{"id":1928,"date":"2012-03-01T16:27:22","date_gmt":"2012-03-01T15:27:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1928"},"modified":"2012-03-01T17:35:10","modified_gmt":"2012-03-01T16:35:10","slug":"nevrologija-zapiski-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-zapiski-2012\/","title":{"rendered":"Nevrologija zapiski 2012"},"content":{"rendered":"

\"\"Nevrologija-><\/em><\/strong>Astrociti<\/span><\/em>(fiz.+preh.podpora nevronu), \u010distijo ostanke nevrona, transportirajo prehram.surovine nevronom, so skelet \u017eiv\u010devja.<\/p>\n

Microglija<\/span><\/em>(kot astrociti, prebavlja ostanke nevronov),<\/p>\n

Oligodendroglija<\/span><\/em>(izolacija nevronov v c\u017es),<\/p>\n

satelitske celice<\/span><\/em>(skelet v p\u017es),<\/p>\n

schwannove cel<\/span><\/em>.(izolacija nevronov v p\u017es).<\/em><\/strong><\/p>\n


\n<\/em><\/strong><\/p>\n

Mo\u017egansko deblo-><\/em><\/strong>Dolge proge(veliki mo\u017eg.+hrbt.), mo\u017eg.\u017eivci(3-12), povezave z malimi mo\u017eg., ekstrapiramidna jedra(substanta nigra,n.ruber), piramidna proga(kortikospinalna proga, kortikobulbarna proga), sistem medialnega in lateralnega leminiska, povezave z malimi mo\u017eg., medialni longitudinalni fascikel, motori\u010dni mo\u017eg.\u017eivci(3,4,5,6,7,9,10,12), senzori\u010dni mo\u017eg.\u017eivci(5,8,7-intermedius).<\/p>\n

Mali mo\u017egani-><\/em><\/strong>vermis,cerebelarni hemisferi-cerebralna skorja, cereb.blea substanca.<\/p>\n

Povezave(povratne) s mo\u017eg.skorjo in hrbtenja\u010do ter ravnote\u017enim org.(povezave se 2x kri\u017eajo), so del motori\u010dnega sistema(koordinacija ravnote\u017eja). <\/em><\/strong><\/p>\n

Periferni \u017eivci->n<\/em><\/strong>.medianus, n.ulnaris, n.radialis, n.ischiadikus, n.tibialis, n.peronealis, n.femoralis. 12 parov mo\u017eg.(kranialnih \u017eivcev.<\/p>\n

Motori\u010dna enota-><\/em><\/strong>sp.motori\u010dni nevron(telo v spr.rogovih, akson-mieliziran), motori\u010dna plo\u0161\u010dica, pripadajo\u010da mi\u0161.vlakna.<\/p>\n

Monosinapti\u010dni refleksni lok-><\/em><\/strong>mi\u0161.vreteno, aferentna senzori\u010dna \u017eiv\u010dna vlakna, sinapsa, motori\u010dna enota. Dra\u017eljaj-raztegnitev mi\u0161., odgovo<\/span><\/em>r-skr\u010denje mi\u0161. Miotati\u010dni refleks-><\/em><\/strong>zg.okon\u010dini<\/span><\/em>(bicepsov C6, tricepsov C7, fleksorjev prstov C8-Th1), sp.okon\u010dine<\/span><\/em>(patelarn L3 L4, ahilov S1). <\/strong><\/p>\n

NEVROLO\u0160KI SISTEM<\/strong> Piramidni sistem-pomemben za hotene gibe-><\/em><\/strong><\/p>\n

zg.(centralni) motori\u010dni nevron<\/span><\/em>:telo nevrona je v mo\u017eg.skorji(prim.gibalna skorja, piramidne celice)-aksoni tvorijo kortikospinalna(piramidna) progo(kapsula interna-mo\u017eg.deblo-dekusacija-hrbtenja\u010da) kon\u010dajo se na sp.motori\u010dnem nevronu.<\/p>\n

Mo\u017eganska skorja<\/span><\/em>-deli telesa so predstavljeni v obliki motori\u010dnega homunkulusa.<\/p>\n

Primarna gibalna skorja je somatotopi\u010dno urejena<\/span><\/em>-najve\u010dja prezentacija je roka-palec in jezik. Kortikospinalna proga se kon\u010da na sp.motori\u010dnem nevronu. Okvara zg.motori\u010dnega nevrona-><\/em><\/strong>pareza(paralia, ve\u010dja \u0161ibkost tistih mi\u0161.skupin, ki so bolje prezentirane v gibalni skorji), spasti\u010dno povi\u0161an mi\u0161.tonus, pojav patolo\u0161kih refleksov(znak Babinskega, Wartenbergov znak),<\/p>\n

\u017divahni miotati\u010dni refleksi(hiperrefleksija, iradiacija refleksov, z no\u017enim, patelarnim in ro\u010dnim klonusom). Okvara sp.motri\u010dnega nevrona-><\/em><\/strong>pareza(paraliza, lokalizirane pareze), zni\u017ean povi\u0161an mi\u0161.tonus, ni patolo\u0161kih refleksov, ugasli ali oslabljeni miotati\u010dni refleksi, mi\u0161.atrofije, fascikulacije. Okvara ekstrapiramidnega sistema(pomemben pri refleksih dr\u017ee tel.in udov)-><\/em><\/strong>1. Akinetsko-rigidni sindrom(rigor-pove\u010dan mi\u0161.tonus, hipokineza, akineza, termor(parkinsonski). 2. Hiperkinetsko(hipotoni\u010dni sindrom), horea, athetoza, torzijska distonija. Somatosenzori\u010dni sistem \u2013 2 sistema-><\/em><\/strong><\/p>\n

sistem medialnega leminiska oz.zadnjih stebri\u010dkov<\/span><\/em>(globoka senzibiliteta+dotik),<\/p>\n

spinotalami\u010dni trakt oz.sistem lateralnega leminiska(<\/span><\/em>povr\u0161inska senzibiliteta, dotik bole\u010dina, temp). Senzori\u010dni sistem se kon\u010da v primarni somatosenzori\u010dni skorji, ki je somatotopi\u010dno urejena. Omogo\u010da deskriminativno senzibilizacijo.<\/p>\n

Kortikalna in subkortikalna okvara<\/span><\/em>(parastezije, izguba vseh senzibilitet kontralateralno najbolj distalno), okvara pod talamusom(izguba<\/span><\/em> vseh vrst senz.kontralateralno po hemitipu), okvara v mo\u017eg.deblu<\/span><\/em>(kontralateralno disociran tip senzibil.motnje ali le globoka senzibiliteta), okvara spinalnega trigeminalnega jedra<\/em>(izguba bol.in temp., ipsidilateralno na obrazu on kontralat.na trupu in udih), okvara zadnjih stebri\u010dkov<\/span><\/em>(ipsilateralno izguba globoke senzibilitete),<\/p>\n

okvara zg.rogov<\/span><\/em>(ipsilateralna izguba bol.in temp.ostale kvalitete so intaktne, okvara zadnjih korenin).<\/p>\n

Voh-izguba voha-><\/em><\/strong>okvara olfaktornih kon\u010di\u010dev(po\u0161kodba), okvara olfaktornih bulbusov in traktusov(tumorji sprednje mo\u017eg.kotanje), okvara mo\u017eg.skorje:uncinatni fiti. Vid-><\/em><\/strong>Ostrina vida<\/span><\/em>(ugotoviti okvaro opti\u010dnih poti, retina, opt.\u017eivcev in mo\u017eg., snellove tabele), <\/span><\/em><\/p>\n

Vidno polje(ugotoviti<\/span><\/em> velikost in mesto izpadov v vidnem polju, sklepamo na mesto okvare v vidnem sistemu), vidno ozadje(<\/span><\/em>ugotoviti papiledem-povi\u0161an intrakranialni tlak, opti\u010dno atrofijo-pri kroni\u010dnih po\u0161kodbah opti\u010dnega \u017eivca, \u017eilne spremembe-pri art.hipertenziji in sladkorni bol.). Okulomotorika-><\/em><\/strong><\/p>\n

Delovanje notr.o\u010desnih mi\u0161<\/span><\/em>.(testirati MD, simpatik, parasimpatik, 3 \u017eivec, effektorji:m.sfinkter, m-dilatator pupile),<\/p>\n

Zunanje o\u010decne mi\u0161ice<\/span><\/em>(testirati centralni mehanizem pogleda:delovanje 3,4,6 in medialnega longitudinalnega fascikla). Senzibiliteta obraza-><\/em><\/strong>testiranje senzori\u010dne funk.vseh 3 vej n.trigeminusa, centralne poti. Kornealni refl., afferentni krak-n.trigeminus, efferentni krak-n.facialis. \u017dve\u010denje(motorika)-><\/em><\/strong>testiranje 3(mandibularne) veje n.trigeminusa. masetrski refleks:miotati\u010dni refl., center je trigeminusovo jendro v ponsu. Motorika obraza-><\/em><\/strong>testirati motoriko obraznih mi\u0161.(zg.+sp.motori\u010dni nevron).<\/p>\n

Supranuklearna okvara<\/span><\/em>(le pareza m.orbikularis oris-pareza ustnega kota), infranuklearna okvara<\/span><\/em>(pareza m.frontalis, orbikularis oculi in oris), pomagamo si s testiranjem okusa. Sluh(slu\u0161ni sistem)-><\/em><\/strong>testirati slug in ugotoviti ali gre za prevodno ali nevralno naglu\u0161nost: Weber test, Rinne test. Artikulacija(tvorjenje glasov)-><\/em><\/strong>testirati motoriko jezika(zg.+sp.motori\u010dni nevron). Motorika udov in trupa-><\/em><\/strong>Testirati: Trofiko mi\u0161ic, opazovati nehotne gibe(fascikulacije, tremor, horea, atetoza, konvulzije), gibljivost, grobo mi\u0161.mo\u010d, mi\u0161.tonus, miotati\u010dne reflekse, patolo\u0161ke reflekse. Ugotoviti ali je prizadet sp.ali zg.motori\u010dni nevron.<\/p>\n

Testirati: povr\u0161insko<\/span><\/em> senzibiliteto(dotik, bol., temp.), globoko senz.(polo\u017eaj malih sklepov, temp.), diskriminativno senzibil.(lokalizacija dra\u017eljaja, pisanje \u0161tevilk, lo\u010devanje 2 dra\u017eljajev). Okvara malih mo\u017eganov-><\/em><\/strong>ataksija(hipo-hipermetrija), intencijski tremor, odbojni fenomen, disdiadohakineza, zn\u017ean mi\u0161.tonus, nistagmus, motnje hoje\/stoje, skandirana govorica, okvara ravnote\u017enega aparata, nistagmus, + Rombergov test, motnje hoje.<\/p>\n

 <\/p>\n

INFEKCIJSKE BOL.\u017dIV\u010cEVJA<\/strong> Meningitis-><\/em><\/strong>vnetje mo\u017eg.ovojniv; arahnoideja(subarahnoidalni prostor). 1. Virusi(asepti\u010dni), enterokoki(ECHO coxeckie, polimielitis), klopni meningitis. 2. Bakt.(redki, velika smrtnost), neisseria meningitidis, streptococcus pneumoniae, haemophilus influenze-80% bakt.meningitisov. Mycobacterium tuberculose-redko borelia burgdorferi. 3. Glivi\u010dni:cryptococcus neoformans(pri bol. z aids). 4. Paraziti: amoeba naeglaria fowleri<\/p>\n

