje tveganja za prenos HIV oku\u017ebe opravi zdravnik na enoti, kjer je do incidenta pri\u0161lo.<\/p>\n

Nevarnost obstaja v primeru, ko pride v organizem HIV-kontaminiran biolo\u0161ki material (predvsem kri, telesne <\/strong>
\nteko\u010dine s primesjo krvi, semenska teko\u010dina in no\u017eni\u010dni izlo\u010dki HIVseropozitivne osebe). Mo\u017enosti so slede\u010de:<\/strong>
\n– vbod z iglo ali vrez s kirur\u0161kim in\u0161trumentom;
\n– razlitje kontaminirane telesne teko\u010dine (npr. kri, telesne teko\u010dine s primesjo krvi, razlitje oz. brizganje sperme na
\no\u010desno veznico, itd.) po po\u0161kodovani ali vneti ko\u017ei in po sluznicah;<\/p>\n

\u010ce pridejo omenjene teko\u010dine v stik z nepo\u0161kodovano ko\u017eo, na\u010deloma ni nevarnosti za prenos virusa. S politjem ali
\nobrizganjem s se\u010dem, blatom, solzami, slino, se virus ne prena\u0161a. Incident (vbod) z odvr\u017eeno iglo ni nevaren za
\nprenos virusa.<\/p>\n

Kdaj je potrebno zaradi mo\u017enosti prenosa HIV oku\u017ebe ob incidentu takoj poklicati infektologa<\/strong>
\n– bolnik, pri katerem je do incidenta pri\u0161lo (\u00bbindeks bolnik\u00ab) je znan nosilec HIV,
\n– \u00bbindeks bolnik\u00ab ima znake\/simptome za akutni HIV sindrom, epidemiolo\u0161ke podatke tveganega odnosa,
\n– \u010de so okoli\u0161\u010dine sumljive (\u00bbindeks bolnik\u00ab je npr. prostitutka, promiskuitetni homoseksualec, bolnik iz
\nhiperendemi\u010dnih geografskih podro\u010dij kot je subsaharska Afrika, narkoman z zlatenico, s hepatitisom),
\n– \u010de je pri\u0161lo do vnosa velikega volumna kontaminirane telesne teko\u010dine (npr. krvava votla igla, okoli 1 ccm krvi), je
\nv njej velika koncentracija virusa (dolo\u010ditev virusnega bremena \u00bbindeks bolnika\u00ab).<\/p>\n

Posvetovanje je priporo\u010deno glede na epidemiolo\u0161ke okoli\u0161\u010dine tudi:<\/strong>
\n– \u010de je \u00bbindeks bolnik\u00ab neznan ali ne dovoli odvzema krvi za presejalni test na HIV, pa je pri\u0161lo do globoke
\npo\u0161kodbe oz. velikega volumna vnesene kontaminirane telesne teko\u010dine (npr. krvi z votlo iglo)<\/p>\n

Izvedemo presejalno testiranje na HIV, ki ga naro\u010di zdravnik in izpolni napotnico za mikrobiolo\u0161ko preiskavo <\/strong>
\n(In\u0161titut za mikrobiologijo in imunologijo, Ljubljana, ali Republi\u0161ki zavod za transfuziologijo, Ljubljana, oz. drugi
\npristojni laboratorij obmo\u010dne enote:
\n– testirati osebo (bolnika), ki je mo\u017een izvor oku\u017ebe (\u00bbindeks bolnik\u00ab) (naro\u010di zdravnik na enoti, kjer je do incidenta
\npri\u0161lo oz. po predlogu infektologa);
\n– testirati izpostavljenega zdravstvenega delavca, da poznamo njegovo temeljno stanje glede HIV oku\u017ebe (naro\u010di\u00a0 zdravnik na enoti, kjer je do incidenta pri\u0161lo oz. po posvetu z infektologom).<\/p>\n

V primeru, da je HIV poekspozicijska profilaksa (HIV-PEP) indicirana, moramo z njo za\u010deti \u010dim prej, najbolje v prvih\u00a0 2 do 4 urah po izpostavitvi. Zadovoljivo je \u0161e v prvih 24 urah, infektolog se odlo\u010di \u0161e do 72 ur po incidencu (dalj\u0161i\u00a0 ko je interval, manj\u0161a je mo\u017enost u\u010dinkovite za\u0161\u010dite), kasneje pa za\u0161\u010dita ni ve\u010d smiselna<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

DEFINICIJA OKU\u017dBE O oku\u017ebi v povezavi z \u017eilnim katetrom govorimo pri pacientu, ki je imel \u017eilni pristop vsaj 48 ur pred nastankom oku\u017ebe in nima drugega znanega vzroka za oku\u017ebo krvi (Klaus in sod.)<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[162,1702,1705,101,1710,1707,1703,1709,1706,1708,1704],"class_list":["post-1902","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-bolnisnicna-higiena","tag-bolnisnicna-higiena-2012","tag-bolnisnicna-higiena-2012-2-del","tag-bolnisnicne-okuzbe","tag-hiv","tag-incident-v-zdravstvu","tag-okuzbe","tag-prenos-okuzbe","tag-vbod-z-iglo","tag-vbodi-z-iglo","tag-vir-okuzb"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1902","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1902"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1902\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1902"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1902"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1902"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}