{"id":1980,"date":"2012-03-18T15:10:23","date_gmt":"2012-03-18T14:10:23","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1980"},"modified":"2012-03-18T18:19:08","modified_gmt":"2012-03-18T17:19:08","slug":"ortopedija-zapiski-gradivo-2012-ortopedija-ortopedia-gradivo-za-ortopedijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/ortopedija-zapiski-gradivo-2012-ortopedija-ortopedia-gradivo-za-ortopedijo\/","title":{"rendered":"Ortopedija zapiski 2012"},"content":{"rendered":"

\"\"Splo\u0161ni del ortopedije<\/strong><\/p>\n

– izraz \u201cortopedija\u201d: Nicolas Andry 1741 (Ortopedija ali umetnost prepre\u010devanja in odpravljanja telesnih deformacij pri otroku)
\n– \u201corthos\u201d (raven, zravnan, pravilen) + \u201cpaidon\u201d (otrok) = ortopedija
\n– ortopedija je posebna veja medicine, katere naloga je prou\u010devanje, odkrivanje, prepre\u010devanje in zdravljenje bolezni, deformacij in po\u0161kodb gibal<\/p>\n

<\/p>\n

1.1.1. Zgodovinski mejniki<\/strong><\/p>\n

– ortopedske bolezni so stare kot \u010dlove\u0161tvo
\n– Hipokrat pred 2500 leti: izpah kolka, skolioze
\n– Galen 2. stoletje: opis in terminologija deformacij hrbtenice \u2013 lordoza, kifoza
\n– 1780: prva ortopedska ustanova v Orbeu v \u0160vici
\n– 18 stoletje: zdravljenje z mehani\u010dnimi pripomo\u010dki
\n– 19 stoletje: pri\u010detek operativne terapije (1831 \u2013 uspe\u0161na podalj\u0161ava Ahilove tetive \u2013 Stromayer)
\n– druga polovica 19. stoletja: anestezija, antisepsa, mavec (1852), rtg \u017earki
\n– 20. stoletje: antibiotik (1929), moderna ortopedija<\/p>\n

1.1.2. Slovenski zgodovinski mejniki<\/strong><\/p>\n

– 1923: ustanovitev ortopedskega pododdelka (In\u0161titut za zdravljenje ortopedskih primerov pod vodstvom dr. Minarja \u2013 prvi slovenski ortoped)
\n– 1945: ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani (prof. dr. Bogdan Brecelj)
\n– specialna bolnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri
\n– ortopedski oddelki v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Jesenicah, \u0160empetru, Novi Gorici<\/p>\n

1.2. Osnovne diagnostike v ortopediji<\/strong><\/p>\n

1.2.1. Anamneza<\/strong><\/p>\n

– zbir vseh podatkov bolnika
\no dru\u017einska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja)
\no prej\u0161nje bolezni (bolezni, po\u0161kodbe, operacije, maligne bolezni)
\no sedanja bolezen
\no socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)<\/p>\n

1.2.2. Klini\u010dni pregled<\/strong><\/p>\n

– inspekcija (ogled)
\n– palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje)
\n– avskultacija (poslu\u0161anje)<\/p>\n

– meritve gibljivosti sklepa
\no fleksija (upogib sklepa)
\no ekstenzija (iztegnitev sklepa)
\no abdukcija (odmik)
\no addukcija (primik)
\no antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred)
\no retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad)
\no zunanja in notranja rotacija
\no pronacija in supinacija<\/p>\n

– gibljivost zgornje okon\u010dine<\/p>\n

– gibljivost hrbtenice
\no opisno (predklon do gle\u017enjev\u2026)
\no meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in
\no Ottu (prsna hrbtenica)<\/p>\n

– gibljivost spodnje okon\u010dine<\/p>\n

– specialne meritve
\n– meritve dol\u017eine spodnjih okon\u010din
\n– s podlaganjem de\u0161\u010dice pod kraj\u0161o nogo do izena\u010ditve nagiba medenice (vi\u0161ina anteriornih iliakalnih spin)
\n– razdalja spina iliaca anterior superior \u2013 notranji maleol (absolutna dol\u017eina \u2013 vzrok v nogi)
\n– razdalja popek \u2013 notranji maleol (relativna ali funkcionalna dol\u017eina \u2013 vzrok v hrbtenici)
\n– meritve obsega okon\u010din<\/p>\n

– ugotavljanje nestabilnosti sklepov<\/p>\n

– okvirni nevrolo\u0161ki pregled
\no senzibiliteta (ob\u010dutek za dotik \u2013 po dermatomih)
\no motorika (ocena mi\u0161i\u010dne mo\u010di \u2013 po miotomih) \u2013 lestvica mi\u0161i\u010dne mo\u010di
\n– 0 = ni kontrakcije (mrtva mi\u0161ica \u2013 plegija)
\n– 1 = mi\u0161ica se skr\u010di, vendar ni giba
\n– 2 = mo\u017een je gib, vendar ne proti te\u017ei
\n– 3 = mo\u017een je gib proti te\u017ei
\n– 4 = mo\u017een gib proti manj\u0161emu uporu
\n– 5 = normalna mi\u0161i\u010dna mo\u010d
\no refleksi
\n– refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks\u2026
\n– refleks je lahko ugasel, oslabel, poja\u010dan<\/p>\n

1.2.3. Diagnosti\u010dne metode<\/strong><\/p>\n

– rtg slikanje
\n– magnetna resonanca, CT, Mielografija
\n– ultrazvok
\n– izotopske preiskave \u2013 scintigrafija skeleta
\no v krvno \u017eilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopi\u010di na mestu okvare, bolezni v kosti
\no pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov
\n– laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza)
\n– posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)<\/p>\n

1.3. Zdravljenje ortopedskih bolezni<\/strong><\/p>\n

1.3.1. Konzervativno zdravljenje<\/strong><\/p>\n

– zdravljenje z zdravili
\no analgetiki \u2013 delujejo proti bole\u010dini (Lekadol, Tramal)
\no nesteroidni antirevmatiki \u2013 delujejo proti bole\u010dini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal)
\no antibiotiki \u2013 zdravljenje bakterijskih oku\u017eb
\no kortikosteroidi \u2013 blokade (Kenalog, Flosteron)<\/p>\n

– fizikalno zdravljenje
\no fizioterapija (telesne vaje, masa\u017ee, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija\u2026)
\no mavec (kalcijev sulfat na povoju) \u2013 vrste mavca
\n– imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini)
\n– redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)
\no zapleti po namestitvi mavca
\n– nekroze (izbo\u010deni deli telesa \u2013 peta, gle\u017eenj, olekranon, poga\u010dica\u2026)
\n– motnje prekrvavitve
\n– po\u0161kodbe \u017eivcev (peronealni \u017eivec, radialni \u017eivec\u2026)
\n– izrez ali menjava mavca!
\no zdravljenje z ortopedskimi pripomo\u010dki
\n– ortoze: izbolj\u0161a funkcijo delu telesa
\n– proteze: nadomesti manjkajo\u010di del telesa, proteze za zgornje in spodnje okon\u010dine, kozmeti\u010dne in delovne proteze<\/p>\n

1.3.2. Operativno zdravljenje<\/strong><\/p>\n

1.4. Razvojne in funkcionalne zakonitosti gibal<\/strong><\/p>\n

1.4.1. Normalna rast<\/strong><\/p>\n

– embrionalna faza (do 8. tedna nose\u010dnosti)
\n– fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)
\n– zgodnje otro\u0161tvo (od rojstva do 2. leta starosti)
\n– otro\u0161ko obdobje (od 2. leta do adolescence)
\n– adolescenca (vmesna faza do zrelosti)<\/p>\n

– embrionalna faza (do 8. tedna)
\no jaj\u010dece + semen\u010dica \u2192 gameta \u2192 morula \u2192 blastocista (se zasidra na maternico)
\no organogeneza od 3. do 8. tedna
\no nevralni kanal se zapre \u2013 folna kislina!
\no do konca faze ima \u017ee \u010dlove\u0161ko podobo, velik 20mm
\no genetske napake, teratogeni dejavniki (alkohol)<\/p>\n

– fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)
\no 12. teden: dolo\u010den spol, velik 50 mm
\no 16. teden: osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100 mm
\no 20 tednov: velik 16 cm<\/p>\n

– zgodnje otro\u0161tvo (od rojstva do 2. leta starosti)
\no razvojne posebnosti
\n– plosko stopalo
\n– obra\u010danje stopala navznoter ali navzven
\n– noge na \u201cO\u201d ali \u201cX\u201d
\no niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja<\/p>\n

– otro\u0161ko obdobje (od 2. leta do adolescence)
\no rast je nekoliko po\u010dasnej\u0161a
\no zgornji okon\u010dini in stopala rastejo hitreje
\no na rast vplivajo
\n– endokrini dejavniki
\n– prehrambeni dejavniki
\n– metaboli\u010dni dejavniki
\n– genetski dejavniki<\/p>\n

– adolescenca (od pubertete do zrelosti)
\no nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj bole\u010de koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom\u2026)
\no \u201cburno obdobje\u201d
\no pomen psihosocialnih dejavnikov<\/p>\n

1.4.2. Nenormalna rast<\/strong><\/p>\n

– kongenitalne (genetske) bolezni
\no monogene bolezni
\n– avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi)
\n\u2022 dominantno (ahondroplazija \u2013 pritlikavost)
\n\u2022 recesivno (mukopolisaharidoze)
\n– vezane na spolne kromosome (x-kromosom)
\n\u2022 dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis)
\n\u2022 recesivno (hemofilija, Duschenova mi\u0161i\u010dna distrofija)
\no poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen\u2026)<\/p>\n