Klini\u010dna slika-<\/span><\/em>vro\u010dina, hud glavobol, meningealni znaki, fotofobija, okvare mo\u017eg.\u017eivcev, arteritis(infarkt). Za\u010detek je akuten, nato se izbolj\u0161uje(virusi), ali bol.progredira(bakt.).<\/p>\n

ENCEFALITIS -><\/em><\/strong>je vnetje mo\u017eganovine. Pogosto je vzrok virus, najpogosteje herpes simplex. Redko:<\/span><\/em>legionella pneumophila, borrelia burgdorferi, treponema pallidum. Simptomi:<\/span><\/em>epi.napadi, spremenjena zavest, slabost+bruhanje, fokalni znaki, vro\u010dina.<\/p>\n

HERPES SIMPLEX ENCEFALITIS-><\/em><\/strong>infekcija s herpes simplexom 1. Vstopno mesto je nosna sliznica ali aktivacija v senzori\u010dnih ganglijih. Okvarjeni predvsem temporalni re\u017enji. V mo\u017eganovini obse\u017ena hemoragi\u010dno-nekorti\u010dna obmo\u010dja. Obstaja spec.terapija.<\/p>\n

MO\u017dGANSKI ABSCES-><\/em><\/strong>je omejeno mo\u017eg.vnetje. najpogosteje se pojavi po op.ali po\u0161kodbi ali lokalni raz\u0161iritvi osteomielitisa ob vnetju u\u0161es. Tudi endokarditis, plju\u010dne infekcije(hematogeno). Najpogosteje so vzrok me\u0161ane infek.z anaerobnimi +stafilokoki in streptokoki. Redki in tipi\u010dni z actinomyceto in nocardo. \u0160e redkeje mycobacterium tuberculosis, treponema pallidum boreelila\u2026<\/p>\n

Klini\u010dna slika:<\/span><\/em>lokalni znaki(hemipareza, ataksija), vro\u010dina(\u010de je \u017eari\u0161\u010de \u0161e aktivno), znaki lokalnega vnetja(vnetje u\u0161es, obnosnih votlin, po po\u0161kodbi), znaki pove\u010danega znotrajlobanskega tlaka, epi.napadi. <\/em><\/strong><\/p>\n

PROGRESINA MULTIFAKTORNA ENCEFALOPATIJA-><\/em><\/strong>JC virus(polyoma virus). Infekcija je subklini\u010dna(njegovo dna lahko ugotovimo pri zrdavih), JC virulenten pri hudo imunodeficentnih p(aids, neoplazme-limfom), povzro\u010da progresivno multifokalno levko-encefalopatijo. Simptomi so podobni demenci. <\/em><\/strong><\/p>\n

SUBAKUTNI SKLEROZIRAJO\u010cI PANENCEFALITIS(SSPE)-><\/em><\/strong>komplikacija o\u0161pic in rde\u010dk. Je po\u010dasen nastanek fatalnega stanja 10 letih po infekciji. Virus rna persistirajo v mo\u017eganih. NEVROBORELIOZA-><\/em><\/strong>borrelia burgdorferi(prena\u0161a s klopom), encefalitis, mielitis, vaskulitis. <\/span><\/em><\/p>\n

1.stadij<\/span><\/em>:eritema migrans, 2.stadij<\/span><\/em>:nevroborelioza(okvara n.facialisa, meningopolinevritis, mielitis, polinevritis), 3.stadij:akrodermatitis<\/span><\/em> chronica atrofikans, lymski artritis. Zdravljenje specifi\u010dno.<\/p>\n

POLIOMIELITIS ->1<\/em><\/strong>% infenciranih ima asempti\u010dni meningitis. Zelo malo jih razvije paraliti\u010dni poliomielitis, ki je povezan z mi\u0161.atrofijami. okvarjeni so sprednji rogovi-alfa motori\u010dni nevroni. Sabin vaccine je eradicirala poliomielitis-oralni vnos.<\/p>\n

RABIES-STEKLINA-><\/em><\/strong>posledica vzgira \u017eivali, ki ima steklino. Dolgo, variabilno inkubacijsko obd.2m. rna virus(rabdovirus) v c\u017es migrira preko perifernih \u017eivcev. Akutni encefalomielitis(vnetje sive substance). Okvare v:hrbtenja\u010di, mo\u017eg.deblu, malih mo\u017eg., temopiralnih re\u017enjih. V diag.so pomembne virusne inkluzije(Negrijeva telesca) v citoplazmo nevronov. SIFILIS-<\/em><\/strong>>2 in 3 stadij:meningitis, meningocefalitis, mielitis. 3 stadij:progresivna paralizam tabes dorzalis.<\/p>\n

Diagnoza<\/span><\/em>:slokovne metode CT,MR.LP:analiza CS likvorja. <\/em><\/strong><\/p>\n

ZDRAVLJENJE-><\/em><\/strong> bakt<\/span><\/em>.-antibiotiki, virusi le<\/span><\/em> simptomatsko, herpes simplex-acyclovir, glivice-a<\/span><\/em>ntibiotiki, paraziti<\/span><\/em>-antihelmintiki, mo\u017eg.absces-drena\u017ea+antibiotik. <\/em><\/strong><\/p>\n

DEMIELINIZACIJSKE BOL.C\u017dS<\/em><\/strong>(okvara ki povzro\u010di po\u0161kodbo mielina) Okvara \u017eiv\u010devja ki nastane zaradi po\u0161kodbe mielina-><\/em><\/strong>ishemi\u010dno(bela substanca<prekrvavitev kot siva substanca), multipla skleroza(avtoimuno vnetje), progresivna multifokalna encefalopatija, postinfekcijski encefalitis(avtoimuno), radiacijske po\u0161kodbe, kemoterapija, dedne demielinizacije.<\/p>\n

Vnetne demielinizacijske bol.c\u017es-><\/em><\/strong>bol.imajo vnetni odg.z demielinizacijo in nevrolo\u0161kim deficitom. Multipla skleroza, akutni diseminirani encefalomielitis, akutni hemoragi\u010dni levkoencefalomielitis, balojeva koncentri\u010dna skleroza, transverzni mielitis, progresivna nekrozantna mielopatija, lupusna mielopatija.<\/p>\n

MULTIPLA SKLEROZA-><\/em><\/strong>kroni\u010dna, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrolo\u0161ka bol. pomembno vlogo imajo dej.okolja. je multifokalno obolenje. Patogeneza;a<\/span><\/em>vtoimunsko.<\/p>\n

Stopnje: 1<\/span><\/em>. Detekcija antigena, 2.aktivacija t-helper, 3.produkcija protitel.\u00a0 Za\u010detni korak je akt. T-celic specifi\u010dnih za mielinski antigen-citokini, kemoatraktanti-stimulacija vnetnega odg. Vnetje je self-limited(inhibitorni citokini).<\/p>\n

Klini\u010dna slika:bol<\/span><\/em>.poteka v zagonih(znaki>24h), med zagoni>1m. Tipi\u010dni za\u010detni simptomi in znaki<\/span><\/em>:opti\u010dni nevritis, senzori\u010dni znaki, motori\u010dni znaki, diplopija in vertigo, ataksija udov in motnje ravnote\u017eja.<\/p>\n

Diagnoza<\/span><\/em>:klini\u010dna slika(zagon-za\u010detek nekaj dni, tednov, remisija nekaj tednov, mesecev), LP(oligoklonalni trakovi), MR(demielinizacijske lezije), EP(podalj\u0161ane latence. Zdravljenje: Zagon(kortikosteroidi),<\/p>\n

 <\/p>\n

DEGENERATIVNE BOL.\u017dIV\u010cEVJA<\/strong> Degenerativne okvare skorje<\/em><\/strong>:alzhajmerjeva, pickova bol., deg.okvara mo\u017eg.nevronov:ALS, deg.okvara bazalnih ganglijev:parkinsonova, huntingonova bol., degen.okvara ve\u010d sistemov:multisistemska atrofija. <\/em><\/strong><\/p>\n

ALZHAJMERJEVA BOL-><\/em><\/strong>degenrativna obolenja osr.\u017eiv\u010devja ki povzro\u010di postopno pe\u0161anje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih funkcij. Prevalenca pribli\u017eno 1\/100 preb. Ponavadi ve\u010d kot 60l, bolniki z dawnovim sind.zbolevajo mlaj\u0161i. Spol M-\u017d.<\/p>\n

Genetika:<\/span><\/em>+ dru\u017e.anamneza v 50%. Redko:<\/span><\/em>mutacije, ki povzro\u010dijo avtosomno dominantno AB so vezane na kromosom 1, 14 in 21. Pozne oblike AB so povezane s pojavom apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19.<\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/span><\/em>: amnezija(konfubulacije), afrazija(sprva nominalna, kasneje transkortikalna), agnozija(zg.anozognozija), apraksija, nevropsihiatri\u010dni simptomi(psihoza v pozni bol., depresija redkeje kot pri subkortikalnih demencah, osebnostne spremembe-apati\u010dnost, razvrtost, vednjeske motnje-.agresija, tavanje, agitiranost, api.napadi, mioklonus, izguba tel.te\u017ee.<\/p>\n

Potek bol<\/span><\/em>.:napredujo\u010da bol.,ki zanesljivo vodi do globokega kogn.in socialnega upada. Povpre\u010dno pre\u017eivetje 8L. Patogeneza:toksi\u010dnost amorfnega beta amiloida, ki tvori senilne plake in se odlaga tudi v steni \u017eil. Hiperfosforilacija tau proteina, ki ga najdemo v nevrofibrilarnih pentljah.<\/p>\n

Propad holinergi\u010dnih nevronov. Etiologija:<\/span><\/em>neznana. Patologija:<\/span><\/em>atrofija mo\u017eg.skorje z izgubo nevronov, Nevrofibrilarne pentlje, senilni plaki, amiloidna angiopatija. Senilni plaki(neuroni, ekstracelul.amiloidi, mikroglija, astrociti), nevrofibrilarne pentlje(znotrajcel.inkluzije iz snopov zvitih filamentov).<\/p>\n

Dejavniki tveganja:starost<\/span><\/em>, po\u0161kodba glave, dawnov sindrom, + dru\u017e.anamneza, apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19, depresija, bol.\u0161\u010ditnice, domnevni za\u0161\u010ditni dej.so izobrazba, kajenje, apo E2 alel.<\/p>\n

Preiskave<\/span><\/em>:nevroradiolo\u0161ke(ct in mri glave, pet in spect-funk.preiskavi ki lo\u010dita posam.oblike degenerativnih demenc. Posebni testi(kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, nevropsih.testiranje), posebni testi(raziskave)-beta amiloid, tau protein v likvorju; testiranje na apo E$ alel, kvantitativno testiranje olfaktornih funk. Moramo izklju\u010diti tiste demence, ki jih lahko zdravimo(normotenzivni hidrocefalus, hipotireoza, subduralni hematom, pomanj.vit.B2, zdravila), opravimo ct glave, mr, tsh, vit.B12.<\/p>\n

