{"id":1955,"date":"2012-03-12T08:54:44","date_gmt":"2012-03-12T07:54:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1955"},"modified":"2012-03-12T13:23:31","modified_gmt":"2012-03-12T12:23:31","slug":"zastoj-srca-sok-in-nezavest","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zastoj-srca-sok-in-nezavest\/","title":{"rendered":"Zastoj srca, \u0161ok in nezavest"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-thumbnail wp-image-1957\" title=\"zastoj srca\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2012\/03\/zastoj-srca-150x150.jpg\" alt=\"\" width=\"150\" height=\"150\" \/>Zastoj srca<\/strong><\/p>\n<p><strong>Najpogostej\u0161i vzrok je primarna motnja sr\u010dnega ritma &#8211; ventrikularna fibrilacija (VF) (70 %). Asistolija (ASI), druga elektri\u010dna aktivnost brez pulza (PEA) ter ostali vzroki so redkej\u0161i in imajo bistveno slab\u0161o napoved (prognozo).<\/strong><\/p>\n<p><strong><!--more--><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong> Ob nastopu VF se pojavi nezavest po 6-10 sekundah. Groba VF (velika amplituda) po nekaj minutah preide v fino VF (majhna amplituda), nato v pribli\u017eno 10 minutah v ASI. Pri PEA lahko posamezne \u0161iroke in deformirane akcijske potenciale opazujemo \u0161e do pol ure po zastoju srca. Redkeje lahko na monitorju ugotovimo redno elektri\u010dno aktivnost in hkrati vse znake klini\u010dne smrti. V takih primerih govorimo o elektromehanski disociaciji (EMD). Po 5 minutah zastoja cirkulacije pride do nepopravljive (ireverzibilne) ishemi\u010dne mo\u017eganske okvare. <\/strong><\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA IN STATUS<\/strong><br \/>\nNenadna izguba zavesti, odsotnost pulzov nad velikimi arterijami, zastoj dihanja, bleda ali pepelnato siva ko\u017ea (redkeje cianoza), raz\u0161irjene zenice (raz\u0161irijo se v prvi minuti zastoja srca), nezavest s popolno neodzivnostjo.<\/p>\n<p><strong>POMEMBNI IZVIDI <\/strong><br \/>\nMonitor EKG.<\/p>\n<p><strong>DIFERENCIALNA DIAGNOZA<\/strong><br \/>\nGloboka nezavest z zastojem dihanja (prisotnost pulzov!), huda podhladitev (le nekaj plitvih vdihov na minuto, po\u010dasen in komaj tipen pulz, hladna in bleda ali cianoti\u010dna ko\u017ea).<\/p>\n<p><strong>Opozorilo!<\/strong><br \/>\nV prvi minuti zastoja srca so \u0161e mogo\u010di posami\u010dni neredni vdihi (angl. &#8220;gasping&#8221;). \u0161iroki zenici sami zase nista nikakr\u0161en prognosti\u010dni znak! Asistolija je kon\u010dno stanje vsakega zastoja srca in je ne smemo zamenjati s primarno asistolijo kot vzrokom za zastoj srca.<\/p>\n<p>Kolaps pred pri\u010dami &#8211; takoj\u0161en klic slu\u017ebe NMP &#8211; takoj\u0161en za\u010detek temeljnih postopkov o\u017eivljanja &#8211; zgodnja defibrilacija in zgodnji dodatni postopki o\u017eivljanja so dejavniki, ki odlo\u010dajo o pre\u017eivetju. Imenujemo jih VERIGA PRE\u017dIVETJA.<\/p>\n<p><strong>UKREPI ZDRAVNIKA <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Preveri zavest, ugotovi stanje (odsotnost) dihanja in pulzov (10 sekund pri topli ko\u017ei, 1 minuto pri sumu na podhladitev).