– endokrini dejavniki (hormoni)
\n– metabolni dejavniki (rahitis)
\n– vplivi okolja
\no teratogeni dejavniki
\n– rentgensko sevanje
\n– vplivi nekaterih zdravil (Talidomid)
\n– bolezni matere (rde\u010dke)
\no travmatski dejavniki (te\u017eek porod, po\u0161kodbe)
\no vnetja
\no asimetri\u010dni \u0161porti (tenis)<\/p>\n

– zakon \u201cmaksimum-minimum\u201d
\no telo sku\u0161a dose\u010di maksimalno trdnost z minimalno koli\u010dino materiala<\/p>\n

– Wolffov zakon transformacije kosti
\no kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna<\/p>\n

1.5. Prirojene in razvojne nepravilnosti gibal<\/strong><\/p>\n

– prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne \u017ee ob rojstvu
\no malformacije (zgodaj v embrionalnem \u017eivljenju, preden so organi in okon\u010dine razviti)
\no deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okon\u010dine \u017ee razviti)<\/p>\n

– lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti<\/p>\n

– vzroki za nastanek
\no endogeni (genetski vzrok)
\n– dominantno dedovanje
\n– recesivno dedovanje
\no eksogeni (vplivi okolja)
\n– virus rde\u010dk
\n– Talidomid (amelije)
\n– rtg sevanje
\no kombinacija obeh<\/p>\n

– vrste
\no aplazija \u2013 organ se ne razvije
\no hipoplazija \u2013 organ je manj\u0161i
\no hiperplazija \u2013 organ je ve\u010dji
\no displazija \u2013 organ je nepravilno razvit
\no polidaktilija \u2013 ve\u010dje \u0161tevilo prstov<\/p>\n

– delitev
\no glede na etiopatogenezo
\n– znan povzro\u010ditelj
\n– neznan povzro\u010ditelj
\no patolo\u0161ka klasifikacija
\n– motnje v razvoju hrustan\u010dnega tkiva
\n– motnje v razvoju kostnega tkiva
\n– motnje me\u0161anega tipa<\/p>\n

1.5.1. Ahondroplazija (pritlikavost)<\/strong><\/p>\n

– prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje)
\n– zna\u010dilna je pritlikava rast<\/p>\n

– motena je enhondralna osifikacija dolgih (cevastih) kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca)
\n– rast plo\u0161\u010datih kosti je normalna \u2013 perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica\u2026)<\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no kratke okon\u010dine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti
\no trup in lobanja normalna
\no nesorazmerje med trupom in okon\u010dinami
\no varusne deformacije kolen (kolena na \u201cO\u201d)
\no pove\u010dana ledvena lordoza in prsna kifoza
\no uvle\u010den predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze)
\no kvadratasta oblika obraza
\no pogosto je prisotna zo\u017eitev hrbteni\u010dnega kanala (stenoza)
\no normalno inteligentni
\no veseljaki, pogosto depresivni<\/p>\n

– zdravljenje
\no vro\u010dnega zdravljenja ni
\no operativno zdravljenje
\n– korekcija krivih okon\u010din
\n– operativno zdravljenje zo\u017eitve hrbteni\u010dnega kanala
\n– podalj\u0161ave udov<\/p>\n

1.5.2. Dishondroplazija (bolezen Ollier)<\/strong><\/p>\n

– motnja v razporedu in razvoju hrustan\u010dnega tkiva v predelu rastne plo\u0161\u010de
\n– hrustan\u010dne celice so nakopi\u010dene v obliki hrustan\u010dnih tumorjev \u2013 enhondromi<\/p>\n

– klini\u010dna slika je zelo raznolika
\no pogosto motena rast telesa na eni strani s prikraj\u0161avami udov
\no raznolike deformacije delov telesa
\no pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje<\/p>\n

– zdravljenje
\no odstranitev tumorja in polnitev s kostjo
\no podalj\u0161evanje udov
\no korekcije deformacij
\no opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)<\/p>\n

1.5.3. Osteohondromatoza (eksostoze)<\/strong><\/p>\n

– nepravilen razpored dela rastnega hrustanca
\n– tvori se kostni izrastek, ki raste s povr\u0161ine kosti vstran
\n– podoben vr\u0161i\u010dku cveta\u010de z ozko bazo
\n– rast izrastka se preneha z zaklju\u010dkom rasti<\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no asimptomatski (brez te\u017eav)
\no bole\u010dine
\no okvare \u017eivcev, \u017eil
\no preskoki tetiv, mi\u0161ice<\/p>\n

– zdravljenje
\no odstranitev izrastka, \u010de moti<\/p>\n

1.5.4. Prirojena lomljivost kosti (osteogenesis imperfecta)<\/strong><\/p>\n

– bolezen je prirojena in dedna
\n– posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken
\n– posledi\u010dno so kosti krhke in se lomijo
\n– zlomi so lahko prisotni \u017ee ob rojstvu ali pa se zlomi za\u010dnejo kasneje<\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no pogosti zlomi kosti
\no modre belo\u010dnice
\no ohlapnost sklepov
\no deformacije zaradi zlomov
\no skolioze<\/p>\n

– zdravljenje
\no opornice
\no operacije zlomov<\/p>\n

1.6. Sistemske bolezni skeleta<\/strong><\/p>\n

– vloga kosti
\no opora telesu
\no za\u0161\u010dita organov (lobanja)
\no pripenjali\u0161\u010de mi\u0161ic, vezi (so del gibalnega sistema)
\no tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti)
\no skladi\u0161\u010de mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)<\/p>\n

– presnova mineralov v kosti \u2013 kalcij (Ca)
\no 99 % vsega kalcija je v kosteh
\no kostem daje trdoto
\no strjevanje krvi, prenos \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnih dra\u017eljajev, pri kr\u010denju mi\u0161ic, delovanje encimov, acido-bazno ravnote\u017eje
\no koncentarcija v krvi je uravnote\u017eena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)<\/p>\n

– uravnavanje koncentracije kalcija v krvi
\no aktivna oblika vitamina D3
\n– omogo\u010da resorbcijo kalcija v \u010drevesju
\no paratiroidni hormon (hormon ob\u0161\u010ditnic)
\n– pove\u010da aktivnost osteoklastov (s tem se pove\u010da raztapljanje kosti in s tem spro\u0161\u010danje kalcija iz kosti v kri)
\n– pove\u010da pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3
\no kalcitonin (\u0161\u010ditni\u010dni hormon)
\n– zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanj\u0161a raztapljanje kosti in s tem spro\u0161\u010danje kalcija iz kosti v kri)<\/p>\n

1.6.1. Rahitis<\/strong><\/p>\n

– bolezen kostne presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojen\u010dkih in majhnih otrocih kot posledica
\no pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani
\no nezadostne resorbcije kalcija v \u010drevesju (celiakija)
\no zaradi pomanjkanja UV svetlobe<\/p>\n

– zaradi zalog vitamina D v jetrih dojen\u010dka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi
\n– zaradi pomanjkanja kalcija ni mo\u017ena kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost
\n– kosti so mehke in se zaradi pritiskov, te\u017ee krivijo
\no glavica zale\u017eana (kraniotabes)
\no zadebeljeni predeli metafiz (gle\u017enji,zapestja,kolena)
\no deformiran prsni ko\u0161 (kurje prsi)
\no ukrivljene dolge kosti (krive noge \u2013 noge na \u201cO\u201d ali \u201cX\u201d)
\no kifoza hrbtenice
\no napihnjen trebuh, prebavne motnje<\/p>\n

– zdravljenje
\no preventivni ukrepi
\no visoki odmerki vitamina D
\no dieta bogata s kalcijem
\no son\u010denje
\no zdravljenje celiakije (glutenska dieta)
\no operativno zdravljenje posledic (osteotomije)<\/p>\n

1.6.2. Osteoporoza<\/strong><\/p>\n

– sistemska bolezen skeleta z zmanj\u0161anjem (atrofija) kostne mase \u2013 \u201credka kost\u201d
\n– koli\u010dina kostnega tkiva se kriti\u010dno zmanj\u0161a in \u017ee pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov \u2013 pove\u010dana lomljivost kosti
\n– 40 % \u017eensk po menopavzi ima osteoporozo<\/p>\n

– najpogostej\u0161i zlomi
\no ko\u017eeljnica ob zapestju \u2013 najprej
\no hrbteni\u010dna vretenca \u2013 najpogostej\u0161i
\no kolk \u2013 najhuj\u0161e posledice<\/p>\n

– dejavniki tveganja<\/p>\n

– delitev
\no sekundarne osteoporoze \u2013 kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, u\u017eivanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija)
\no primarne osteoporoze<\/p>\n

– primarna ostoporoza
\no juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine)
\no involutivna osteoporoza
\n– postmenopavzalna osteoporoza (\u017eenske v klimakteriju kot posledica zmanj\u0161anega izlo\u010danja estrogenov iz jaj\u010dnikov)
\n– senilna osteoporoza (po 70. letu starosti pri obeh spolih)<\/p>\n

– preventiva in zdravljenje
\no primerna prehrana (kalcij, vitamin D)
\no fizi\u010dna aktivnost
\no gibanje na soncu
\no kajenje, alkohol, kava
\no merjenje kostne mase
\no zgodnje zdravljenje<\/p>\n