Zdravljenje<\/span><\/em>:osnovni ukrepi-podporna terapija, zdr.spremljajo\u010dih bol., stalna kognitivna stimulacija, skrb za varnost v doma\u010dem okolju, skrb za skrbnika, dom za starej\u0161e. <\/span><\/em><\/p>\n

Simptomatsko zdr<\/span><\/em>.-agitacija, agresivnost(haloperidol, risperidol), psihoti\u010dni simptomi(nizki odmerki nevroleptikov), depresija(inhib.privzema serotonina), motnje spanja(benzodiazepinski preparati previdno). Nveroprotektivno zdr.-nesteroidni antirevmatiki, vitamin e, selegilin, estrogeni pri \u017e v menopavzo.<\/p>\n

PICKOVA-FRONTOREMPORALNA DEMENCA-><\/em><\/strong>klini\u010dno pogosto ne razlikuje od AB. Je zgodnej\u0161i za\u010detek. Klini\u010dno so zanke okvare frontalnega in temporalnega lobusa ter vedenjske motnje in ekstrapiramidni isimptomi.<\/span><\/em><\/p>\n

Patologija<\/span><\/em>: pickova telesca:citoplazemske inkluzije skuj z gliozo in baloniranimi nevroni. Raziskave ka\u017eejo na mutacijo gena na kromosomu 17 proteina-tau.<\/p>\n

HUNTIGTONOVA HOREA-><\/em><\/strong>dedna bol., za katero sta zna\u010d.horea in upad mentalnih funk. Potek bol.je po\u010dasen. Simptomi se navadno pojavijo po 30l. ob nastopu simp.ima ve\u010dina bol.\u017ee potomce, ki so lahko podedovali bol. Je avtosomna dominantna bol. s 100% penetranco.<\/p>\n

Molekularno genetska zasnova za HB je pove\u010dano \u0161t-citozin-adenin-gvanin tripletov, gena IT15 na kraj\u0161em kraku 4 kromosoma. Patolo\u0161ki gen kodira patolo\u0161ki protein huntingtin, ki povzro\u010da encimske motnje v prizadetih cel. Prevalenca ni poznana. M-\u017d.<\/p>\n

Patologija:<\/span><\/em>makroskopsko(cerebralna atrofija, atrofija nucleus caudatusov, atrofija putumna, raz\u0161irjeni ventrikli, atrofija globus pallidusa, atrofija frontalnih lobusov, atrfoija parietalnih lobusov, kortikalna atrofija), mikroskopsko(propad nevronov v korteksu, \u0161e posebej v plasteh 3,5,6, v globus pallidusu, striatunu, hipotalamusu, glioza v omejenih predelih.<\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/span><\/em>:horea, atetoza, dizartija, disfagija, bradikineza, hipotonija, rigidnost, primitivni refleksi, motnje bulbomotorike, motnje posturalne stabilnosti, motnje hoje, izguba tt, demenca, dep., suicidalnost, emocionalne motnje, iritabilnost in agresivnost, impulzivnost, sociopatsko vedenje, seksualne motnje, patolo\u0161ko ljubosumje, alko., manija, blodnje, halucin., paranoja. \u00a0Progresivna bol., pri\u010dakovana \u017eivlj.doba 15-20l od pojava 1 simp.<\/p>\n

Dejavniki tveganja<\/span><\/em>:+ dru\u017e.anamneza, nove mutacije so redko, pogosto bol.zanikajo +dru\u017e.anamnezo.<\/p>\n

Specialni testi<\/span><\/em>:pri simptomatskih bol.je mogo\u010de potrditi diagnozo z molekul.-genetskim testiranjem. Z isto metodo je mo\u017eno napovedno testiranje pri asimptom.s HB ogro\u017eenih svojcih bol. na testiranje pristane 10-30% ogor\u017eenih svojcev. Slikovne metode.<\/p>\n

CT in MR:<\/span><\/em>atrofija mo\u017eg.v celoti, \u0161e posebej nucleus caudatusa. <\/span><\/em><\/p>\n

Zdravljenje<\/span><\/em>:obravnava bol., splo\u0161ni ukrepi(prepre\u010din zdr.zapletov, fizioter.+del.terap., izobra\u017eevanje svojcev, genetsko svetovanje), aktivnosti(pacient mora biti aktiven dokler je le mogo\u010de).<\/p>\n

Zdravljenje z zdr<\/span><\/em>.:diskinezije u\u010dinkovito zmanj.nekateri nevroleptiki, monoterapija izbora je sulprid. Zelo u\u010dinkovito je tudi olanzapin. Haloperidol zaradi zapletov pri dolgotrajnej\u0161i terapiji opu\u0161\u010damo. Depresija+ved.motnje:SSRI inhib., manija:Na-valproat ali karbamazepin. Alternativna zdr.-tetrabenazin pri diskinezijah, tricikli\u010dni antidep.pri dep., neselektivna zdr.pri vedenjskih motnjah.<\/p>\n

Spremljanje p<\/span><\/em>:kontrolni pregledi, periodi\u010dni, ambul.,glede na potrebe po simptomatskem zdr. Preventiva, genetsko svetovanje. PARKINSONOVA BOL.-><\/em><\/strong>nevrodegenrativna bol.neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanj.dopamina zaradi degeneracije celic v substanti nigri. Incidenca 10-20\/100.000. Zboli nekoliko ve\u010d M kot \u017d. Za\u010detek po 60l. Patogeneza:pomanj.dopamina zaradi degeneracije dopaminergi\u010dnih celic v substanti nigri. Pri obdukciji mo\u017eg.je najti za PB zna\u010d.patolo\u0161ke spremembe. Etiologija<\/span><\/em>:neznana.<\/p>\n

Klini\u010dna slika:<\/span><\/em>bradikineza, rigidnost, tremor v mirovanju, motnje ravnote\u017eja.<\/p>\n

Drugi pridru\u017eeni znaki-<\/span><\/em>posturalni in akcijski tremor, govor(tih,monoton,zabrisan), o\u010desni gibi(redkeje me\u017eikanje, blefarospazem), lomljeno sledenje, omejen pogled navzgor), seboreja, motnje avtonomnih funk.(obstop., inkontinenca, impotenca), depresija, bradifrenija\/demenca, motnje hoje, upognjenost navzpred, proplizija, retropluzija, mikrografija, brezizrazen obraz, slinjenje, senzori\u010dne motnje in bol. Potek progresiven 5-15l.<\/p>\n

Klini\u010dno mo\u017ena PB<\/span><\/em>-katerikoli od znakov(tremor v mirovanju, rigidnost, bradikineza), klini\u010dno verjetna<\/span><\/em>-2 znaka(tremor v mirovanju, rigidnost, bradikineza, moteno ravnot\u017eje), klini\u010dno zanseljiva<\/span><\/em>-3 znaki ali katerikoli 2 znaka, \u010de eden od prvih treh ka\u017ee asimetrijo(tremor v mirovanju, rigidnost, bradikineza, moteno ravnote\u017eje).<\/p>\n

Zdravljenje:<\/span><\/em>doagnozo postavi nevrolog, lahko po ambul.obravnavi. p bo v prvih 3l svoje bol.potreboval ambul.obravnavo pri svojem splo\u0161.zdr., 1x letno pa kontrolo pri nevrologu-ta prilagodi odmerek zdr.in preveri diagnozo. Kasneje in pri te\u017ejih oblik.bol.je potrebno p predati nevrologu s posebnimi izku\u0161njami za zdr.ekstrapiramidnih motenje, lahko v terciarnem centru, kjer bo p po potrebi obravnavan ambulanstno, v dnevni bol.ali na oddelku.<\/p>\n

Za\u010detno zdr.-<\/span><\/em>p za\u010dnemo zdr.,ko ga bol.pri\u010dne motiti pri vsakdanjih opravilih. Zdr.izbora je levodopa, ki najbolj u\u010dinkoviti izbolj\u0161a znake bol. Pri mlaj\u0161ih p lahko odlo\u017eimo stranske u\u010dinke levodope tako, da zdr.pri\u010dnemo z dopaminskimi agonistom ali kombinacijo dopaminskega agonista z levodopo. \u010ce pri konitivno urejenim p, mlaj\u0161em od 65l, prevladuje tremor, se lahko odlo\u010dimo za antiholinergik. Pri bla\u017ejih oblik.bol.nekaj \u010dasa pomaga monoterapija z amantadinom ali inhib.MAO-B selegilinom. Selegilin utegne imeti tudi nevroprotektivno ddeloavnje.<\/p>\n

Zdr.v kasnej\u0161ih obd.bol<\/span><\/em>.-p mora obravnavati nevrolog. P s hudo obliko bol.je potrebno obravnavati v terciarnem centru. Ob zdr.v zg.fazi, prihajajo v po\u0161tev \u0161e zdr., ki podalj\u0161ujejo u\u010dinek levopode, inkecije apomorfina, celodnevne subakutne infuzije apomorfina, infuzije amantadina. Pri izbranih p je uspe\u0161na operativna terapija. <\/span><\/em><\/p>\n

Nujno zdr<\/span><\/em>.-pri p s PB le redko potrebna. Ok akineti\u010dnih krizah dajemo apomorfin ali inf.amantadina. ob hudih diskenizijah diazepam. Ob delirantnih in drugih psih.stanjih atipi\u010dni nevroleptik. Ob razvoju nevrolepti\u010dnega malignega sind.pa apomorfin ali bromergon in dantrolen.<\/p>\n

Bol.akt<\/span><\/em>.-v za\u010detku bol.ni potrebno omejevati p akt.,v kasno fazi bol.pa je akt.p potrebno prilagoditi simptomov(hoja, ravnote\u017eje,..). pri tem ima pomembno vlogo delovni terapevt(posebni stoli, \u0161koljke). Dieta v za\u010detni fazi bol.ni omejena. \u010ce pride do motori\u010dnih nihanj, lahko priporo\u010dimo zmanj\u0161an vnos proteinov zjutraj in opoldne, p naj jih nadomesti zve\u010der. Ustrezna dieta v primeru obstipacije. Zdravila ki lahko poslab\u0161ajo PB-nevroleptiki, antiemetiki, antihipertenzivi, antagonisti kalcija.<\/p>\n

AMIOTROFI\u010cNA LATERALNA SKLEROZA-><\/em><\/strong>je napredujo\u010da bol.starej\u0161ih odraslih, ki se obi\u010dajno ka\u017ee z mi\u0161.oslab.,atrofijami,fascikulacijami, znakom Babinskega in s hiperrefleksijo. Znane so tudi oblike bol.,pri katerih prevladujejo znaki prizadetosti bodisi zg.\/sp.motori\u010dnega nevrona. V 80% bol.med 40-70l. M>\u017d. 5% je familiarnih, nekateri so posledica mutacije gena za superoksid dismutazo na kromosomu 21.<\/p>\n

Ti imajo posebno zna\u010d<\/span><\/em>.(senzori\u010dni deficit, demenca, parkinsonizem). Makroskopsko(atrofija ventralnih(motori\u010dnih) korenin hrbtenja\u010de in razbarvanje lateralnih kortikospinalnih prog zaradi izgube mieliziranih aksonov), mikroskopsko(izguba aksonov in obarvaneha mielina v kortikospinalnih progah, izguba nevronov in glioza v sp.rogovih, v jedrih motori\u010dnih \u017eivcev v mo\u017eg.deblu. lahko lokalno nabrekanje aksonov in dendridov okvarjenih nevronov. V sp.motori\u010dnih nevronih najdemo Bunina).<\/p>\n