<\/li>\n<li>Kli\u010di slu\u017ebo nujne medicinske pomo\u010di (takoj ali vsaj v prvih treh minutah).<\/li>\n<li>Ukrepi ABC: defleksija glave (ne pri po\u0161kodbi vratne hrbtenice!), sprostitev zgornjih dihalnih poti, umetno dihanje, \u010de ni pulza zunanja masa\u017ea srca (priporo\u010dljiv ACD) natrdi podlagi. Pomembno je pri\u010deti z ABC ukrepi takoj ali vsaj v prvih \u0161tirih minutah!<\/li>\n<li>Preveri pulz na velikih arterijah ob vsaki zo\u017eitvi zenic ali ob pojavljanju<\/li>\n<li>obrambnih refleksov (napenjanje, poskusi vdihov).<\/li>\n<li>Sku\u0161aj ugotoviti okoli\u0161\u010dine za sedanje stanje in morebitne bolezni bolnika.<\/li>\n<li>V primeru regurgitacije \u017eelod\u010dne vsebine nagni bolnika na bok, o\u010disti ali aspiriraj usta in \u017erelo (10 sekund). Regurgitacija je pogostej\u0161a, \u010de le\u017ei glava ni\u017eje od prsnega ko\u0161a, zato jo, \u010dim je mogo\u010de, podlo\u017ei.<\/li>\n<li>Nadaljuj z o\u017eivljanjem.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>UKREPI EKIPE NMP<\/strong><br \/>\nNadaljuj temeljne postopke o\u017eivljanja, ugotovi elektri\u010dno sr\u010dno aktivnost, v primeru VF, defibrilacija po shemi, izvedi endotrahealno intubacijo (z uporabo Selickovega manevra, aspiracija), bolnik prejme adrenalin i.v. 1 mg vsakih 5 minut, dovajaj kisik 100% preko ohio obrazne maske, nastavi venski kanal, po uspe\u0161ni defibrilaciji, \u010de so prisotne VES; lidocain i.v. 100 mg v bolusu na 10 minut, do skupne doze 3 mg\/kgTT, preverjaj \u017eivljenjske znake na 3-5 minut, oceni potrebo po Mg++ (maligne VES, VT tipa Torsades des pointes) in Ca++ (asistolija ali PEA pri predoziranju ali zastrupitvi s Ca-antagonisti), Na-bikarbonatu (dolgotrajna reanimacija ali predhodna acidoza), atropinu 2 mg i.v. (asistolija ali PEA, ki ne reagira na adrenalin), dopaminu (hipotenzija in bradikardija po vzpostavitvi sr\u010dne akcije), visokih dozah adrenalina (5-10 mg v bolusu pri rezistentni asistoliji), zunanji elektrostimulaciji (pri primarni asistoliji v sklopu GMAS, pri kompletnem AVB z bradikardijo), uporabi mehanske ventilacije, nadome\u0161\u010danju volumna (pri sumu na hipovolemijo), antidotih (pri sumu na zastrupitev), alternativnih antiaritmikih (bretilij). Po 30 minutah oceni smiselnost nadaljevanja KPR.<\/p>\n<p><strong>OPOMBE <\/strong><br \/>\nNajpomembnej\u0161i ukrep v \u010dasu zastoja srca je masa\u017ea srca, zato je v nobenem primeru ne smemo prekinjati (izjema je defibrilacija). Mo\u017enost uspe\u0161ne defibrilacije pada s \u010dasom trajanja VF. &#8220;e je mogo\u010de, defibriliraj \u017ee v \u010dasu TPO (vendar ne za ceno prekinjanja ukrepov ABC zaradi prina\u0161anja in priprave defibrilatorja). Ob pojavu regularne elektri\u010dne aktivnosti preverjaj pulz na 2 minuti (tudi po uspe\u0161ni defibrilaciji se pulz ponavadi ne pojavi takoj). Izvajaj ZMS dokler ne tipa\u0161 pulza! Pulzacije lahko pogosto vidimo v epigastriju! Tipen pulz nad a. radialis pomeni, da je sistolna vrednost krvnega