1.7. Posebnosti v obliki in delovanju gibal<\/strong><\/p>\n

1.7.1. \u010clovekova dr\u017ea<\/strong><\/p>\n

– pokon\u010dna dr\u017ea je osnovna zna\u010dilnost \u010dloveka, je individualno zna\u010dilna in se neprestano spreminja
\n– na dr\u017eo vpliva kostni sistem, \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dni sistem, psiholo\u0161ki dejavniki<\/p>\n

– normalna dr\u017ea je tista, pri kateri dose\u017eemo ravnote\u017eje telesa v gibanju in mirovanju z najmanj\u0161im mi\u0161i\u010dnim naporom in pri kateri so nosilne strukture \u010dim bolj za\u0161\u010ditene pred obrabnimi spremembami in po\u0161kodbami<\/p>\n

– razvoj \u010dlovekove dr\u017ee
\no novorojen\u010dek se rodi z zmerno kifoti\u010dno ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki
\no z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza
\no v nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku
\no z vstajanjem se pove\u010da nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice<\/p>\n

– pokon\u010dna dr\u017ea je dinami\u010dno stanje, ki se zoperstavlja te\u017enosti in jo vzdr\u017eujemo s stalno aktivnostjo \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega sistema \u2013 telo neprestano lovi ravnote\u017eje
\n– dve vrsti mi\u0161i\u010dne aktivnosti:
\no fazi\u010dna: v neki mi\u0161ici se naenkrat skr\u010di ve\u010dje \u0161tevilo mi\u0161i\u010dnih vlaken (za korekcijo ve\u010djih premikov telesa)
\no toni\u010dna: stalna mi\u0161i\u010dna aktivnost manj\u0161ega \u0161tevila mi\u0161i\u010dnih vlaken, kar povzro\u010da stalno mi\u0161i\u010dno napetost (za vzdr\u017eevanje dr\u017ee telesa)<\/p>\n

– telo pri mirovanju in gibanju neprestano lovi ravnote\u017eje in potrebni so stalni popravki
\n– za dosego ravnote\u017eja skrbi centralni \u017eiv\u010dni sistem, ki neprestano dobiva informacije iz \u010dutil v mi\u0161icah, kitah, sklepih, ko\u017ee in iz ravnote\u017enega organa ter o\u010di<\/p>\n

– te\u017ei\u0161\u010dnica telesa
\no pri pokon\u010dni stoji poteka te\u017ei\u0161\u010dnica po sredini telesa, gledano iz strani pa ves \u010das pred hrbtenico (posledica je navor telesa naprej)<\/p>\n

– slaba dr\u017ea
\no nepravilnosti in nenormalnosti v polo\u017eaju in obliki hrbtenice, ramen, spodnjih okon\u010din, ki niso posledica okvar na kostnem, \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnem sistemu, temve\u010d so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mi\u0161ic
\no slaba dr\u017ea se hote oz. z voljo popolnoma popravi
\no slaba dr\u017ea je funkcionalna motnja
\no \u010de slaba dr\u017ea traja predolgo, se pojavijo strukturne spremembe na gibalih \u2013 deformacije
\no deformacije se hote ne popravijo<\/p>\n

1.8. Vnetne bolezni gibal<\/strong><\/p>\n

– bakterijska (gnojna) vnetja
\no gnojno vnetje sklepov in kosti (osteomielitis)
\no TBC vnetje<\/p>\n

– nebakterijska vnetja
\no revmatoidni artritis<\/p>\n

1.8.1. Bakterijska (gnojna) vnetja<\/strong><\/p>\n

– delitev
\no glede na \u010das nastanka
\n– akutno vnetje (3 tedne)
\n– kroni\u010dno vnetje (ve\u010d kot 3 tedne)
\no glede na vzrok nastanka
\n– hematogeno vnetje (po krvi) iz nekega \u017eari\u0161\u010da po telesu (plju\u010dnica, ko\u017eni tur, se\u010dila, zobni granulom\u2026)
\n– direktno (odprti zlom kosti, vbodne rane v sklep)
\n– jatrogeno \u2013 umetno povzro\u010deno (posledica nestrokovne punkcije sklepa, vnetja po operacijah\u2026)<\/p>\n

– znaki vnetja
\no lokalni znaki vnetja
\n– rde\u010dina ko\u017ee
\n– pove\u010dana lokalna temperatura
\n– bole\u010dina
\n– oteklina
\n– motena funkcija (slab\u0161a gibljivost sklepa)
\no splo\u0161ni znaki vnetja
\n– povi\u0161ana telesna temperatura
\n– slabo po\u010dutje
\n– huj\u0161anje
\n– slabokrvnost<\/p>\n

1.8.2. Akutno gnojno vnetje<\/strong><\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no burna klini\u010dna slika (bolnik izgleda mo\u010dno prizadet)
\no jasno izra\u017eeni lokalni znaki vnetja (rde\u010dina, oteklina, lokalna temperatura, huda bole\u010dina, slabo gibljiv sklep)
\no splo\u0161ni znaki vnetja (TT preko 38\u00b0C, mrzlica, motnje zavesti)
\no nujno stanje v ortopediji (posledica je lahko popolno uni\u010denje sklepa in smrt bolnika)<\/p>\n

– diagnoza
\no klini\u010dni pregled
\no laboratorijske preiskave
\n– povi\u0161ane vrednosti levkocitov (pogosto preko 18.000)
\n– CRP (pogosto preko 150)
\n– povi\u0161ana sedimentacija (SR)
\no punkcija (gnojna vsebina)
\no rtg spremembe so vidne po nekaj tednih (posledice vnetja)<\/p>\n

– terapija
\no takoj\u0161nja punkcija, punktat po\u0161ljemo na preiskave
\no po punkciji takoj pri\u010dnemo z antibioti\u010dno terapijo intravenozno
\no po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibioti\u010dno terapijo
\no antibioti\u010dna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os \u0161e 3 \u2013 6 tednov
\no operativno zdravljenje v primeru hudega vnetja in \u010de antibioti\u010dna terapija ne pomaga v nekaj dneh
\no ves \u010das kontroliramo laboratorijske vrednosti (L, CRP, SR), ki morajo padati<\/p>\n

– akutno gnojno vnetje
\no nujno stanje
\no najprej punkcija, nato antibiotik!
\no posledice so lahko zelo hude (uni\u010denje sklepa)<\/p>\n

1.8.3. Kroni\u010dno gnojno vnetje, TBC<\/strong><\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no zabrisana klini\u010dna slika (bolnik sprva ne izgleda prizadet)
\no slabo izra\u017eeni lokalni znaki vnetja (blaga rde\u010dina, blaga oteklina, nekoliko povi\u0161ana lokalna temperatura, zmerna bole\u010dina, blaga omejena gibljivost sklepa)
\no splo\u0161ni znaki vnetja slabo izra\u017eeni (telesna temperatura rahlo povi\u0161ana, po\u010dasno huj\u0161anje, oslabelost)
\no ni nujno stanje v ortopediji<\/p>\n

– diagnoza
\no klini\u010dni pregled
\n– laboratorijske preiskave (rahlo povi\u0161ane ali celo normalne vrednosti levkocitov, CRP in sedimentacije \u2013 SR)
\n– rtg, MRI, scintigrafija skeleta, CT
\n– punkcija<\/p>\n

– terapija
\no punkcija, punktat po\u0161ljemo na preiskave
\no po punkciji pri\u010dnemo z antibioti\u010dno terapijo intravenozno
\no po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibioti\u010dno terapijo
\no antibioti\u010dna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os \u0161e 3 \u2013 6 tednov, TBC 6 mesecev
\no operativno zdravljenje, \u010de antibioti\u010dna terapija ne pomaga
\no kontrola laboratorijskih vrednosti (L, CRP, SR)<\/p>\n

1.8.4. Nebakterijska vnetja (revmatoidni artritis)<\/strong><\/p>\n

– kroni\u010dna vnetna bolezen sklepov neznanega vzroka
\n– prizadeti \u0161tevilni sklepi po telesu
\n– kroni\u010dno vnetje postopno uni\u010duje sklepne strukture
\n– bolezen poteka nezna\u010dilno s poslab\u0161anji in izbolj\u0161anji
\n– povzro\u010da hudo invalidnost v 10 %
\n– 2 \u2013 3 % odraslih
\n– avtoimuna bolezen? (v 80 % je prisoten revmatoidni faktor \u2013 protitelesa)
\n– punktat sklepa je sterilen<\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no eden prvih znakov je jutranja okorelost prstov rok, sledi otekanje in bole\u010dine v sklepih
\no simetri\u010dna prizadetost sklepov
\no bolezen postopno zajame vse ve\u010d sklepov po telesu
\no v kon\u010dni fazi so sklepi povsem uni\u010deni in mo\u010dno deformirani<\/p>\n

– terapija
\no antirevmatiki
\no toplotne obloge
\no fizioterapija
\no operacije
\n– odstranitev sinovije (sklepne ovojnice), ki predstavlja vir kroni\u010dne bolezni
\n– vstavitev umetnih sklepov<\/p>\n

1.9. Degenerativne bolezni gibal<\/strong><\/p>\n

1.9.1. Artroza (obraba sklepov)<\/strong><\/p>\n

– artroza je obrabljanje sklepnega hrustanca
\n– hrustanec z leti izgublja vodo in postaja mehansko manj odporen
\n– hrustanec izgubi svoj sijaj, postaja neraven, razpokan in se tanj\u0161a
\n– pomen gibanja pri prehrani hrustanca<\/p>\n