Klini\u010dna slika-<\/span><\/em>najobi\u010dajnej\u0161a slika amiotrofi\u010dne lateralne skleroze(ALS) je obojestranska oslabelost z mi\u0161.atrofijami. zna\u010d.je prisotnost znakov za prizadetost tako sp.motori\u010dnega nevrona, kot zg. najprej so lahko prizadete roke\/noge, kasneje pa bol.napreduje v vse ude. Prisotne so tudi disfagija, dizartija, prekomerno slinjenje in te\u017eave s po\u017eiranjem, vendar redko kot 1 simptom. Prizad.dih.mi\u0161.in glasilk je navadno kasna.<\/p>\n

Mi\u0161.kr\u010di in huj\u0161anje so obi\u010dajni. Mi\u0161.fascikulacije so pogoste, vendar je p sam v\u010dasih nezazna. Neprizadet ost.zun.o\u010desne in sfinkterske mi\u0161.,spoznavne funk.in senzorika. Kasneje v teku bol.se kot komplikacija os.bol.ponavadi pojavi \u0161e mi\u0161.-skeletna bol. p umre 2-5l po postavitvi diagnoze.<\/p>\n

Preiskave-EMG-<\/span><\/em>elektromiografija, pomaga potrditi diagnozo. Pri sumu na bol.lahko z dol.lab.in slik.preiskavami izklju\u010dimo ozdr.vroke oslabelosti. Zdravljenje-<\/span><\/em>spec.zdravila proti ALS ni. Zdr.simptome in zaplete bol.<\/p>\n

 <\/p>\n

*MO\u017dGANSKO-\u017dILNE BOL. SPECIALNA NEVROLOGIJA->Vzrok razpoka \u017eil<\/em><\/strong>-ah, anevrizma, angiomi, kavernom, AV malformacija. Klini\u010dna slika<\/span><\/em>-hiter za\u010detek simp.+znakov.<\/p>\n

Tipi\u010dni klin.znaki<\/span><\/em>(ACM;ACP,ACA,sindrom SAH), izbolj\u0161avanje simp.po naglem za\u010detku(ishemija); izzvenevanje simp.+znakov<24urah-TIA. <\/span><\/em><\/p>\n

Dej.tveg.za mo\u017eg.kap<\/span><\/em>(ah sb, hiperholesterolemija, CS, karotidna stenoza, AF). Posledica razpoka \u017eile<\/em><\/strong>-znotrajmo\u017eg.krvavitev, SAH(subarahnoidna krvavitev). <\/span><\/em><\/p>\n

Klini\u010dna slika-<\/span><\/em>sindrom ACM(hemipareze roke>noge, homonimna hemianopsija, senzibilitetne motnje po hemitipu), sind.ACA(hemipareza, noga>roka, senzibil.motnje).Nenaden hud glavobol, slabost, bruh.,prehodna motnja zavesti ali persistentna motnja zavesti, meningealni znaki.<\/p>\n

Sind.ACP(homonimna hemianopsija), sindrom MD(Hornerjev sindrom, okvara mo\u017eg.\u017eivcev 6,7, motnje ravnote\u017eja, ataksija).\u00a0 Preiskave-ct glave, mr glave, lp, angiografija, doppler. \u00a0*<\/em><\/strong><\/p>\n

Zdravljenje mo\u017eg.-\u017eilnih bol<\/em>.-><\/span><\/strong>Ishemi\u010dna mo\u017eg.kap-<\/span>Akutno zdr.(tromboliza, zdr.infekcij(aspir.plju\u010dnica, uroinfekt), uvedba tromboprofilakse(heparin), zg.mobilizacija(fth), terapija epi-napadov in uvedba antiepileptika, pri obse\u017enem edemu uvedba osmoterapije ali krg dekompresija). Sekund.profilaksa(uvedba antiagregacijskega zdr.(aspirin,klopidogrel), uvedba antikoagulantnega sredstva pri kardioemboliji, kontrola dej.tveg., odstr.zo\u017eitve a.karotis interne, trombendarterektomija, angiplastika z vst.\u017eilne opornice). <\/span><\/em><\/p>\n

Nespecifi\u010dno zdr<\/span><\/em>.(vzdr.primernega art.tlaka, uravnavanje krvnega slad., vzdr.elektrolitksega ravnote\u017eja).\u00a0 Znotrajmo\u017eg.krvavitev<\/em><\/strong>-zmanj.edema, zunaj ventrikularna drena\u017ea, op.terapija hematoma, uravnavanje krvnega tlaka in krvnega slad.ter ostalih VF). <\/strong><\/p>\n

MO\u017dG.TUMORJI Primarni mo\u017eg.tumorji-<\/em><\/strong>>gliomi(tu iz podpornih celic), meningiomi(tu mo\u017eg.,hrbtenja\u010dnih open), hipofizni tu, acousti\u010dni nevrinomi.<\/p>\n

Glioblastoma mutiforme(infiltrativen, hitrorasto\u010d, najpog.v sr.letih, okvara obeh hemisfer preko korpus kalozum, povpre\u010dno pre\u017eivetje 1l), Medulloblastoma(hitro rasto\u010d tu cerebelarnega vermisa, pri otrocih, metast.po subarahnoidnem prostoru na povr\u0161ino c\u017es, povpre\u010dno pre\u017e.z obsevanjem 1l), Astrocytoma(obi\u010dajno v mo\u017eg.pri odr., po\u010dasi rasto\u010d, lahko cisti\u010den, povpre\u010dno pre\u017e.6m, lahko iz njega glioblastoma), Oligodendroglioma(po\u010dasi rasto\u010d, soliden, kalciniran, ponavadi pri odr.v mo\u017eg.hemisferah, povpre\u010dno pre\u017e.6l), Ependimom(predvsem pri otrocih, po\u010dasi rasto\u010d, kalcificira, raste v ali blizu ventriklov obi\u010dajno blizu 4.ventrikla, kratko pre\u017e.).<\/p>\n

Pogosti gliomi-><\/em><\/strong>actrocitomi, ependimomi, oligodendrogliomi, me\u0161ani gliomi(oligodendrogliomi, asctrocitomi).\u00a0 Meningeomi-><\/em><\/strong>so blizu arahnoidnih vilov, povzro\u010dajp lokalne znake, okrogle, nodularne mase, dobro omejeni, invazija v duro in kost, so bogato vaskularizirani, stimulirajo lokalno rast kosti, recidivirajo, 10-15%intrakranialnih tu, pri odr., srednja starost 38l,ob sprejemu 46l, pogosteje pri \u017d, precipitirajo\u010di dej.je travma in nose\u010dnost. <\/strong><\/p>\n

Nevrofibrom mo\u017eg.\u017eivca-><\/strong>zraste na perif.delu vestibularnega veje 8.\u017eivca., je iz fibroznih trakov in retikularnega tkiva, 1-10% znotrajlobanjskih tu, za\u010detek 30-60l, pod 20l so redki, dela sindrom pntocerebelarnega kota(vertigo, nestabilnost, ataksijo, gluhoto, senzibilitetne motnje na obrazu. \u00a0Hipofizni adenomi-><\/em><\/strong>1.)<\/p>\n

Chromofobni-pogosti, pri odr.,komprimira hiazmo in hipotalamus, lahko izlo\u010da prolaktin, povzro\u010da menstruacijske te\u017eave. 2.) bazofilni adenom, mikoradenom, ACTH, cushingov sind., 3.) acidofilni adenom, STH, akromegalija. Origo najpogostej\u0161ih sekund.(metastatskih) tu-><\/em><\/strong>plju\u010da, dojke, \u0161\u010ditnica, ledvica, ko\u017ea(melanom), Ca \u010drevesja. Znaki tu so lahko zaradi-><\/em><\/strong>zve\u010danega znotraj.lobanj.tlaka(ZLT, lokalni edeme, zapora pretoka CSL), lokalne okvare, oddaljenih u\u010dinov.<\/p>\n

Znaki povi\u0161anega ZTL-><\/em><\/strong>glavobol(jutranji, odvisen od pove\u010danja tlaka), slabost, bruh., papiledem, motnje zavesti. Znaki lokalne okvare-><\/em><\/strong>pareze(hemipareze), hemianopsije, senzibilitetne motnje po hemitipu, epi-napadi, vedenjske motnje, apatija, perseveracije, oseb.spremembe, afazija, halucinacije, ataksija. Oddaljeni u\u010dinki-<\/em><\/strong>>akromegalija, cushingov sind. Dodatne preiskave-><\/em><\/strong>ct glave, hrbtenja\u010de, MT glave+hrbt., LP(karcinomatoza mening). Zdravljenje-<\/em><\/strong>>antiedematozna terap., antiepileptiki, analgetiki, antiemetiki, oper.terapija, radioterapija, kemoterapija.<\/p>\n

 <\/p>\n

*MO\u017dG.BOLEZNI-><\/strong>Mo\u017eg.-\u017eilne bol.so bol.mo\u017eg.,ki so posledica okvare mo\u017eg.\u017eil. Asimptomatska mo\u017eg.-\u017eil.bol., \u017eari\u0161\u010dna mo\u017eg.-\u017eil.bol., subarahnoidna krvavitev(SAH), \u017eilna demenca, hipertenzivna encefalopatija. Mo\u017eganska kap-><\/em><\/strong>je klini\u010dni sindrom za katerega je zna\u010d.\u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad ki se pojavi nenadoma, traja ve\u010d kot 24h in je \u017eilnega, netravmatskega izvora.<\/p>\n

Spadajo:<\/span><\/em>mo\u017eg.infarkt, znotrajmo\u017eg.krvavitev, znotrahprekatna krvavitev, nekateri primeri subarahnoidne krvavitve. TIA-tranzitorna ishemi\u010dna ataka, prehodni ishemi\u010dni napadi-><\/em><\/strong>je klini\u010dni sind.za katerega je zna\u010d.\u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad ali motnje vida enega p\u010desa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24h, so \u017eilnega izvora in celoti izzvenijo. Pri 25% znaki infarkta(ct,mr) v odgovarjajo\u010dem predelu mo\u017eg.<\/p>\n

Majhna mo\u017eg.kap(simp.trajajo nekaj dni, tednov).2 os.vzroka za MK-><\/em><\/strong>zapora \u017eile, razpok \u017eile.\u00a0 Posledica-><\/em><\/strong>ishemija, krvavitev. Vzroki ishemija(infarkta)-><\/em><\/strong>aterotrombembolizem velikih art.(zunajlobanjske, znotrajlobanjske), mikroaterom\/hialinoza malih art., sr\u010dni embolizmi, ne-ateromatozne bol.art., krvne bol.(trombofilija, DIC).<\/p>\n

Aterom se pojavlja na tipi\u010dnem mestu!!! 1.)Razpok ateroma-nastanek trombs(strdka)-zapora arterije, ishemija. 2.)zo\u017eitev art.-velik art.upor-majhen krvni pretok-ishemija v mejnih podro\u010djih. 3.)nastanek embolusov zaradi razpoka ateroma ali tromba-okluzija majhnih art.-ishemija. Bol.majhnih art.-><\/em><\/strong>arterioloskleroza(demenca), ateroskleroza(mikroaterom v perforantnih art., wilisijev krog)-lakunarni infarkt, lipohialinoza(distalne perforantne art.)-lakunarni infarkt,krvavitve, redke-arteritis.<\/p>\n