pritiska vsaj 80 mm Hg. Ob izvajanju ZMS moramo tipati pulz vsaj nad a. femoralis! &#8220;e ga ni, je vzrok verjetno izkrvavitev, ruptura miokarda ali zapora v plju\u010dni cirkulaciji. Reanimacija zastoja srca ni mo\u017ena brez adrenalina (razen \u010de je defibrilacija uspe\u0161na \u017ee v za\u010detku). &#8220;Defibrilacija&#8221; asistolije (t. i. defibrilacija za vsak slu\u010daj) ni dopustna! Vsa zdravila dajemo samo i. v. in z ve\u010djim volumnom (10-20 ccm). Adrenalin lahko damo tudi po tubusu (v dvojni dozi) globoko v trahejo. O\u017eivljanja ni smiselno nadaljevati, \u010de kljub vsem na\u0161tetim ukrepom na monitorju ni nikakr\u0161ne elektri\u010dne aktivnosti ve\u010d kot 20 minut (izolinija), bolnik pa je ves \u010das brez kakr\u0161nihkoli \u017eivljenjskih znakov. Merjenje koncentracije CO2 v izdihanem zraku s kapnometrom (ETCO2) nas posredno usmerja na plju\u010dno perfuzijo. Nizke vrednosti (pod 2 %) ka\u017eejo na nezadostno perfuzijo, kar je slab prognosti\u010den znak. Bolnika transportiramo \u0161ele, ko ima lasten pulz!<\/p>\n<p>Nujno je, da nekdo (strokovna oseba) preveri bolnikovo dokumentacijo zaradi ugotovitve smiselnosti ali nesmiselnosti nadaljnih ukrepov.Reanimacija ni smiselna pri terminalnih bolnikih, pri zastoju srca zaradi huj\u0161e po\u0161kodbe ali pri asistoliji, \u010de je od zastoja srca do pri\u010detka o\u017eivljanja zanesljivo preteklo ve\u010d kot 10 minut (izjema je podhladitev). Zenici lahko po vzpostavljeni sr\u010dni akciji ostaneta raz\u0161irjeni \u0161e ve\u010d ur! Zgodnje zo\u017eenje zenic, posamezni spontani vdihi, tahikardija ali celo pojav gibov so prognosti\u010dno ugodni znaki. Glukoze med reanimacijo praviloma ne dajemo (razen ob dokazani hipoglikemiji).<\/p>\n<p><strong>\u0160ok<\/strong><\/p>\n<p><strong>Je stanje nezadostne perfuzije organov glede na njihove potrebe, kar povzro\u010di ishemi\u010dno okvaro celic ter s tem hude metabolne motnje.<\/strong><\/p>\n<p><strong> Pomembno je razlikovati \u0161ok z visokim polnilnim tlakom (polne vratne vene) in \u0161ok z nizkim polnilnim tlakom (prazne vratne vene).<\/strong><\/p>\n<p><strong> Patofiziolo\u0161ko razlikujemo: hipovolemi\u010dni \u0161ok (krvavitve, izguba telesnih teko\u010din), kardiogeni (aritmije, valvularne okvare, popu\u0161\u010danje sr\u010dne mi\u0161ice zaradi ishemije, toksi\u010dnih u\u010dinkov ali kroni\u010dne kardiomiopatije), obstruktivni (masivna plju\u010dna embolija, tamponada srca, ventilni pnevmotoraks, huda plju\u010dna hipertenzija) in distributivni \u0161ok (nevrogeni, anafilakti\u010dni, septi\u010dni, metabolno-toksi\u010dni). Ttravmatski \u0161ok je v osnovi hipovolemi\u010dni in deloma distributivni.<br \/>\nLo\u010dimo za\u010detno (kompenzirano) fazo in razvito fazo \u0161oka. <\/strong><\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA IN STATUS<\/strong><br \/>\nZa\u010detna faza: nemir, tremor, strah, bledica, omotica, pospe\u0161en pulz, krvni pritisk je lahko normalen, pulzni tlak je zni\u017ean (manj\u0161a razlika med sistolno in diastolno vrednostjo), ob\u010dutek pomanjkanja zraka, \u017eeja.