– delitev
\no primarna artroza (vzrok ni znan) \u2013 80 %
\no sekundarna artroza (posledica nekega stanja: predhodno gnojno vnetje sklepa, revmatoidni artritis, sklepni zlomi, pogoste krvavitve v sklep \u2013 hemofilija)<\/p>\n

– hrustanec se tanj\u0161a, izgubi svoj sijaj
\n– hrustan\u010dni obruski povzro\u010dajo vnetje sklepne ovojnice, ki se zato zadebeli \u2013 pogosti so izlivi v sklepu, ki so sterilni
\n– ob robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti)
\n– kost pod stanj\u0161anim hrustancem postane bolj kompaktna \u2013 skleroza
\n– v kosti se pojavljajo kostne ciste<\/p>\n

– klini\u010dna slika
\no bolnik \u010duti ob\u010dasne bole\u010dine, ki se z leti pove\u010dujejo
\no bole\u010dina je vezana na fizi\u010dno aktivnost
\no ob\u010dasni izlivi v sklep \u2013 punktat je sterilen
\no s \u010dasom je gibljivost sklepa vse bolj omejena
\no sklep se s \u010dasom vse bolj deformira<\/p>\n

– diagnoza \u2013 rtg slikanje
\no zo\u017eena sklepna \u0161pranja
\no robni kostni izrastki \u2013 osteofiti<\/p>\n

– terapija
\no zmerna fizi\u010dna aktivnost
\no ob bole\u010dinah antirevmatik
\no fizioterapija
\no v napredovalem stanju bergle
\no blokade sklepa
\no v kon\u010dnem stanju vstavitev proteze<\/p>\n

1.10. Bolezni in okvare \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega sistema<\/strong><\/p>\n

1.11. Novotvorbe gibal<\/strong><\/p>\n

– delitev
\no primarni kostni tumorji (benigni in maligni tumorji)
\no sekundarni kostni tumorji (metastaze)<\/p>\n

– razvrstitev glede na osnovno celico
\no osteoblast \u2013 gradi kost
\no hondroblast \u2013 gradi hrustanec
\no osteoklast \u2013 razgrajuje kost<\/p>\n

1.11.1. Primarni benigni kostni tumorji<\/strong><\/p>\n

– osteom
\no tumorska celica \u2013 osteoblast
\no na povr\u0161ini kosti
\no tipna izboklina
\no operativna odstranitev v primeru te\u017eav<\/p>\n

– osteoid osteom
\no tumorska celica \u2013 osteoblast
\no majhen tumor v obliki gnezda (nidus) na povr\u0161ini dolgih cevastih kosti z mo\u010dno periostalno reakcijo (pokrit z debelo plastjo kosti)
\no na rtg sliki je vidna svetlina, ki je obdana z debelo plastjo kosti (izrazita periostalna reakcija in svetlina (nidus) v kosti)
\no bole\u010dina na mestu tumorja, zna\u010dilna no\u010dna bole\u010dina (pono\u010di spro\u0161\u010dajo prostagladini)
\no bole\u010dina izgine po Aspirinu \u2013 Aspirinski test
\no scintigrafija mo\u010dno pozitivna, CT
\no operativna odstranitev tumorja<\/p>\n

– hondrom
\no tumorska celica \u2013 hondroblast
\no najpogosteje v malih kosteh roke in stopala
\no hrustan\u010dne celice se mno\u017ee in tanj\u0161ajo kost (osteoliza)
\no gr\u010daste zadebelitve, lahko zlom
\no operativna odstranitev in polnjenje votline s kostjo<\/p>\n

– osteohondrom (exostosis)
\no najpogostej\u0161i kostni tumor
\no tumorska celica \u2013 hondroblast
\no raste iz metafize dolge cevaste kosti (najpogosteje v okolici kolena)
\no iz kosti raste kot ozka baza, ki se raz\u0161iri v cveta\u010dasto tvorbo, pokrito s hrustan\u010dno kapo
\no tumor raste dokler raste kost
\no operativna odstranitev \u010de moti<\/p>\n

– osteoklastom (gigantocelularni ali rjavi tumor)
\no tumorska celica \u2013 osteoklast
\no benigen tumor, ob\u010dasno se spremeni v malignega \u2013 semimaligen tumor
\no mladi odrasli v predelu epifiz dolgih cevastih kosti (okoli kolena, spodnji del ko\u017eeljnice)
\no kost se razgrajuje, votlina je napolnjena z rjavkasto zdrizasto vsebino, na povr\u0161ini se kost z rastjo stanj\u0161a (tumor s svojo rastjo povzro\u010da tanj\u0161anje povr\u0161ine kosti; kost oslabi in s \u010dasom obstaja nevarnost zloma kosti)
\no bole\u010dina, zlom kosti
\no operativna terapija: izpraznitev votline in polnitev s kostjo ali cementom<\/p>\n

1.11.2. Primarni maligni kostni tumorji<\/strong><\/p>\n

– osteosarkom
\no tumorska celica \u2013 osteoblast
\no najpogostej\u0161i maligni tumor kosti, tudi najbolj maligen
\no raste hitro in zgodaj zaseva (plju\u010da)
\no najpogosteje okoli kolena, zgornji del nadlahtnice
\no najpogosteje otroci od 10 do 20 leta
\no bole\u010dina, tipen tumor, huj\u0161anje, zlom, splo\u0161na oslabelost
\no rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, povi\u0161ana alkalna fosfataza, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je zna\u010dilno za maligni tumor)
\no kemoterapija, operacija, kemoterapija<\/p>\n

– hondrosarkom
\no tumorska celica \u2013 hondroblast
\no raste po\u010dasi in pozno zaseva
\no najpogosteje je prizadeta medenica
\no najpogosteje v srednji \u017eivljenjski dobi (40 let)
\no bole\u010dina se pojavi pozno, tipen tumor, huj\u0161anje, zlom, splo\u0161na oslabelost
\no rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je zna\u010dilno za maligni tumor)
\no operacija, tumor ni ob\u010dutljiv na kemoterapijo<\/p>\n

– Ewingov sarkom
\no tumorska celica \u2013 celice kostnega mozga
\no zelo maligen kostni tumor, hitro raste in zgodaj zaseva
\no najpogosteje v prvih 10 letih \u017eivljenja
\no najpogosteje v dolgih cevastih kosteh
\no bole\u010dina, povi\u0161ana telesna temperatura, znaki vnetja
\no rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je zna\u010dilno za maligni tumor)
\no operacija, tumor ni ob\u010dutljiv na kemoterapijo
\no 5-letno pre\u017eivetje 50 % otrok<\/p>\n

– plazmocitom \u2013 mielom
\no tumorska celica \u2013 celice kostnega mozga
\no v drugi polovici \u017eivljenja
\no \u0161tevilne osteoliti\u010dne spremembe po kosteh, \u201cmoljaste\u201d spremembe po lobanji
\no splo\u0161na oslabelost, slabokrvnost, huj\u0161anje, zlomi kosti, pove\u010dana koncentracija globulinov v krvi, Bens-Jonesove beljakovine v urinu
\no punkcija kostnega mozga
\no kemoterapija, obsevanje<\/p>\n

1.11.3. Sekundarni kostni tumorji \u2013 metastaze<\/strong><\/p>\n

– najpogostej\u0161i kostni tumorji
\n– pojav v drugi polovici \u017eivljenja (po 50. letu starosti)
\n– bole\u010dina, oslabelost, anemija, zlomi, huj\u0161anje
\n– rtg, scintigrafija skeleta, povi\u0161ana vrednost alkalne fosfataze, MRI
\n– obsevanje, operacije, kemoterapija<\/p>\n

1.12. Motnje v krvnem obtoku<\/strong><\/p>\n

1.13. Stanja po po\u0161kodbah<\/strong><\/p>\n

2. Specialni del ortopedije<\/strong><\/p>\n

2.1. Hrbtenica in medenica<\/strong><\/p>\n

– anatomija hrbtenice
\no vretenca
\no povezave med vretenci
\n– medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica
\n– fasetni sklepi
\n– vezi (ligamenti)
\n– mi\u0161ice
\no \u017eiv\u010dne strukture<\/p>\n

– vretenca \u2013 vertebrae (32 \u2013 34 vretenc)
\no 7 vratnih vretenc
\no 12 prsnih vretenc
\no 5 ledvenih vretenc
\no 5 kri\u017eni\u010dnih vretenc
\no 3 \u2013 5 trti\u010dnih vretenc<\/p>\n

– fiziolo\u0161ke krivine hrbtenice
\no pri pogledu od spredaj je hrbtenica ravna
\no pri pogledu iz strani pa ima fiziolo\u0161ke krivine (v obliki dvojne \u010drke \u201cS\u201d)
\n– vratna lordoza (ukrivljenost navzpred)
\n– prsna kifoza (ukrivljenost navzad)
\n– ledvena lordoza (ukrivljenost navzpred)
\n– kri\u017eni\u010dno-trti\u010dna kifoza (ukrivljenost navzad)<\/p>\n

– medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica
\no anulus fibrosus: \u010dvrst obro\u010dek, sestavljen iz med seboj prepletenih vlaken, ki se pripenjajo na vretenca
\no nucleus pulposus: jedro \u017eelatinaste strukture
\no prehrana
\n– prehranjuje se z difuzijo
\n– ko se nagnemo naprej, tlak spredaj naraste, odpadne snovi in voda izstopijo iz plo\u0161\u010dice
\n– ko se nagnemo nazaj, se tlak spredaj zni\u017ea, hranilne snovi in voda vstopijo v plo\u0161\u010dico<\/p>\n

– fasetni sklepi
\no obraba diska \u2192 o\u017eanje medvreten\u010dnega prostora \u2192 premomerna obremenitev sklepov<\/p>\n

– \u017eiv\u010dne strukture
\no hrbtenja\u010da do L1 \u2013 ka\u017ee kot okvara zgornjega motori\u010dnega nevrona
\no cauda equina od L1 \u2013 ka\u017ee kot okvara spodnjega motori\u010dnega nevrona<\/p>\n

2.1.1. Lumbalgija, lumboischialgija<\/strong><\/p>\n

– lumbalgija: bole\u010dina v kri\u017eu
\n– lumboischialgija: bole\u010dina v kri\u017eu, ki se \u0161iri po zadnji strani noge
\n– ischialgija: bole\u010dina po zadnji strani noge<\/p>\n

2.1.2. Cervikalgija, cervikobrachialgija<\/strong><\/p>\n

– cervikalgija: bole\u010dina zadaj v vratu
\n– cervikobrachialgija: bole\u010dina v vratu s \u0161irjenjem vzdol\u017e roke
\n– brachialgija: bole\u010dina vzdol\u017e roke<\/p>\n

2.1.3. Hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice \u2013 hernia disci<\/strong><\/p>\n

– medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica je sestavljena iz \u010dvrstega obro\u010dka (anulus fibrosus), ki v notranjosti dr\u017ei jedro (nucleus pulposus)
\n– znotraj obro\u010dka (v jedru) je pove\u010dan pritisk<\/p>\n

– po 20. letu se medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica pri\u010dne obrabljati (staranje medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice)
\n– pomen preventive na hitrost obrabe (vaje za hrbtenico, gibanje, kajenje)<\/p>\n

– posledica obrabljanja vezivnega obro\u010dka je stanj\u0161anje obro\u010dka (obi\u010dajno se stanj\u0161a na zadnjem delu levo ali desno)
\n– posledica stanj\u0161anja obro\u010dka je izbo\u010denje jedra. Tej izboklini pravimo hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice \u2013 diskus hernija
\n– v bli\u017eini poteka \u017eivec, ki ga hernija pritisne. Posledica je bole\u010dina vzdol\u017e poteka \u017eivca (po zadnji strani noge) \u2013 lumboishialgija<\/p>\n

– pritisk na \u017eivec ugotavljamo s testom Lasega (Lassegue test)
\n– pri dvigovanju iztegnjene noge se pojavi bole\u010dina in mravljin\u010denje v kri\u017eu in po zadnji strani noge do prstov
\n– manj visoko dvignemo iztegnjeno nogo, ve\u010dji pritisk je na \u017eivec (ve\u010dja je hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice)
\n– pseudolassegue: pri dvigu iztegnjene noge se pojavi bole\u010dina le v kri\u017eu oz. se bole\u010dina \u0161iri le do kolena (ni znak pritiska na \u017eivec)<\/p>\n

– naloge \u017eivcev
\no ob\u010dutek za dotik (senzibiliteta)
\no kr\u010denje mi\u0161ice (motorika)
\no refleks<\/p>\n

– glede na izgubo ob\u010dutka za dotik v dolo\u010denem delu noge, glede na zmanj\u0161ano mi\u0161i\u010dno mo\u010d dolo\u010denega dela noge in izgubo dolo\u010denega refleksa v nogi lahko sklepamo na mesto hernije medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice
\n– najpogosteje se pojavi hernija med 4. in 5. ledvenim vretencu (L4\/L5) ter 5. ledvenim in 1. kri\u017eni\u010dnem vretencu (L5\/S1). Med 3. in 4. ledvenim vretencu (L3\/L4) se pojavi zelo redko<\/p>\n

– hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice med 4. in 5. ledvenim vretencem (L4\/L5) povzro\u010da
\no slab\u0161i ob\u010dutek za dotik po zunanji strani goleni
\no slab\u0161o mo\u010d upogiba stopala in prstov navzgor (ekstenzija stopala in prstov)
\no refleksi niso prizadeti<\/p>\n

<\/p>\n

– hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice med 5. ledvenim in 1. kri\u017eni\u010dnim vretencem (L5\/S1) povzro\u010da
\no slab\u0161i ob\u010dutek za dotik po zunanji strani stopala
\no slab\u0161o mo\u010d upogiba stopala in prstov navzdol (fleksija stopala in prstov)
\no slab\u0161e izziven ali ne-izziven Ahilov refleks<\/p>\n

– hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice med 3. ledvenim in 4. kri\u017eni\u010dnim vretencem (L3\/S4) povzro\u010da
\no slab\u0161i ob\u010dutek za dotik po notranji strani goleni
\no slab\u0161o mo\u010d upogiba kolena navzgor (ekstenzija kolena)
\no slab\u0161e izziven ali ne-izziven patelarni refleks<\/p>\n

– diagnoza
\no nizek Lasegue (< 50\u00b0), nevrolo\u0161ki izpadi
\no MRI preiskava ledvene hrbtenice (magnetna resonanca)<\/p>\n

– zdravljenje
\no antirevmatik, fizioterapija, po\u010ditek
\no operacija<\/p>\n

– nujno operativno zdravljenje
\no huda pareza mi\u0161ice (ocena mi\u0161i\u010dne mo\u010di \u2264 3)
\no motnje odvajanja \u2013 sy. caudae equinae (v 6 urah)<\/p>\n

2.1.4. Stenoza (zo\u017eitev) hrbteni\u010dnega kanala<\/strong><\/p>\n

– hrbteni\u010dni kanal je lahko \u017ee prirojeno ozek, ve\u010dinoma pa se zo\u017euje kot posledica staranja z leti
\n– posledica zo\u017eenja hrbteni\u010dnega kanala so stisnjeni \u017eivci<\/p>\n

– bolnik zna\u010dilno navaja nastop bole\u010dine v kri\u017eu in nogah pri hoji
\n– prehodi od 100 \u2013 500 metrov, nato se pojavijo bole\u010dine in \u201cmravljinci\u201d po nogah
\n– po po\u010ditku bole\u010dine po 5 \u2013 10 minutah popustijo
\n– pri ponovni hoji se stanje ponovi
\n– bolj mu odgovarja nagib trupa navzpred (pri takem polo\u017eaju je hrbteni\u010dni kanal nekoliko \u0161ir\u0161i in \u017eivci so zato manj stisnjeni)
\n– zna\u010dilno jim vo\u017enja s kolesom ne povzro\u010da te\u017eav<\/p>\n

– diagnozo doka\u017eemo z MRI preiskavo (magnetna resonanca)
\n– zdravljenje je ve\u010dinoma operativno (raz\u0161iritev hrbteni\u010dnega kanala in sprostitev \u017eivcev)<\/p>\n

2.1.5. Vnetje medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice<\/strong><\/p>\n

– lo\u010dimo akutno in kroni\u010dno gnojno vnetje
\n– vzrok gnojnega vnetja medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice je oddaljeno gnojno \u017eari\u0161\u010de, od koder se bakterije po krvi raz\u0161irijo v medvreten\u010dno plo\u0161\u010dico (hematogeno vnetje)
\n– medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica se uni\u010di, gnojna vsebina lahko pritisne na \u017eivce<\/p>\n

– akutno gnojno vnetje
\no buren za\u010detek
\no splo\u0161ni znaki vnetja (visoka telesna temperatura, slabo po\u010dutje, motnje zavesti)
\no huda bole\u010dina v hrbtenici
\no pri pritisku gnojne vsebine na \u017eivce se pojavijo nevrolo\u0161ke motnje (senzibiliteta, motorika, refleksi)
\no mo\u010dno so povi\u0161ane laboratorijske vrednosti (L > 15.000, CRP > 150, SR)
\no diagnozo doka\u017eemo z MRI preiskavo
\no zdravljenje je biopsija in antibioti\u010dna terapija (6 tednov in intravenozno, nato \u0161e 3 \u2013 6 tednov per os)
\no operativno zdravljenje nujno v primeru nevrolo\u0161kih izpadov in slabega odgovora na antibioti\u010dno terapijo<\/p>\n

2.1.6. Sindrom kavde ekvine<\/strong><\/p>\n

– gre za pritisk na \u017eivce v hrbteni\u010dnem kanalu, ki kontrolirajo odvajanje vode in blata
\n– pritisk lahko povzro\u010da velika hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice, huda zo\u017eitev \u2013 stenoza hrbteni\u010dnega kanala, tumor, gnojno vnetje
\n– predstavlja nujno stanje v ortopediji (bolnika je potrebno operirati v osmih urah oz. \u010dim prej), sicer ostanejo trajne motnje odvajanja<\/p>\n

– te\u017eave nastopijo nenadoma
\n– bolniku nekontrolirano uhaja voda ali blato ali pride do zapore
\n– zmanj\u0161an ob\u010dutek za dotik po zadnjici in nogah v obliki sedlastih hla\u010d
\n– nevrolo\u0161ki izpadi
\n– potrebna je takoj\u0161nja diagnoza (MRI preiskava) in takoj\u0161na operacija<\/p>\n