SR\u010cNA EMBOLIJA-><\/em><\/strong>sr\u010dni infarkt s trombom stene, umetna zaklopka s tvorbo tromba, subakutni bakt.endokarditis z vegetacijami, mitralna steniza in trombusi na zaklopkah, atrijska fibrilacija. Desno-levi \u0161ant(odprto ovalno okno), levi atrij(AF,miksom in ostali tu), mitralna zaklopka(endokarditis-infektivni, revmati\u010dni, umetna zaklopka), levi prekat(sr\u010dni infarkt-prvih nekaj tednov, dilatativna miokardiopatija, miksom in drugi tu), aortna zaklopka(endokarditis-infektivni, umetna zaklopka). \u00a0Relativno tveganje za embolijo sr\u010dnega izvor-> <\/em><\/strong><\/p>\n

Veliko tveganje za embolijo (AF, infektivni endokarditis, umetna sr\u010dna zaklopka, sve\u017e sr\u010dni infarkt, dilatativna miokardiopatija, intrakardialni tu, revmati\u010dna zo\u017eitev mitralne zaklopke ).<\/p>\n

Majhno tveganje za embolij(prolaps mitralne zaklopke, odprt foramen ovale, anevrizma atrijskega septuma, aortna skleroza). Redki vzroki za TIA in ishemi\u010dno mo\u017eg.kap-><\/em><\/strong>Atrijske bol.(disekcija, vnetna \u017eilna bol., holesterolna embolizacija, travma, sindrom moyamoya, obsevanje), hematolo\u0161ke bol.(trombofilije, anemija srpastih cel., esencialna trombocitemija), srlni viri embolizmov(plju\u010dna A-V malformacija, bol.sinusnega vozla, anevrizma atrijskega septuma, prolaps mitralne zaklopke, kalcinacija mitralnega obro\u010da, anevrizma L prekata). Upo\u0161tevamo pri mladih p z MK<50l.<\/p>\n

Vzroki znotraj-mo\u017eg.krvavitve-><\/em><\/strong>hipertenzivna hialinoza, hemora\u0161ka diateza, arteriovenske malformacije, amiloidna angiopatija, hemoragi\u010dna transformacija infarkta, anevrizma, mo\u017eg.tu, arteritis.\u00a0 Vzroki subarahnoidne krvavutve-><\/em><\/strong>anevrizma, arteriovenske malformacije. Dejavniki tveganja za mo\u017eg.infarkt-><\/em><\/strong><\/p>\n

Definitivni<\/span><\/em>(starost, spol, AH, kajenje, SB, AF, ishemi\u010dna bol.srca, karotidna zo\u017eitev, periferna art.bol., povi\u0161an fibrinogen v plazmi), Mo\u017eni<\/span><\/em>(hiperlipidemija, alko., dru\u017einska anamneza MK, hrana, smr\u010danje, debelost, pove\u010dan hematokrit, sve\u017ea infek., rasa, stres).<\/p>\n

ISHEMI\u010cNA MO\u017dGANSKA KAP-><\/strong>Hiter razvoj simp.in znakov(embolija, tromboza), pojav \u017eari\u0161\u010dne nevrolo\u0161ke simptomatike(odvisne od prizadetega podro\u010dja-\u017eiv\u010dno\u017eilni sindrom), pojav v spanju(tromboza), pojav v budnem stanju(embolija), lokalni glavobol, dej.tveganja, prodromne TIA.<\/em><\/strong><\/p>\n

U\u010dinek zaprtja atrterije-><\/em><\/strong>hitrost zaprtja, razpolo\u017eljivih kolateral, krvnega tlaka, oskigenacije krvi, glikemije, viskoznosti krvi. \u017dari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad-mesto, velikost infarkta. Sindrom sr.mo\u017eganske arterije(\u010delni, temenski, zg.del sen\u010dni\u010dnega re\u017enja)-><\/em><\/strong>nasprotnostranska hemipareza(roka>noga), nasprotnostranski hemisenzori\u010dni izpad, nasprotnostranska hemianopsija, afazija(dominantna), vidno-prostorske-zaznavne motnje(nedominantne). <\/em><\/strong><\/p>\n

Sindrom spr.mo\u017eg.art.(sp.in osr.del \u010delnega re\u017enja)-><\/em><\/strong>nasprotnostranska hemipareza(noga>roka), nasprotnostranski hemisenzori\u010dni izpad(noga!), inkontinenca, prijemalni refleks, abulija. Sindrom zadnje mo\u017eg.arterije(zatilni re\u017eenj, spodnji del sen\u010dni\u010dnega re\u017enja)-><\/em><\/strong>nasprotnostranska homonimna hemianopsija, opti\u010dna agnozija in aleksija(dominantna), prozopagnozija(nedominantna), kortikalna slepota in amnezija(bilateralno). Medialni sindromi-><\/em><\/strong>kortikospinalna proga, mo\u017eg.\u017eivci, malomo\u017eg.poti. <\/em><\/strong><\/p>\n

Lateralni sindrom-><\/em><\/strong>spinotalami\u010dna proga, mo\u017eg.\u017eivci, malomo\u017eg.\u017eivci, centralna simpati\u010dna pot. Lateralni spodnji pontini sindrom-><\/em><\/strong>Istostransko(<\/span><\/em>pareza obraznih mi\u0161.7, hornerjev sindrom, ohromelost zunanje preme mi\u0161.(7),diplopija, senzibilitetne motnje na obrazu 5, ataksija okon\u010din, nistagmus in slabost ter bruh.).<\/p>\n

Nasprotnostanske(<\/span><\/em>hipalgezija po polovici telesa in okon\u010dinah). Medialni srednji pontini sindrom-><\/em><\/strong>istotransk<\/span><\/em>i(senzibilitetne motnje na obraz 5, ataksija okon\u010din), nasprotnostranske<\/span><\/em>(spasti\u010dna hemipareza). Amaurosis fugay-><\/em><\/strong>prehodna slepota na eno oko. Talami\u010dni sindrom-><\/em><\/strong>nasprotnostranski senzibilitetni izpad(za globoko in povr\u0161insko senzibil.,lahko disocirana senzibil.motnja). Prehodna nasprotnostran.hemipareza. spontana bol.v prizadet.delih tel.z hiperpatijo in alodinijo.<\/p>\n

Atetoti\u010dna roka, \u010dustvena labilnost(prisiljen jok+smeh). Sindrom sprednje spinalne arterije-><\/em><\/strong>v vratnih segmentih hrbtenja\u010de:bol.,parastezije, ohlapna ohromelost zg.okon\u010din, spasti\u010dna ohromelost sp.okon\u010din, senzibilitetni izpad za bol.in temp.z nivojem. Preprosta delitev mo\u017eg.-\u017eil.sindromov-><\/em><\/strong>totalni anteriorni cirkulacijski ishemi\u010dni sindrom(IS), parcialni anteriorni cirkulacijski IS(PACI), posteriorni cirkulacijski IS(POCI), lakunarni cirk.IS(LACI).<\/p>\n

ZNOTRAJMO\u017dG.KRVAVITEV Pogosta mesta<\/em><\/strong>-><\/em>putamen in kapsula interna, v \u010delnem in temenskem re\u017enju, talamus, malom\u017eg.hemisfera, pons. Pogost glavobol, postopen razvoj \u017eari\u0161\u010dnega nevrolo\u0161kega izpada(nekaj ur,min), \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad(hemipareza\/hemisenzori\u010dni izpad, homonimna hemianopsija, hemitaksija), art.hipertenzija, za\u010detek med budnostjo, pogosto motnje zavesti.<\/p>\n

SUBARAHNOIDNA KRVAVITEV-><\/strong>glavobol(maksimalna intenziteta v sek.), po nekaj min se bol.raz\u0161iri v vrat in hrbet. 20-40% p izgubi zavest, pri 60% pa je spremenjena. 10% p ima epi napad. Pogosto slabost+bruhanje. Ostrdelost vratu. Zmedenost\/delirij pri 5% p. Znak Brudzinskega in Kerningov znak. Intraretinalne preretinalna subhiloidna krvavitev. \u017dari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki(redko)3.<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/p>\n

MIGRENA<\/strong> Primarni glavobol<\/em><\/strong>(migrena, glavobol tenzijskega tipa, gl.v rafalih in druge trigeminalne avtonomne bol.), Sekundarni gl.<\/em><\/strong>(gl.povezan s po\u0161kodbo glave7Vratu, gl.povezan z bol.o\u017eilja na glavi in vratu, gl.povezan z ne\u017eilnimi intrakranialnimi bol., gl.zaradu delo.kem.snovi in njihove ukinitve, gl.povezan z oku\u017ebami, gl.povezan z motnjami homeostaze, gl.ali obrazna bol.povezana z motnjo\/okvaro\/bol.lobanje, vratu, o\u010di, nosu, u\u0161es, sinusov, zob, ustne votline\/drugih struktur obraza\/lobanje.<\/p>\n

Gl.povezan s psih.motnjami. Nevralgije mo\u017eg.\u017eivcev, centralna in primarna obrazna bol.in drugi glavoboli. Nevralgije mo\u017eg.\u017eivcev in centralni vzroki obrazne bol. drugi gl.(neopredeljeni, nikjer razvr\u0161\u010deni). Migrena onesposablja-><\/em><\/strong>WHO uvr\u0161\u010da hudo migreno skupaj s tetraparezo, psihozo on demenco med bol., ki najhuje onesposobijo. Razvrstitev glavobolov-><\/em><\/strong><\/p>\n

Migrena(migrena brez avre, migrena z avro:tipi\u010dna avra z mig.gl., tipi\u010dna avra z nemig.gl., tipi\u010dna avra brez gl., familiarna hemiplegi\u010dna migrena, sporadi\u010dna hemiplegi\u010dna migrena, bazilarna migrena; periodi\u010dni migrenski sindromi v otro\u0161tvu:cikli\u010dno bruhanje, trebu\u0161na migrena, benigna paroksizmalna vrtoglavica v otro\u0161tvu; retinalna migrena; migrena z zapleti:kroni\u010dna m., migrenski status, podalj\u0161ana avra brez mo\u017eg.infarkta, migrenski mo\u017eg.infarkt, migrena-spro\u017eilni napadi; verjetna migrena:verjetna migrena brez avre, verjetna migrena z avro, verjetna kroni\u010dna migrena.). Izhodi\u0161\u010de diagnoze<\/em><\/strong> (primarni gl.9:sek.gl.1)-><\/p>\n

Opis bol<\/span><\/em>.(narava in intenzivnost bol., \u010das, stalnost, ponavljanje, lokalizacija, \u0161irjenje, spro\u017eilni dej., kaj bol.poslab\u0161a, spremljajo\u010di znaki, druge bol., dru\u017e.anamneza, klini\u010dni pregled. \u00a0Avra-><\/em><\/strong>Simptomi in znaki<\/span><\/em>: Vidni(99%)-iskrenje pred o\u010dmi, ble\u0161\u010de\u010da svetloba, trepetajo\u010de cik-cak \u010drte, izpad vidnega polja;<\/p>\n