<\/p>\n<p>Razvita faza &#8211; mirnost, letargija oziroma zaspanost, pospe\u0161eno dihanje preko 25\/min., tahikardija (v terminalni fazi bradikardija), bledica, potna in hladna ko\u017ea, pulz je komaj tipen, arterijska hipotenzija s sistolnim pritiskom pod 90 mm Hg (pri hipertonikih lahko tudi nad 100 mm Hg).<\/p>\n<p><strong>DIFERENCIALNA DIAGNOZA<\/strong><br \/>\nKolaps, arterijska hipotenzija, dehidracija, abstinen\u010dna kriza, podhladitev.<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>Opozorilo!<\/strong><br \/>\nKrvni pritisk je v za\u010detni fazi \u0161oka lahko normalen, posebej, \u010de ga merimo le\u017ee! Za opredelitev \u0161oka je pomembna polnjenost vratnih ven.<\/p>\n<p><strong>UKREPI ZDRAVNIKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Preveri \u017eivljenjske znake (zavest, dihanje, pulz).<\/li>\n<li>Zaustavi zunanjo krvavitev.<\/li>\n<li>Ugotovi mo\u017een vzrok (anamneza, okoli\u0161\u010dine).<\/li>\n<li>Kli\u010di slu\u017ebo NMP.<\/li>\n<li>Zmanj\u0161aj notranjo krvavitev (imobilizacija zlomov).<\/li>\n<li>Izbolj\u0161aj cerebralno perfuzijo (vodoravni polo\u017eaj z rahlo dvignjenimi nogami).<\/li>\n<li>Izklju\u010di ventilni pnevmotoraks ali nestabilni toraks.<\/li>\n<li>Nastavi venski kanal (po mo\u017enosti dva) in pri \u0161oku s praznimi venami pri\u010dni s hitro infuzijo.<\/li>\n<li>Do 1000 ml kristaloidov v 10 minutah (pri razvitem \u0161oku do 2000 ml). Pri \u0161oku s polnimi venami do 1000 ml kristaloidov v pol ure.<\/li>\n<li>Pri bole\u010dinah: analgetik (tramadol i. v., morfij i.v.), previdno in nara\u0161\u010dajo\u010de doze.<\/li>\n<li>Dovajaj kisik, 100% preko ohio maske.<br \/>\n(Posebni ukrepi pri anafilakti\u010dnem, spinalnem in toksi\u010dnem \u0161oku)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>UKREPI EKIPE NMP<\/strong><br \/>\nSpremljaj \u017eivljenjske znake, namesti v ustrezen polo\u017eaj, imobilizacija in transportna repozicija zlomov, nadaljuj z infuzijo (dva kanala) do 3000 ml kristaloidov (NaCl fiziolo\u0161ka raztopina, Ringerjev laktat) in do 1000 ml koloidov (haemaccel, HAES 6 % ali 10 %). Dovajaj kisik. Meri krvni pritisk in opazuj vratne vene. Pri huj\u0161ih bole\u010dinah tramadol 100 mg s tietilperazinom i. v., pri zelo hudih bole\u010dinah (po\u0161kodba) ketamin v analgeti\u010dnih dozah (0,5 mg\/kgTT) i. v. (lahko v kombinaciji z benzodiazepini &#8211; Apaurin 10 mg i. v., Dormicum 5 mg i.v. na 5 minut do skupno 15 mg).Vendar sedativi niso bistveni. Pri sedaciji je obvezen nadzor dihanja! Oceni potrebo po intubaciji in dodatni ventilaciji.<\/p>\n<p>Oceni potrebo po razbremenilni torakalni punkciji ob sumu na pnevmotoraks, ali po punkciji perikarda ob sumu na tamponado. Pri hemoragi\u010dnem \u0161oku \u010dim hitrej\u0161i transport do kirur\u0161ke ustanove, kjer je mogo\u010de dokon\u010dno zaustaviti krvavitev. Pri \u0161oku z visokim polnilnim tlakom dopamin v infuziji v srednjih dozah (v 500 ml fiziolo\u0161ke raztopine damo 200 mg dopamina in infundiramo s hitrostjo 25-30 kapljic na minuto pri telesni te\u017ei 70 kg; hitrost prilagajamo glede na krvni pritisk in frekvenco pulza).