2.1.7. Skolioza<\/strong><\/p>\n

– beseda skolioza v svojem gr\u0161kem korenu pomeni \u201czvit\u201d
\n– je ena najbolj pogostih deformacij hrbtenice pri otroku, ki jo je opisal in tudi zdravil na svoj na\u010din Hipokrat v anti\u010dnem obdobju<\/p>\n

– delitev
\no nestrukturne skolioze
\no strukturne skolioze<\/p>\n

2.1.7.1. Nestrukturna skolioza<\/p>\n

– z odpravo vzroka izgine tudi skolioza
\n– vzroki
\no kraj\u0161a spodnja okon\u010dina
\no kontrakture v kolku
\no bole\u010dinski mi\u0161i\u010dni kr\u010d
\no histeri\u010dne skolioze<\/p>\n

2.1.7.2. Strukturna (prava) skolioza<\/strong><\/p>\n

– deformacija hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati
\no v \u010delni (frontalni) ravnini: levostranske oz. desnostranske skolioze
\no sprememba normalnih fiziolo\u0161kih krivin v stranski ravnini (gledano iz strani je hrbtenica ukrivljena v obliki \u010drke S)
\no v horizontalni ravnini so vretenca zarotirana (z zadnjimi elementi so vretenca zarotirana proti konkavni krivini skolioze)<\/p>\n

– skolioza je torej deformacija hrbtenice, ko je hrbtenica isto\u010dasno ukrivljena v levo ali desno, spremenjene so normalne fiziolo\u0161ke krivine hrbtenice in poglavitna komponenta je isto\u010dasna rotacija vretenc<\/p>\n

– delitev
\no glede na \u010das nastanka
\n– infantilne skolioze (od 0. do 4. leta)
\n– juvenilne skolioze (od 4. do 10. leta)
\n– adolescentne skolioze (po 10. letu)<\/p>\n

o glede na vzrok
\n– primarne oz. idiopatske skolioze (80 \u2013 90 %)
\n– sekundarne skolioze (10 \u2013 20 %) \u2013 nevromi\u0161i\u010dne bolezni, razvojne nepravilnosti, tumorji hrbtenice, po\u0161kodbe\u2026<\/p>\n

o glede na krivino
\n– cervikalna: C1 \u2013 C6
\n– cervikotorakalna: C7 \u2013 T1
\n– torakalna: T2 \u2013 T11
\n– torakolumbalna: T12 \u2013 L1
\n– lumbalna: L2 \u2013 L4
\n– lumbosakralna: L5 – S1<\/p>\n

– kriti\u010dno obdobje vsake skolioze je obdobje intenzivne rasti, to je obdobje pubertete
\n– z zaklju\u010dkom rasti se ustavi tudi progres skolioze<\/p>\n

– diagnoza
\no ve\u010dje deformacije lahko vidimo, ko otrok stoji pred nami
\no test predklona \u2013 Adamsov test (grba zaradi predklona \u2013 zaradi rotacije vretenc se na konveksni strani rebra zarotirajo navzgor)
\no rtg slikanje
\no dolo\u010devanje velikosti krivine \u2013 meritev po Cobbu (navidezni kot med najbolj nagnjenim zgornjim in spodnjim vretencem krivine)<\/p>\n

– zdravljenje
\no do 25\u00b0 \u2013 le opazovanje
\no ve\u010d kot 25\u00b0 \u2013 stezniki
\no ve\u010d kot 45 \u2013 50\u00b0 \u2013 operacija<\/p>\n

2.2. Kolk in stegnenica<\/strong><\/p>\n

– anatomija kol\u010dnega sklepa
\no sklep tvorita
\n– \u010da\u0161ica (acetabulum)
\n– vrat in glavica stegnenice
\n– sklepna kapsula<\/p>\n

– anamneza \u2013 bole\u010dina
\no lokacija bole\u010dine: ingvinalni predel s \u0161irjenjem bole\u010dine po sprednji, notranji strani stegna do kolena<\/p>\n

– klini\u010dni pregled
\no merjenje gibljivosti sklepa
\n– fleksija kolka
\n– abdukcija kolka
\n– addukcija kolka
\n– zunanja rotacija kolka
\n– notranja rotacija kolka
\no ugotavljanje flektorne kontrakture \u2013 Thomasov test (ekstenzija ni mo\u017ena)<\/p>\n

2.2.1. Prirojeni izpah otro\u0161kega kolka<\/strong><\/p>\n

– za normalen razvoj kolka je potreben konstanten centralni pritisk glavice stegnenice v \u010da\u0161ico, ki se zaradi tega poglablja
\n– \u017eabji polo\u017eaj otroka (\u201cfrog position\u201d)<\/p>\n

– izpah se pojavi kot posledica necentrirane obremenitve glavice stegnenice na \u010da\u0161ico
\n– posledica je, da se \u010da\u0161ica ne poglobi oz. ne razvija pravilno (plitva \u010da\u0161ica)
\n– s\u010dasoma se kolk izpahne (navzgor in navzad)<\/p>\n

– vzroki
\no genetska pogojenost
\no medeni\u010dna vstava (10-krat pogosteje)
\no ohlapnost vezi (sklepne ovojnice)
\no povijanje v \u0161truco<\/p>\n

– diagnoza
\no asimetri\u010dna gibljivost kolkov
\no izpahnjena glavica stegnenice se lahko tiplje
\no razli\u010dna dol\u017eina stegna<\/p>\n

– testi
\no Ortolanijev test \u2013 repozicijski test (izpahnjen kolk naravnamo, ob \u010demer \u010dutimo preskok)
\no Palmenov test \u2013 test izpaha (kolk izpahnemo, ob \u010demer \u010dutimo preskok)
\no ultrazvok kolka (vidi se nepravilno razvit kolk)
\no rtg kolka (po 6. mesecih \u017eivljenja)<\/p>\n

– preventiva bistvenega pomena
\no vsi novorojen\u010dki morajo biti takoj po rojstvu pregledani (Ortolanijev in Palmenov test)
\no vsi otroci morajo opraviti UZ kolkov<\/p>\n

– zdravljenje
\no \u0161iroko povijanje
\no opornice
\no mav\u010denje
\no operacija<\/p>\n

2.2.2. Perthesova bolezen<\/strong><\/p>\n

– glavica stegnenice je dobro prekrvljena
\n– odmrtje (nekroza) dela ali celotne glavice stegnenice
\n– vzrok je motnja v krvnem pretoku (v dolo\u010denem delu glavice stegnenice se prekine krvni obtok, zaradi tega ta del glavice odmre)
\n– vzrok bolezni ni znan<\/p>\n

– po odmrtju se spro\u017eijo mehanizmi obnove kosti
\no odstranitev odmrle kosti
\no tvorba nove kosti, ki je \u201cmehka\u201d
\no u\u010dvrstitev nove kosti (trda kost)
\n– proces obnove kosti traja pribli\u017eno 1 leto<\/p>\n

– diagnoza
\no bole\u010dina kolka
\no omejena gibljivost kolka
\no \u0161epanje na prizadeto nogo
\no rtg slikanje kolkov (poka\u017ee okvaro glavice stegnenice)<\/p>\n

– posledica bolezni
\no zaradi pritiskov na kolk (obremenjevanje noge) se glavica posede (izgubi okroglo obliko) \u2013 glavica je v fazi obnavljanja mehka!
\no posledica spremenjene oblike je neprilagajanje glavice \u010da\u0161ici
\no kol\u010dni sklep se zaradi tega hitro obrabi<\/p>\n

– zdravljenje
\no razbremenitev kolka (bergle za 1 leto)
\no gibanje v kolku brez obremenitve sklepa
\no redne kontrole (rtg)
\no ko kost postane \u010dvrsta, bergle odstranimo, pri\u010dne z obremenjevanjem
\no operacije posledic<\/p>\n

2.3. Koleno in golen<\/strong><\/p>\n

– anatomija kolena
\no sklep sestavljajo
\n– spodnji del stegnenice
\n– zgornji del golenice
\n– poga\u010dica
\no vezi
\n– stranski vezi
\n\u2022 notranja (medialna) stranska vez
\n\u2022 zunanja (lateralna) stranska vez
\n– kri\u017eni vezi
\n\u2022 prednja kri\u017ena vez
\n\u2022 zadnja kri\u017ena vez
\no meniskusa
\n– notranji (medialni) meniskus
\n– zunanji (lateralni) meniskus
\no mi\u0161ice
\n– \u0161tiriglava stegenska mi\u0161ica (m. quadriceps)<\/p>\n

– pregled kolena (anamneza!)
\no iz anamneze pogostokrat \u017ee lahko postavimo diagnozo
\no kak\u0161ne so te\u017eave
\n– bole\u010di preskoki v kolenu \u2013 po\u0161kodba meniskusa
\n– ob\u010dutek nestabilnosti kolena \u2013 po\u0161kodba prednje kri\u017ene vezi
\no mehanizem po\u0161kodbe (rotacija kolena navznoter ali udarec iz strani pogosto povzro\u010di isto\u010dasno po\u0161kodbo notranje stranske vezi, prednje kri\u017ene vezi in notranjega meniskusa \u2013 trojna po\u0161kodba kolena)<\/p>\n

– Ballottement test \u2013 ugotavljanje teko\u010dine v sklepu<\/p>\n

– testi nestabilnosti
\no test stranskih vezi (notranja in zunanja stranska vez)
\no predal\u010dni test (prednja in zadnja kri\u017ena vez)<\/p>\n