Senzori\u010dni-parestezije(\u0161irijo se enostransko), Motori\u010dni-hemipareza(+\/- disfagija), kognitivni-kognitivne motnje. Migrena brez avre-><\/em><\/strong>vsaj 5 napadov, trajanje 4-72h, vsaj 2 od slede\u010dih znakov(enostranska bol., utripajo\u010da, zmerna\/huda, intenzivnost ve\u010dja z gibanjem), pridru\u017eeni znaki(moti svetloba, moti hrup, slabost, bruhanje). Migrena z avro-><\/em><\/strong>tipi\u010dna avra 5-60min, prolongirana >60min-7dni, nenadna<4min. Mo\u017enosti zdr.-><\/em><\/strong>spro\u017eilni dej.+\u017eivlj.slog, skutno zdr., preventivno zdr., ciljano perimenstrualno, neprekinjeno. Zdr.migrenskih napadov-><\/em><\/strong>nespecif.zdr.(<\/span><\/em>u\u010dinkujejo pri \u0161t.vrstah bol.,neopioidni analgetiki), spec.zdr.(<\/span><\/em>u\u010dinek le pri migreni), ergotamini(agonisti ), triptani(agonisti). <\/em><\/strong><\/p>\n

Diagnoza-test ID migrena-><\/em><\/strong>p poro\u010da o 2\/ve\u010d glavobolih v zadnjih 3m->zdravnik izvede test ID migrene->1.\u00a0 +(izklju\u010ditev sek.gl., potrditev dg.migrene),2.\u00a0 – (izklju\u010ditev sek.gl., diagnoza prim.gl). DA->zdr.migrene 1. DA 2. ->zdr.glede na dg. Ne\u017eeleni pojavi pri per os upor.triptanov-><\/em><\/strong>ti\u0161\u010danje\/te\u017ea v prsih, ti\u0161\u010danje v \u017erelu, omotica, parestezije, zaspanost, navzea, bol.\/togost v vratu. Preventivno zdr.migrene zmanj\u0161a-><\/em><\/strong>frek.napadov, prizadetost, trajanje gl., porabo zdr.za akutno zdr.(mo\u017enost za povratni gl.in gl.zaradi prekomernega u\u017eivanja zdr.), onesposobljenost zaradi migrene, mo\u017enost progresije bol., ceno. Kriteriji za preventivno zdr.migrene-><\/em><\/strong>migrena pomembno vpliva na p vsakdanje \u017eivlj., kljub zdr.akutnih napadov.<\/p>\n

Prek.napadov(>enako 3\/m) s tveganjem prekomernega u\u017eivanja zdr. neu\u010dink.akutno zdr., kontraindik., hudi stranski u\u010dinki, prekomerna upor.zdr. \u017eelja p. prisotnost redkih migrenskih oblik(hemiplegi\u010dna m., oftalmoplegi\u010dna m., m.zaradi bazilarnega tipa, m.s prolongirano avro, migrenski infarkti.\u00a0 Nevromodulacijska zdr.-><\/em><\/strong>so priporo\u010dljivi v preventivi migrene na osnovi rezultatov s placebom-kontroliranih, dvojno-slepih raziskav. Migrena je stanje kortikalne hiperekscitabilnosti.<\/p>\n

Zato zdr., ki lahko modulirajo ekscitabilnost z inhibicijo glutamata, GABA ter blokirajo Na in Ca kanale, ugodno vplivajo v preventivi migrene. Gl.tenzijskega tipa-><\/em><\/strong>ponavlj.epizode gl., trajajo nekja min.-tednov, bol.je topa v smislu pritiska ali stiskanja. Bol.je la\u017eja\/zmerna. Lokalizirana na obeh straneh glave. Se ne poslab\u0161a pri vsakdanjih opravilih. Gl.ni povezan s slabostjo. Redka ob\u010dutljivost za svetlobo in hrup.<\/p>\n

Kroni\u010dna GTT<\/span><\/em>:gl.traja 15 ali>dni\/m. Najmanj 180dni\/leto in najmanj 6l. Zdravljenje kroni\u010dnih GTT-><\/em><\/strong>uvidevnost do bol., korekcija vida, dr\u017ee pri delu, med vo\u017enjo, spanje, zobovje. Fth vratne hrbtenice-degenerativne spremembe, sprostitvene masa\u017ee, sprehodi. Psihiater-resnej\u0161e psih.bol., anksioznost, napetost, stres, hipnoza, akupunktura.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u017dIV\u010cNO-MI\u0160.BOL->Koreninske(radikularne) okvare-><\/em><\/strong>Radikularni sind.:bol.(peko\u010da, oja\u010da ob pove\u010d.intraspinalnega tlaka, oja\u010do ob gibanju hrbtenice), senzibil.deficit po dermatomskem tipu, pareze mi\u0161.skupin, izguba motori\u010dnih refl.glede na dermatom.<\/p>\n

Okvara \u017eivcev-nevropatije-><\/em><\/strong>Anatomska klasif<\/em>.(mononevropatije-okvara 7 \u017eivca, okvara 3 \u017eivca, okvara n medianusa, okvara n.radialisa, n.peroneusa; mononevritis multipleks-izolirana okvara ve\u010d \u017eivcev; polinevropatije-difuzna okvara \u017eivcev), <\/span><\/em><\/p>\n

Celi\u010dna klasif<\/span><\/em>.(aksonopatije-okvara \u017eiv\u010d.cel.; demilinizirajo\u010de nevropat.-okvara schwanovih cel.), <\/span><\/em><\/p>\n

\u010casovni potek<\/span><\/em>( akutne nevropatije-hiter za\u010detek, po\u0161kodba imunska okvara; korni\u010dna nevropatije-po\u010dasen potek). Sindrom okvare \u017eivca->l<\/em><\/strong>okalne pareze, atrofije, izguba senzibil.na tipu \u017eivca, izguba mitati\u010dnih refleksov, parestezije. Polinevropatija-><\/em><\/strong><\/p>\n

Sy.Polinevropatije<\/span><\/em>(ugasni refl.distalno, pareze simetri\u010dne, atrofije, bol., senzibil.izpadi po tipu nogavic in rokavic).<\/p>\n

AKUTNI DEMIELINIZACIJSKI POLIRADIKULONEVRITIS<\/em><\/strong>–guillan-barrejev sindrom-><\/em><\/strong>GBS je akutna, vnetna, simetri\u010dna, progresivna, demielinizacijska nevropatija. Je najpog.vzrok akutne sistemske paralize. Prizadene vse starostne skup.z nakazano bimodalno distribucijo za skupini mladih or.in starej\u0161ih. \u017d-M,smrtnost 3-12%. Prevalenca v SLO 4-5ljudi\/letno. Bolezen z zgodnjim za\u010detkom je najpogostej\u0161a v 2+3desetletju starosti(\u017d2:M1), bol.z poznim za\u010detkom pa ima vrh v 6+7deset.(\u017d3:M2). Dru\u017einska predispozicija. <\/span><\/em><\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/span><\/em>-napredujo\u010da in najve\u010dkrat sim.pareza vsaj 2 okon\u010din, ki se v zna\u010d.primerih pri\u010dne na sp.in nato napreduje na zg.okon\u010dini. najve\u010dkrat pareze proksimalno, hitro napredujejo in dose\u017eejo vrh v 1-4tednih.<\/p>\n

Ugasli proprioceptivni refleksi<\/span><\/em>-za\u010detni hiporefleksiji sledi popolna arefleksija na prizadetih okon\u010dinah. Za GBS zelo zna\u010d.znaki in simp.tudi(hitro napred.bol., ki pri 50% p dose\u017ee vrh v 2t in pri 90% v 4t; senzori\u010dni simp.in sicer parastezije v prstih rok+nog, pogosto \u017ee 7-10dni preden se pojavijo ohromitve. Okvare mo\u017eg.\u017eivcev. prizade.dih.mi\u0161.,p potrebujejo mehani\u010dno ventilacijo).<\/p>\n

Etiologija<\/span><\/em>-1.) postinfekcijska(1-4t pred GBS blag respiratorni\/gastrointestinalni infekt, ki ga povzro\u010di virus hep., mycoplasma pneumoniae, HIV), 2.) postvakcinacijska(po cepljenju proti gripi,steklini), 3.) Morbus Hodgkin, 4.) kirur\u0161ki poseg, 5.) droge+zdr.(heroin, streptokinaza, kaptopril, danazol, penicilamin).<\/p>\n

Diagnoza-<\/span><\/em>os.bol.je klini\u010dna slika. Potrditev diag. Z lumbalno punkcijo(prvi teden je lahko likvor \u0161e normalen), elektrofiziolo\u0161ke preiskave(blok prevajanja, podalj\u0161anje ko\u010dne latence, zni\u017eane amplitude M valov, zni\u017eane motori\u010dne prevodne hitr., abnormnosti F vala). <\/span><\/em><\/p>\n

Zdravljenje<\/span><\/em>-i.v.pre\u010di\u0161\u010deni humani imunoglobulini 0,4g\/kg\/dan 5dni. \u010ce ni uspeha, plazmafereza; kortikosteroidi so pri akutnem poliradikulitisu kontraindicirani, skrbno spreml.dih., hitro lahko nastopi zastoj.<\/p>\n

BOL.\u017dIV\u010cNO-MI\u0160.STIKA MIASTENIA GRAVIS-><\/strong>avtoimuno obolenje pri katerem nastopijo protitel.proti nikotinskim acetilholinskim receptorjem v motori\u010dni plo\u0161\u010dici. Potek-okrevanje se za\u010dne 2-4t pozem, ko se ustavi napredovanje bol. 15% jih ozdravi brez posledic, 66% pa majo nevrolo\u0161ke izpade. Nekateri ostanejo trajno prizadeti zaradi pareze. <\/span><\/em><\/p>\n

Patofiziologija<\/span><\/em>-avtoimuna bol.pri kateri nastanejo protitel.proti acetilholinskim recep.na motori\u010dni plo\u0161\u010dici v \u017eiv\u010dno-mi\u0161.stiku. Pri MG je konc.Ach receptorjev toliko reducirana, da se acetilholin, ki se sprotsti ne more v celoti vezati na Ach receptorje, kar ima za posledico slab\u0161i akcijski potencial motori\u010dne plo\u0161\u010dice. Kadar je \u017eiv\u010dno-mi\u0161.prenos moten na \u0161t.\u017eiv\u010dno-mi\u0161.stikih, je kontrakcija celotne mi\u0161.prizadeta do take stopnje, da se poka\u017ee klini\u010dno pot mi\u0161.nemo\u010d t.j.gl.znaki MG. <\/span><\/em><\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/span><\/em>-karakteristi\u010dni so spremljajo\u010di simp.+znaki mi\u0161.nemo\u010di in utrudljivosti. Mi\u0161.mo\u010d se slab\u0161a s ponavljajo\u010do ali trajajo\u010do mi\u0161.akt. zbolj\u0161anje je opazno pp 30min po\u010ditka. Simp.+znaki se razvijejo in napredujejo v generalizirano obliko MG pri 85% p. respir.in orofaringealna prizadetost lahko privede do 2 najnevarnej\u0161ih zapletov, ki privedeta do miastenske krize(respir.odpovedi\/aspiracije).Prizadetost zun.mi\u0161.o\u010desa(ptoza in diplopija z motenimi gibi zrkel-\u0161kiljenje, p pri preskusu zapiranja o\u010di ka\u017ee precej trepalnic; o\u010desni simpt.se slab\u0161ajo pri branju, stopnjuje jih ble\u0161\u010danje, zenice-zeni\u010dne reak.pri MG niso nikoli prizadete). <\/span><\/em><\/p>\n