<br \/>\nSpremljaj bolnika z monitorjem EKG, pulznim oksimetrom in neinvazivnim monitorjem krvnega pritiska.<\/p>\n<p><strong>OPOMBE<\/strong><br \/>\nPri \u0161oku z nizkim polnilnim tlakom je bistveno hitro in zadostno nadome\u0161\u010danje volumna (v prvih 15 minutah vsaj 2000 ml kristaloidov ali 1000 ml koloidov). Pri visokem polnilnem tlaku daj hitro infuzijo samo v primeru, \u010de ni znakov za plju\u010dni zastoj in se stanje ob infuziji izbolj\u0161uje. Pomembno je ugotoviti in po mo\u017enosti odpraviti vzrok. Morfij kot vazodilatator zni\u017euje krvni pritisk in ga v razvitem \u0161oku praviloma ne dajemo. Vrednosti saturacije, izmerjene s pulznim oksimetrom, so pri razvitem \u0161oku lahko la\u017eno nizke zaradi hipoperfuzije periferije, posebej \u010de so okon\u010dine hladne.<br \/>\nVrednost GCS oceni pred dajanjem analgetikov in sedativov!<br \/>\nInfuzijske raztopine naj bodo ogrete (idealno na telesno temperaturo)!<\/p>\n<p><strong>Nezavest<\/strong><\/p>\n<p><strong>Neodziven bolnik, ki diha in ima tipen pulz!<\/strong><\/p>\n<p><strong>Izklju\u010di hipoglikemijo, zastrupitev, po\u0161kodbo, opitost; poizvedi o kroni\u010dnih boleznih. <\/strong><\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA IN STATUS<\/strong><br \/>\nPlitva nezavest (odzivnost na mo\u010dnej\u0161e bole\u010dinske dra\u017eljaje &#8211; reakcija umika ali fleksijski gibi, prisotnost kornealnih refleksov, dihanje normalno, zenice raz\u0161irjene, reagirajo na svetlobo, GCS<br \/>\n7 &#8211; 5, pulz obi\u010dajno normalen). Globoka nezavest (popolna neodzivnost na bole\u010dinske dra\u017eljaje ali ekstenzijski odgovor na bole\u010dino, dihanje plitvo, po\u010dasno ali neredno, lahko le posami\u010dni globoki in redki vdihi, zenici lahko ozki, brez reakcije, kasneje raz\u0161irjeni, slabo ali neodzivni na svetlobo).<\/p>\n<p><strong>POMEMBNEJ\u0160I IZVIDI<\/strong><br \/>\nGlukohematest, telesna temperatura.<\/p>\n<p><strong>DIFERENCIALNA DIAGNOZA<\/strong><br \/>\nCVI, podhladitev, meningoencefalitis, epilepti\u010dni status, zastrupitev (alkohol, droge), respiratorna insuficienca, renalna koma, hepati\u010dna koma, hipertenzivna encefalopatija, hiponatriemija.<\/p>\n<p><strong>Opozorilo!<\/strong><br \/>\nBistvena je heteroanamneza! Neugotovljena hipoglikemija kot vzrok nezavesti je strokovna napaka!<\/p>\n<p><strong>UKREPI ZDRAVNIKA <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Preveri \u017eivljenjske znake (zavest, dihanje, pulz).<\/li>\n<li>Sprosti dihalno pot (bo\u010dni polo\u017eaj ali Safarjev tubus pri globoki komi &#8211; GCS3).<\/li>\n<li>Ugotovi mo\u017ene vzroke (heteroanamneza, okoli\u0161\u010dine).<\/li>\n<li>Izmeri KS v krvi (glukohematest).<\/li>\n<li>Izmeri krvni pritisk.<\/li>\n<li>Pri sumu na podhladitev izmeri rektalno temperaturo.<\/li>\n<li>Ugotovi globino nezavesti in prisotnost morebitnih \u017eari\u0161\u010dnih nevrolo\u0161koh izpadov.