– test za meniskuse \u2013 McMurray-ev test (notranji in zunanji meniskus)<\/p>\n

2.3.1. Po\u0161kodbe meniskusov<\/strong><\/p>\n

– medialni (notranji) meniskus je 5 do 6-krat pogosteje po\u0161kodovan kot zunanji (posledica ve\u010dje pomi\u010dnosti notranjega meniskusa in mehanizma po\u0161kodbe \u2013 najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)
\n– obi\u010dajno je po\u0161kodba v anamnezi (udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)<\/p>\n

– anamneza
\no bolnik navaja po\u0161kodbo (nogomet, smu\u010danje, tenis, neroden korak), pri kateri je obi\u010dajno utrpel udarec iz strani ali mu je koleno zarotiralo navznoter
\no bolnik navaja bole\u010dino na notranji strani (po\u0161kodba notranjega meniskusa) ali zunanji strani kolena (po\u0161kodba zunanjega meniskusa)
\no navaja, da mu je koleno nekaj ur po po\u0161kodbi oteklo
\no pri hoji bolnik navaja ob\u010dasne, nenadne preskoke, ki so mo\u010dno bole\u010di (ob\u010dutek ob\u010dasne nestabilnosti kolena)
\no ob\u010dasno navaja, da se mu koleno zasko\u010di v delno upognjenem polo\u017eaju, ki je zelo bole\u010de<\/p>\n

<\/p>\n

– klini\u010dni pregled
\no koleno je oteklo, v njem je teko\u010dina (pozitiven Ballottement test)
\no ob\u010dutljiv predel notranje sklepne \u0161pranje (po\u0161kodba notranjega meniskusa) ali predel zunanje sklepne \u0161pranje kolena (po\u0161kodba zunanjega meniskusa)
\no testi nestabilnosti so normalni
\no pozitiven je test za notranji ali zunanji meniskus \u2013 McMurray-ev test
\no punkcija sklepa: rumenkasta teko\u010dina, brez krvi<\/p>\n

– zdravljenje
\no po\u010ditek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom
\no obi\u010dajno je potrebna operacija \u2013 artroskopska odstranitev strganega dela meniskusa<\/p>\n

2.3.2. Po\u0161kodbe stranskih vezi<\/strong><\/p>\n

– medialna (notranja) stranska vez je pogosteje po\u0161kodovana kot zunanja (posledica mehanizma po\u0161kodbe \u2013 najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)<\/p>\n

– anamneza
\no bolnik navaja po\u0161kodbo
\no bolnik navaja bole\u010dino na notranji strani (po\u0161kodba notranje stranske vezi) ali zunanji strani kolena (po\u0161kodba zunanje stranske vezi)
\no navaja mo\u010dnej\u0161e bole\u010dine pri pritisku na koleno s strani
\no preskokov in nestabilnosti ne \u010duti<\/p>\n

– klini\u010dni pregled
\no koleno je oteklo na mestu po\u0161kodbe stranske vezi
\no v kolenu ni teko\u010dine (negativen Ballottement test)
\no ob\u010dutljiv predel narasti\u0161\u010da notranje stranske vezi (po\u0161kodba notranje stranske vezi) ali predel narasti\u0161\u010da zunanje stranske vezi na stegnenici ali golenici (po\u0161kodba zunanje stranske vezi)
\no test nestabilnosti pozitiven za stransko vez, negativen za kri\u017eno vez
\no test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen<\/p>\n

– zdravljenje
\no po\u010ditek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom, opornica v blago upognjenem polo\u017eaju kolena
\no operacija redko potrebna<\/p>\n

2.3.3. Po\u0161kodbe kri\u017enih vezi<\/strong><\/p>\n

– prednja kri\u017ena vez je pogosteje po\u0161kodovana kot zadnja (posledica mehanizma po\u0161kodbe \u2013 najpogosteje udarec iz strani in isto\u010dasna rotacija kolena navznoter)
\n– vedno je po\u0161kodba v anamnezi (\u201ckarving\u201d smu\u010danje, nogomet, ko\u0161arka)<\/p>\n

– anamneza
\no bolnik vedno navaja huj\u0161o po\u0161kodbo pri kateri mu je koleno mo\u010dno zarotiralo navznoter
\no ob po\u0161kodbi je \u010dutil, da se mu je v kolenu nekaj strgalo
\no bolnik navaja bole\u010dino v notranjosti kolenu
\no navaja, da mu je koleno takoj po po\u0161kodbi oteklo
\no pri hoji navaja ob\u010dutek nestabilnosti kolena, ta ob\u010dutek se pove\u010da pri \u0161portih aktivnostih; v svoje koleno ni ve\u010d siguren<\/p>\n

– klini\u010dni pregled
\no koleno je oteklo, v njem je teko\u010dina (pozitiven Ballottement test)
\no predel sklepnih \u0161pranj ni ob\u010dutljiv
\no testi nestabilnosti za stranske vezi so normalni
\no pozitiven je predal\u010dni test
\no test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen
\no punkcija sklepa: kri<\/p>\n

– zdravljenje
\no po\u010ditek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom takoj po po\u0161kodbi
\no aktivne vaje za stegensko mi\u0161ico (m. quadriceps)
\no pri \u0161portnikih in \u010de okrepitev stegenske mi\u0161ice ne pomaga je potrebna operativna terapija<\/p>\n

2.3.4. Trojna po\u0161kodba kolena (nesre\u010dna triada)<\/strong><\/p>\n

– pri hudih po\u0161kodbah, ve\u010djih silah na koleno iz strani in isto\u010dasni notranji rotaciji kolena se isto\u010dasno pretrga
\no notranja (medialna) stranska vez
\no notranji (medialni) meniskus
\no prednja kri\u017ena vez<\/p>\n

– anamneza
\no bolnik vedno navaja huj\u0161o po\u0161kodbo
\no ob po\u0161kodbi je \u010dutil, da se je v kolenu vse strgalo
\no bolnik navaja bole\u010dino po celem kolenu
\no navaja, da mu je koleno takoj po po\u0161kodbi oteklo
\no pri hoji navaja stalen ob\u010dutek nestabilnosti kolena, prisotni so ob\u010dasni preskoki v kolenu<\/p>\n

– klini\u010dni pregled
\no koleno je oteklo, v njem je teko\u010dina (pozitiven Ballottement test)
\no predel notranje sklepne \u0161pranje je ob\u010dutljiv (predel notranjega meniskusa in notranje stranske vezi)
\no testi nestabilnosti za notranjo stransko vez je pozitiven
\no pozitiven je predal\u010dni test
\no test za notranji meniskus (McMurray-ev test) je pozitiven
\no punkcija sklepa: kri<\/p>\n

– zdravljenje
\no ve\u010dinoma je potrebna operacija (odstranitev po\u0161kodovanega dela notranjega meniskusa in rekonstrukcija prednje kri\u017ene vezi)
\no strgana notranja stranska vez se zaceli brez operacije<\/p>\n

2.3.5. Osgood-Schlatterjeva bolezen<\/strong><\/p>\n

– vzrok bolezni neznan
\n– odmrtje (nekroza) kosti v predelu narasti\u0161\u010da patelarnega ligamenta kot posledica slabe prekrvavitve
\n– obolevajo ve\u010dinoma de\u010dki od 10. do 14. leta
\n– pojavi se bole\u010dina in oteklina na zgornjem delu golenice (predel narasti\u0161\u010da patelarnega ligamenta)
\n– bole\u010dina se ve\u010da pri iztegovanju kolen
\n– vsi testi za koleno so negativni
\n– bolezen spontano izzveni po kon\u010dani rasti
\n– diagnozo potrdi rtg slikanje<\/p>\n

– zdravljenje
\no po\u010ditek
\no antirevmatik
\no TENS
\no vaje za stegensko mi\u0161ico
\no zmerna fizi\u010dna aktivnost
\no ortoza<\/p>\n

2.4. Gle\u017eenj in stopalo<\/strong><\/p>\n

2.4.1. Vnetje Ahilove tetive<\/strong><\/p>\n

– Ahilovo tetivo sestavljajo
\no mi\u0161ica gastroknemius (medialna in lateralna glava)
\no mi\u0161ica soleus
\no najmo\u010dnej\u0161a tetiva v telesu<\/p>\n

– obi\u010dajno po dolgotrajnih \u0161portnih aktivnostih (tek, hoja navzgor)
\n– pojav lokalne bole\u010dine na mestu narasti\u0161\u010da Ahilove tetive na petnico ali 3 cm navzgor, kjer je tetiva najslab\u0161e prekrvljena
\n– bolnik lahko stopi na prste, vendar je bole\u010de<\/p>\n

– potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
\n– antirevmatik nekaj dni (3 \u2013 7 dni)
\n– fizioterapija (TENS, UZ)
\n– primerna obutev, ki ne ti\u0161\u010di v predelu vnetja, pomaga tudi vlo\u017eek pod petnico \u2013 razbremenitev tetive)
\n– blokada ne! (nevarnost pretrganja tetive)<\/p>\n

2.4.2. Raztrganje Ahilove tetive<\/strong><\/p>\n

– obi\u010dajno mo\u0161ki v srednjih letih, pogosto nekdanji \u0161portnik (obrabne spremembe v tetivi)
\n– pri skoku, teku se pojavi nenadna peko\u010da bole\u010dina na zadnji strani gle\u017enja (bolnik ima ob\u010dutek, da se je nekaj strgalo)
\n– obi\u010dajno se pretrga 3 cm nad narasti\u0161\u010dem na petnico (najslab\u0161e prekrvljen predel)
\n– bolnik ne more stopiti na prste
\n– lokalna bole\u010dina, oteklina, lahko tipamo vrzel v kiti
\n– operativno zdravljenje (\u0161iv tetive)<\/p>\n