Diagnoza<\/span><\/em>-anamneza in verolo\u0161ki pregled.<\/p>\n

Elektrodia<\/span><\/em>g.-rafalno elek.dra\u017eenje motori\u010dnega \u017eivca-dobimo vedno slab\u0161e mi\u0161.odzive. Tensilonski test ali prostigminski test. Protitel.Ach receptros. Rtg p.c., ct mediastinuma(pri\u017eeljc).<\/span><\/em><\/p>\n

Zdravljenje-<\/span><\/em>simptomatsko(inhib.holinesteraze), z la\u017ejo MG zdr.z inhib.holinesteraze, z zdr.vplivamo na izbolj.mi\u0161.mo\u010di, na samo imunsko dogajanje pa ne vplivamo. BOTULIZEM-><\/em><\/strong>povzro\u010ditelj Clostridium butulinum, izlo\u010da toksin, ki blokira spro\u0161\u010danje Ach v presinap.kon\u010di\u010dev. povzro\u010da pareze.<\/p>\n

POLIMIOZITIS-<\/em><\/strong> je vnetna miopatija kot posled.avtoimun.reak. Etiologija<\/span><\/em>-avtoimuna.reak., lahko se poajvi sama ali skupaj z drugimi avtoimun.obolenji(SLE,RA), pri starej\u0161ih se pojavi skup.z neoplazmo.<\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/span><\/em>-pareze mi\u0161.ramenskega obro\u010da in proksim.mi\u0161.sp.okon\u010din(te\u017eko se \u010de\u0161ejo,vstanejo iz po\u010depa), zna\u010d.izpu\u0161\u010daji po obrazu-dermatomiozitis<\/p>\n

Diagnostika<\/span><\/em>-emg, kreatinin kinaza, aldolaza, mi\u0161.biopsija.<\/p>\n

Zdravljenje-<\/span><\/em>kortikosteroidi, simptomatsko. MI\u0160I\u010cNE DISTROFIJE-><\/em><\/strong>ve\u010d dednih napredujo\u010dih bol.mi\u0161., ki imajo razli\u010dne klin.slike. Kongenitalna MD, duchennova MD, beckerjeva MD, miotoni\u010dna distrofija, facioskapulohumeralna distr., ramensko-medeni\u010dna MD, MD Emery-Dreifuss.<\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/span><\/em>-zg.pojav bol.v nogah, nerodnost, mi\u0161.oslab., psevdohipertrofija golenskih mi\u0161.in kontrakture ahilovih tetiv, kifoza\/skolioza, napredujo\u010d upad vitalne kapacitete. Miotini\u010dna distrofija(oslab.obraznih mi\u0161., akcijska\/perkusijska miotonija, oslab.distalnih mi\u0161.okon\u010din, visoko \u010delo z zg.ple\u0161avostjo, pri neonatalni obliki-hipotonija, dih.stiska, izpad kolkov; katarakta, okvara gonad, aritmije.<\/span><\/em><\/p>\n

Zdravljenje<\/span><\/em>-fth za vzdr.\u017eiv\u010dnomi\u0161.funk., ortoze za vzdr\u017e.hoje in za odlo\u017eitev nastanka skolioze. Skrb za respiracijo, asistirano dih. Kirur\u0161ko zdr.kontraktur+zatrdlin sklepov. Za\u017eelena tel.vadba po \u017eelji, vendar tako intenzivna, da bi povzro\u010dili mi\u0161.bol.ali iz\u010drpanost. Zaradi zmanj.zahtev po kalorijah je potrebno nadzorovati prehrano in nastajanje ma\u0161\u010d.zalog. svetovanje dru\u017eini, genetsko svetovanje. Diagnoza-<\/span><\/em>kreatin kinaza, emg.<\/p>\n

*EPILEPSIJA<\/strong> ->Razvrsitetv epi.napadov<\/em>-><\/span><\/strong>parcialni napadi<\/span>(enostavni-brez motenj zavesti; kompleksni-z motnjo zavesti), generalizirani napadi<\/span><\/em>(bilateralno simetri\u010dni in brez \u017eari\u0161\u010dnega za\u010detka), nerazvr\u0161\u010deni napadi<\/span><\/em>. Znaki in simptomi-><\/em><\/strong>Generalizirani napadi<\/span><\/em>(absence-izguba zavesti+ravnote\u017eja; miocikli\u010dni-ponavljajo\u010de se mi\u0161.kontrakcije; toni\u010dno-kloni\u010dni kr\u010di so kr\u010di vseh okon\u010din). Parcialni napadi<\/span><\/em>(enostavni \u017eari\u0161\u010dni napadi brez izgube zavesti ali zo\u017eene zavesti. Kompleksni \u017eari\u0161\u010dni napadi z motnjo zavesti).<\/p>\n

Vro\u010dinski kr\u010di<\/span><\/em>(v starosti 3m-5l. prisotna je zvi\u0161ana tt,brez drugih vzrokov za kr\u010de. Bolj zgodaj se kr\u010di pojavljajo ve\u010dja mo\u017enost bo za njihove ponovitve. Ponavljajo\u010di se kr\u010di predstavljajo lahko veliko nevarnost za nastanek epil. Zdravimo jih z rektiolami diazepama).<\/p>\n

Epilepti\u010dni status(<\/span><\/em>ponavljajo\u010di se generalizirani kr\u010di brez ponovitve zavesti med napadi. Predstavlja nevrolo\u0161ko uregneco!!!). Pridru\u017eeni splo\u0161ni znaki-><\/em><\/strong>zvi\u0161ana tt opozarja na mo\u017enost infek.etiologije. \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki lahko ka\u017eejo na tu ali lokalno po\u0161kodbo mo\u017eg. Edem papile ka\u017ee na zvi\u0161an intrakran.tlak. krvavitve v o\u010desnem ozadju lahko ka\u017eejo na zvi\u0161an krvni pritisk.<\/p>\n

Meningizem<\/span><\/em>-lahko je prisoten meningitis. Glavobol je v\u010dasih povezan z vnetim ali hemoragi\u010dnem vzrokom kr\u010dev. Vzroki-<\/em><\/strong>>mo\u017eg.tu, hipoksija mo\u017eg.(zastrupitev z monoksidom), mo\u017eg.kap(ishemi\u010dna\/hemoragi\u010dna), konvulzivni ali toksi\u010dni agensi, eklampsija, zvi\u0161ana tt, po\u0161kodba glave, vro\u010dinski \u0161ok, infekcije, presnovne motnje, odtegnitveni sind. Spro\u017eilni dejavniki-><\/em><\/strong>odvzem spanja, alko., psih.obremenitve, nekateri antihipertoniki, utripajo\u010da svetloba, tt, menstruacija, zvok, dotik,\u2026 Diagnoza-><\/em><\/strong>natan\u010dna avto\/hetero anamneza.<\/p>\n

Specifi\u010dni testi-><\/em><\/strong>EEG(normalen izvid ne izklju\u010di epil.), ob\u010dutljivostm spec.in napovedna vrednost so odvisni od os.vzroka in anatomske lokalizacije epi.\u017eari\u0161\u010da. dolgotrajno prenosno ali stacionarno EEG snemanje z video nadzorom ali brez med obi\u010dajnimi dnevnimi akt. Video+EEG sistem omogo\u010da natan\u010dnej\u0161e opred.vrste epi.napadov in vrste epi.in tudi lo\u010devanje med epi.napadi in epi.napadom podobnimi dogodki. Slikovne metode-><\/em><\/strong>ct mo\u0111g.se upor.pri potrebi po hitri diagnosti\u010dni obravnavi.<\/p>\n

Mr mo\u017eg., mr spektroskopija, SPECT preiskava za dodatno opred.\u017eari\u0161\u010d pri kandidatih za kirur\u0161ko zdr.epi. PET mo\u017eg.enaka indikacija kot pri prej\u0161njih dve; v slo ni na voljo.<\/p>\n

*GLAVOBOL\u00a0 Anamneza pri glavobolu<\/em><\/strong>->za\u010detek gl., lokalizacija, trajanje, intenzivnost in kvaliteta bol., pridru\u017eeni simo.+znaki, dej.,ki poslab\u0161ajo ali spro\u017eijo gl., dej.,ki izbolj\u0161ajo gl., socialna ind dru\u017e.anamneza ter anamneza o prej\u0161njih gl.motnjah. vpliv gl.na delovne in \u017eivlj.sposobnosti p. Za\u010dezek glavobola-><\/em><\/strong>akutni gl<\/span>.(nenaden pojav gl., ki se razvije v nekaj min\/h), <\/em>SAH, intracerebralna krvavitev, meningitis, encephalitis, akutni migrenski napad.<\/p>\n

Subakutni gl<\/span><\/em>.(prisoten nekaj t\/m; prej p ni imel takih te\u017eav), gl.pri kranialnem arteritisu, gl.pri zvi\u0161anem intrakr.tlaku, gl.v okviru posttravmatskega sindroma, za\u010detek kroni\u010dnega gl. Kroni\u010dni gl., migrena, gl.tenzijskega tipa, gl.v rafalih. <\/span><\/em><\/p>\n

Lokalizacija bol.(<\/span><\/em>bol.v predelu lobanje, v obraznem delu), migrena in gl.v rafalih(obi\u010dajno enostranski gl.), gl.tenzijskega tipa(tipi\u010dno obojekstranski), org.okvare nad tentorijem(v \u010delnem predelu), pod tentorijem(okcipitalno), CVB(obojestranski, enostranski), tu(bol.na isti strani). Trajanje bol.-><\/em><\/strong>migrena(4-72h), gl.v rafalih(15-180min), gl.pri paroksizmalni hemikraniji(5-20min), epizodi\u010dni gl.tenzijskega tipa(30min-7dni), sekundarni gl.(ni zna\u010dil.trajanja, dalj\u0161anje napadov gl.je indikacija za nadaljno diagnostiko). Pridru\u017eeni simpt.+znaki-><\/em><\/strong>migrena(premonitorni simp., avra, foto-fobija), gl.v faralih(solzenje, injekcija, nepopolni horner sy., kongestija, izcedek iz nosu, neoster vid), gl.tenzijskega tipa(znaki dep., motnje spanja, pomanj.teka), sekun.gl.(nevrolo\u0161ki izpadi-odvisno od lokalizacije org.okvare).<\/p>\n

Splo\u0161ni in nevrolo\u0161ki pregled-><\/strong>znaki ki se ka\u017eejo na sek.gl.(zastoj v o\u010desnem ozadju, otrplost tilnika, \u0161um na o\u010desom vratnimi art., zadebeljena gr\u010dasta bol.temporalna art., zvi\u0161an KT, \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki).<\/p>\n