<\/li>\n<li>\u010ce je dihanje nezadostno dodatno ventiliraj z masko in balonom.<\/li>\n<li>Dovajaj kisik, 100% preko ohio obrazne maske.<\/li>\n<li>Nastavi venski kanal.<\/li>\n<li>\u010ce je KS nizek, daj 50 % glukozo 50 ml i. v. in nadaljuj z infuzijo 10 % glukoze do 500 ml. Pri alkoholikih dodaj 1 amp. tiamina (B1) i. v.<\/li>\n<li>Pri sumu na zastrupitev z opiati je terapija 1amp. naloxona i. v.<\/li>\n<li>Pri sumu na zastrupitev z benzodiazepini (pazi pri epileptikih) je terapija flumazenil, 0,5 mg i. v.<\/li>\n<li>Pri podhladitvi prepre\u010di nadaljnje ohlajanje in ogrevaj bolnikov trup (ne okon\u010din!).<\/li>\n<li>Pri sistolnem pritisku pod 100 mm Hg je potrebna hitrej\u0161a infuzija kristaloidov.<\/li>\n<li>\u010ce je krvni pritisk nad 230\/120 injiciraj urapidil (ebrantil )5 mg i. v. na 5 minut, do skupno 25 mg. Pred vsakim injiciranjem obvezno izmeri krvni pritisk.<\/li>\n<li>V kolikor se bolnikovo stanje ne izbolj\u0161a kli\u010di slu\u017ebo NMP.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>UKREPI EKIPE NMP<\/strong><br \/>\nSpremljaj \u017eivljenjske znake; izvedi endotrahealno intubacijo, \u010de bolnik nima obrambnih refleksov (GCS 4 ali 3). Uporabi Selickov manever. Zagotovi vensko pot, izmeri saturacijo s pulznim oksimetrom, spremljaj bolnika na monitorju EKG, izmeri krvni pritisk in glukohematest, izmeri telesno temperaturo pri sumu na podhladitev, hitra infuzija kristaloidov pri hipotenziji (ogreta vsaj na 300C!), dovajaj kisik preko maske ali tubusa, pri nezadostnem dihanju intubacija,dodatna sedacija, umetna ventilacija (ro\u010dna ali priklju\u010ditev na ventilator). Oceni potrebo po antidotu (naloxon, flumazenil).<\/p>\n<p><strong>OPOMBE<\/strong><br \/>\nPri hipoglikemi\u010dni komi pri diabetiku na insulinu ni potrebno klicati slu\u017ebe NMP, \u010de se po dani glukozi povrne zavest. Visokega krvnega pritiska pri CVI ne zni\u017euj na normalo. Pulzni oksimeter ne zazna karboksihemoglobina (la\u017eno visoke vrednosti saturacije s kisikom pri zastrupitvah s CO)!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zastoj srca Najpogostej\u0161i vzrok je primarna motnja sr\u010dnega ritma &#8211; ventrikularna fibrilacija (VF) (70 %). Asistolija (ASI), druga elektri\u010dna aktivnost brez pulza (PEA) ter ostali vzroki so redkej\u0161i in imajo bistveno slab\u0161o napoved (prognozo).<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[90],"tags":[1737,1715,1738,1714,1322,1736],"class_list":["post-1955","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-prva-pomoc","tag-nezavest","tag-nmp","tag-nujna-medicinska","tag-nujna-medicinska-pomoc","tag-sok","tag-zastoj-srca"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1955","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1955"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1955\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1955"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1955"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1955"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}