2.4.3. Prirojeno ekvino-varusno stopalo<\/strong><\/p>\n

– najpogostej\u0161a prirojena napaka stopala, lahko eno ali dvostranska<\/p>\n

– zna\u010dilne so tri komponente deformacije
\no ekvinus stopala (fleksija v gle\u017enju \u2013 predvsem posledica skraj\u0161ane Ahilove tetive)
\no varus stopala (stopalo je obrnjeno navznoter \u2013 predvsem posledica skraj\u0161anih mi\u0161ic na notranji strani stopala)
\no adduktus stopala (sprednji del stopala je \u0161e dodatno obrnjen navznoter)<\/p>\n

– vzrok deformacije ni jasen \u2013 polo\u017eaj ploda v maternici, kjer so nogice spodvihane?
\n– skraj\u0161ane mi\u0161ice na zadnji strani gle\u017enja in mi\u0161ice na notranji strani stopala
\n– oblika kosti je sprva normalna, spremenjen je le njihov polo\u017eaj
\n– \u010de deformacija traja predolgo (ve\u010d mesecev brez zdravljenja) se deformirajo tudi kosti<\/p>\n

– deformacijo je potrebno \u010dimprej ugotoviti in pri\u010deti z zdravljenjem
\n– \u010dim prej namestimo redresijski (korekcijski) mavec, ki ga menjavamo na nekaj dni<\/p>\n

– mav\u010denje nadaljujemo do ozdravitve, nato so potrebne redresijske (korekcijske vaje)
\n– \u010de mav\u010denje ni u\u010dinkovito, se v starosti enega leta odlo\u010dimo za operacijo<\/p>\n

2.4.4. Hallux valgus<\/strong><\/p>\n

– najpogostej\u0161a deformacija stopala pri \u017eenskah v srednjih letih
\n– aprednji del stopala je raz\u0161irjen, palec je v valgus polo\u017eaju, bole\u010d kostni izrastek na stranskem delu palca
\n– ve\u010dinoma nastane kot posledica neprimerne obutve (visoke petke, ozek sprednji del \u010devlja)
\n– preventivni ukrepi (primerna obutev)
\n– pri manj\u0161i deformaciji predpi\u0161emo vlo\u017eek za korekcijo (vlo\u017eek med 1. in 2. prstom), korekcijske vaje
\n– ve\u010dje deformacije operiramo<\/p>\n

2.5. Ramenski obro\u010d<\/strong><\/p>\n

– anatomija ramenskega obro\u010da
\no ramenski obro\u010d sestavljajo 4 sklepi
\n– gleno-humeralni sklep (sklep med lopatico in glavico nadlahtnice)
\n– akromio-klavikularni sklep (sklep med lopatico in klju\u010dnico)
\n– sterno-klavikularni sklep (sklep med klju\u010dnico in prsnico)
\n– skapulo-torakalni sklep (sklep med lopatico in prsnim ko\u0161em)
\no gleno-humeralni sklep
\n– sklep med glavico nadlahtnice in lopatico
\n– stabilnost mu daje sklepna ovojnica in mi\u0161ice rotatorne man\u0161ete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor)<\/p>\n

– anamneza
\no bole\u010dina v ramenu, ki se \u0161iri do komolca
\no omejena gibljivost ramena
\no nestabilnost ramena \u2013 izpahi<\/p>\n

– klini\u010dni pregled
\no inspekcija, palpacija
\no merjenje gibljivosti sklepa
\n– abdukcija in addukcija
\n– zunanja in notranja rotacija
\n– fleksija in ekstenzija
\no bole\u010dinski lok
\no ocena mi\u0161i\u010dne mo\u010di (abdukcija)<\/p>\n

2.5.1. Utesnitveni sindrom ramena<\/strong><\/p>\n

– z leti nastajajo obrabne spremembe, ki povzro\u010dijo spremenjeno obliko akromialnega odrastka (kljunast izrastek)
\n– posledica je stanj\u0161an prostor po katerem se giblje glavica nadlahtnice
\n– glavica nadlahtnice ima najmanj prostora pri gibu abdukcije med 60 \u2013 120 stopinj
\n– pojavi se bole\u010dina v ramenu
\n– zna\u010dilen je bole\u010dinski lok<\/p>\n

– zdravljenje
\no po\u010ditek
\no antirevmatik
\no fizioterapija (obsevanje, TENS)
\no vaje za ja\u010danje mi\u0161ic ramenskega obro\u010da (z oja\u010ditvijo mi\u0161ic se prostor pove\u010da)
\no blokade sklepa
\no operacija (odbrusimo izrastek)<\/p>\n

2.5.2. Kalcinirajo\u010di tendinitis ramena<\/strong><\/p>\n

– pri gibu abdukcije v rami se mi\u0161ice stisnejo ob akromialni izrastek
\n– posledica dolgoletnih pritiskanj je obraba mi\u0161ice
\n– v obrabljeni del mi\u0161ice se kopi\u010di kalcij, ki lahko povzro\u010da vnetje in bole\u010dine
\n– diagnozo postavimo z rtg slikanjem<\/p>\n

– zdravljenje
\no po\u010ditek
\no antirevmatik
\no fizioterapija (obsevanje, TENS)
\no operacija (odstranitev kalcija)<\/p>\n

2.5.3. Nestabilnost rame<\/strong><\/p>\n

– sama oblika ramenskemu sklepu ne daje stabilnosti
\n– stabilnost daje sklepna ovojnica, ki je oja\u010dana z vezmi in mi\u0161icami
\n– po\u0161kodba sklepne ovojnice in mi\u0161ic povzro\u010di ponavljajo\u010de izpahovanje ramenskega sklepa
\n– vedno je potrebna po\u0161kodba, ki pripelje do izpaha ramena
\n– izpahi se nato lahko ponavljajo<\/p>\n

– v 95 % se glavica nadlahtnice izpahne navzpred (sprednji izpah)
\n– mo\u017een je tudi izpah glavice navzad ali navzdol (5 %)<\/p>\n

– po prvem izpahu je potrebno sklep naravnati in ga imobilizirati za 5 \u2013 6 tednov, nato razgibavanje in vaje
\n– \u010de se izpahi ponavljajo, je potreba operacija (za\u0161itje strgane sklepne ovojnice)<\/p>\n

2.6. Komolec podlaket in roka<\/strong><\/p>\n

2.6.1. Epikondilits lateralis humeri \u2013 teni\u0161ki komolec<\/strong><\/p>\n

– vneto narasti\u0161\u010de mi\u0161ic ekstenzorjev zapestja na lateralni (zunanji) epikondil nadlahtnice
\n– nastane pri dolgotrajnih ponavljajo\u010dih gibih v zapestju v smislu ekstenzije \u2013 tenis
\n– prisotna lokalna bole\u010dina, ki se \u0161iri vzdol\u017e mi\u0161ic ekstenzorjev zapestja, bole\u010dina se pove\u010da pri ekstenziji v zapestju, zlasti proti uporu
\n– gibljivost komolca je normalna<\/p>\n

– potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
\n– antirevmatik nekaj dni (3 \u2013 7 dni)
\n– izogibanje gibom, ki povzro\u010dajo bole\u010dino (ekstenzija zapestja)
\n– fizioterapija (TENS, UZ)
\n– opornica
\n– blokada (Ksilokain + Kenalog)
\n– operativna terapija zelo redko<\/p>\n

2.6.2. Epikondilits medialis humeri \u2013 komolec golfista<\/strong><\/p>\n

– vneto narasti\u0161\u010de mi\u0161ic fleksorjev zapestja na medialni (notranji) epikondil nadlahtnice
\n– nastane pri dolgotrajnih ponavljajo\u010dih gibih v zapestju v smislu fleksije \u2013 golf
\n– prisotna lokalna bole\u010dina, ki se \u0161iri vzdol\u017e mi\u0161ic fleksorjev zapestja, bole\u010dina se pove\u010da pri fleksiji v zapestju, zlasti proti uporu
\n– gibljivost komolca je normalna<\/p>\n

– potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom
\n– antirevmatik nekaj dni (3 \u2013 7 dni)
\n– izogibanje gibom, ki povzro\u010dajo bole\u010dino (fleksija zapestja)
\n– fizioterapija (TENS, UZ)
\n– opornica
\n– blokada (Ksilokain + Kenalog)
\n– operativna terapija zelo redko<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Splo\u0161ni del ortopedije – izraz \u201cortopedija\u201d: Nicolas Andry 1741 (Ortopedija ali umetnost prepre\u010devanja in odpravljanja telesnih deformacij pri otroku) – \u201corthos\u201d (raven, zravnan, pravilen) + \u201cpaidon\u201d (otrok) = ortopedija – ortopedija je posebna veja medicine, katere naloga je prou\u010devanje, odkrivanje, prepre\u010devanje in zdravljenje bolezni, deformacij in po\u0161kodb gibal<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1164],"tags":[1750,1751,1165,1749,1748],"class_list":["post-1980","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-ortopedija-in-travmatologija","tag-gradivo-za-ortopedijo","tag-ortopedia","tag-ortopedija","tag-ortopedija-2012","tag-ortopedija-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1980","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1980"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1980\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1980"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1980"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1980"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}