 <\/p>\n

*OSNOVNO \u017div\u010dni sistem-><\/em><\/strong>je celoten \u017eiv\u010dni aparat, ki je sest.iz centl.\u017e.s(mo\u017eg.+hrbt.), perifernega \u017e.s.ki je sest.iz spinalnih in kranialnih \u017eivcev, avtonomnih gangiljev in pleksusov. \u017div\u010devje omogo\u010da homeostazo, v \u017eiv\u010d.se inf.obdelujejo, \u017eiv\u010d.je zmo\u017eno zbiranja inf.iz okolja in lastnega telesa, \u017eiv\u010d.lahko tvori smotrne in kompleksne odzive, \u017eiv\u010d.omogo\u010da gibanje tel.,okon\u010din in intelektualno dejavnost. \u00a0Akcijski potencial-><\/em><\/strong>Osnovna gradbena enota je nevron (cel.telo, akson, gangliji). Motnja(mehani\u010dna, kemi\u010dna, elektri\u010dna) spro\u017ei akcijski potencial-impulz.<\/p>\n

Med generiranjem AP se spreminjajo prevodnosti zaK in Na. Prena\u0161anje AP iz nevrona na nevron omogo\u010dajo sinapse. Presinapti\u010dni kon\u010di\u010di vseb.nevrotransmiterje, postsinp.kon\u010di\u010di receptorje za nevrotans.vmes je sinapti\u010dna \u0161pranja. Nevrotransmiterji se producirajo v nevronu z encimi. Pa aksonu se prena\u0161ajo z vezikli. Odstranjujejo se z difuzijo, ponovnim prevzemom, z encimi, z glio. Centralni \u017es-><\/em><\/strong>veliki in mali mo\u017eg., mo\u017eg.deblo, hrbtenja\u010da. Veliki mo\u017egani-><\/em><\/strong>mo\u017eg.skorja, bela mo\u017eg., talamus, hipotalamus, bazalni gangliji.<\/p>\n

Mo\u017eganska skorja-><\/em><\/strong>je mesto vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti(spomin, govor), del motori\u010dnega+senzori\u010dnega sistema. Bela mo\u017eganovina-><\/em><\/strong>povezuje obe hemisferi, skorjo in globoke strukture. Talamus-><\/em><\/strong>je recipro\u010dno povezan z mo\u017eg.skorjo in z drugimi predeli(bazalni gang., malimi mo\u017eg., mo\u017eg.deblom). integrira motori\u010d.+senz.dejavnost. Hipotalamus->je<\/em><\/strong> sredi\u0161\u010de avtonomnih dej.(uravnavanje tt, hranjenje). Bazalni gangliji-><\/em><\/strong>pomembni za gibanje+mi\u0161.tonus. povezani so s skorjo, talamusom, jedri v mo\u017eg.deblu, so del ekstrapiramidnega sistema.<\/p>\n

Deli perifernega \u017e.s.-><\/em><\/strong>Somatski p\u017es<\/span><\/em>(senz.+motor.\u017eiv\u010dna vlakna ter receptorji), avtonomni p\u017es<\/span><\/em>(simpati\u010dni, parasimp.p\u017es). \u017divec-><\/em><\/strong>\u017eiv\u010dna vlakna(mielizirana, nemielizirana), endonevrij, pirinevrij, epinevrij, krvene \u017eile ma\u0161\u010doba. \u017div\u010dne korenine-spinalni \u017eivec-\u017eiv\u010dni pleksus-periferni \u017eivec. Telo senzori\u010dnega \u017eivca je v spinalnem gangliju, telo motori\u010d.pa v sprednjih rogovih hrbtenja\u010de.<\/p>\n

Avtonomni \u017eiv\u010dni sistem-><\/em><\/strong>simpatik(<\/span><\/em>porablja en., pove\u010da ah, hr, zmanj.prebavo), parasimpatik(<\/span><\/em>pove\u010da en., zmanj.ah,hr, pove\u010da prebavo). \u017div\u010dne dejavnosti-><\/em><\/strong>voh,vid,sluh,okus,gibanje,\u010dutenje,ravnote\u017eje,spretnost,mokrenje,govor-prepoznava, spomin, presoja, vedenje. Za \u017eiv\u010dne dej.obstajajo \u017eiv\u010dni sistemi-><\/em><\/strong>vidni, motori\u010dni, senzori\u010dni, ravnote\u017eni, sistem za koordinacijo. Metode klini\u010dne nevrologije-><\/em><\/strong>klini\u010dni pregled(anamneza, nevrolo\u0161ki status, inter.status), slikovne metode(ct, mr, angiografija), nevrofiziolo\u0161ke metode(emg, eeg, ep, mikro emg), analiza cereblospinalnega likvorja. Namen klini\u010dne nevrologije-><\/em><\/strong>ugotoviti mesto okvare in vzrok okvare.<\/p>\n

Motori\u010dni sistem->hoja<\/em><\/strong>, gibanje okon\u010din glave in telesa, o\u010desni gibi, obrazni gibi, govor, po\u017eiranje, dihanje. Somatosenzori\u010dni sistem-><\/em><\/strong>dotik, bole\u010dina, osena temp., polo\u017eaj okon\u010din, prepoznava \u0161tevilk, \u010drk, lokalizacija dra\u017eljaja. CT-><\/em><\/strong>rtg \u017earki+ra\u010dunalni\u0161ka obdelava slike, dober prikaz kostnih struktur, slab\u0161i mehkih tkiv. Hitra metoda, lahko dostopna.<\/p>\n

Slab prikaz struktur v zadnji kotanji in v hrbtenici. Ni funkcionalna metoda. MR-><\/em><\/strong>dober prikaz mehkih tkiv, slab\u0161i kosti. Po\u010dasna, te\u017eko dostopna. Dober prikaz struktur v zadnji kotanji in hrbtenici. Ni funk.metoda. PET(+ emisijska tomografija)-<\/em><\/strong>>po\u010dasna, te\u017eko dostopna, je funk.metoda, slab slikovni prikaz. Prikaz \u017eilja-><\/em>DSA(digitalna subtracijska angiografija), MRA(magnetno resonan\u010dna angiog.), CTA(CT-angio.), doppler vratnih in znotraj o\u017eg.arterij. Elektromiografija-<\/em><\/strong>>meri el.akt.mi\u0161.v mirovanju, hoteno aktivnostjo, dra\u017eljajem.<\/p>\n

Z njo merimo hitrost prevajanja po motori\u010dnem \u017eivcu, hitrost prevajanja po senzori\u010dnem \u017eivcu. Mikro EMG-><\/em><\/strong>meri prevajanje \u010dez motori\u010dno plo\u0161\u010dico. Elektroencefalografija-><\/em><\/strong>meri el.akt.mo\u017eganske skorje med mirovanjem, fotostimulacijo, hiperventilacijo. Evocirani potenciali-><\/em><\/strong>VEP meri prevajanje do zatilnega re\u017enja, SEP meri prevajanje do somatosenzori\u010dne skorje, APMD meri prevajanje do slu\u0161ne skorje, MEP meri prevajanje od motori\u010dne skorje do mi\u0161is. Lumbalna punkcija-><\/em><\/strong>analiziramo CLS:proteini, celice, glukoza.\u00a0 Funkcija CLS-><\/em><\/strong>\u0161\u010diti mo\u017eg.pred po\u0161kodbo, zmanj\u0161uje te\u017eo mo\u017eg., izlo\u010danje metabolitov, transport hormonov-je endokrini medij.<\/p>\n

INFEKCIJSKE BOL.->Virusi<\/em><\/strong>->cytomegalovirus, epstein barr virus, enterovirus, human simplex herpes virus 6, hiv, herpes simplex 1+2. Bakterije-><\/em><\/strong>pnevmokoki, h.influence, meningokoki. Glivice-<\/em><\/strong>>patogene\/endemi\u010dne pri zdravih gostiteljih(histoplazma, blastomikoza, cryptoccocus), oportunisti\u010dne pri imunokompromitiranih bol.(cryptoccocus, asperigillus, candidiasis). <\/em><\/strong><\/p>\n

Praziti-><\/em><\/strong>toxoplasma gondii, cysticercosis. Prioni-><\/em><\/strong>si infektivni proteinski delci. Naj bi bilo vzrok za skupino prenosljivih in\/ali dednih nevrodegenrativnih bol.(creuzfeldt jakobova bol., kuru, bol.norih krav, scrapie pri ovcah+kozah). Poti vstopa infektivnega agensa-><\/em><\/strong>hematogeno(iz drugih org.:plju\u010da, srce, zaklopke, absces v ustni votlini), direktno preko lobanje ali paranazalnih sinusov,lahko preko anastomoti\u010dnega venskega plete\u017ea. Odprte rane(kirur\u0161ke, travmatske), preko perifernih \u017eivcev.<\/p>\n

SPECIALNA NEVROLOGIJA MO\u017dG.-\u017dILNE BOL.-><\/em><\/strong>okvara \u017eiv\u010d.,ki nastane zaradi motnje v krvnem obtoku(mo\u017eg., hrbtenja\u010da, p\u017es).<\/p>\n

Krvni obtok je lahko moten<\/span><\/em>:zapore \u017eil(art.,ven), razpoka \u017eil. Posledica zapore \u017eil-><\/em><\/strong>ishemija(povratna-prehodni nevrolo\u0161ki izpad), nepovratna(mo\u017eg.infarkt,infarkt v hrbt). Posledica razpoke \u017eil-><\/em><\/strong>krvavitev(v \u017eiv\u010devje-znotrajmo\u017eg., art.hipert.,; pod subarhnoideo-razpok anevrizme; pod duro-po\u0161kodba; nad duro-po\u0161kodba). Mo\u017eganska kap-><\/em><\/strong>je nevrolo\u0161ki deficit(izpad v mo\u017eg., ki je posledcia \u017eilne nevrolo\u0161ke okvare-zapora, razpok.<\/p>\n

Posledica so:<\/span><\/em>hemipareza, hemiplegija, afazija, hemianopsija. Vzrok zapore \u017eil->tromboza<\/em>, embolija(sr\u010dna, arterijska). Tromboza je napogostej\u0161i zaplet ateroskleroze. Ateroskleroza<\/em><\/strong>->obolenje sr.velikih \u017eil:pomembni patogenski dejavniki:ah, sb, debelost, hiperholesterolemija,\u2026 Embolija-<\/em><\/strong>>sr\u010dna(atrijska fibrilacija), arterijska(trombembolija).<\/p>\n

EPILEPSIJA-><\/em><\/strong>nandne motnje v del.\u017eiv\u010devja, ki se ka\u017eejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obna\u0161anja, zavesti kar je posledica nenormalne el.akt.v mo\u017eg. Te motnje so praviloma \u010dasovno omejene in popolnoma reverzibilne.<\/p>\n

GLAVOBOL Bole\u010de strukture<\/em><\/strong>->ko\u017ea, mi\u0161., periost, ve\u010dje art., venski sinusi, trda mo\u017eg.ovojnica, \u017eivci s senzibilnim nitjem.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nevrologija->Astrociti(fiz.+preh.podpora nevronu), \u010distijo ostanke nevrona, transportirajo prehram.surovine nevronom, so skelet \u017eiv\u010devja. Microglija(kot astrociti, prebavlja ostanke nevronov), Oligodendroglija(izolacija nevronov v c\u017es), satelitske celice(skelet v p\u017es), schwannove cel.(izolacija nevronov v p\u017es).<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1087,1725,1727,1726,1381,1091],"class_list":["post-1928","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija","tag-nevrologija-2012","tag-plonk-nevrologija","tag-vaja-nevrologija","tag-zapiski-iz-nevrologije","tag-zapiski-nevrologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1928","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1928"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1928\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1928"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1928"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1928"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}