{"id":1994,"date":"2012-03-20T11:16:55","date_gmt":"2012-03-20T10:16:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1994"},"modified":"2012-05-09T07:59:16","modified_gmt":"2012-05-09T06:59:16","slug":"komunikacija-v-zdravstveni-negi-zdravstvena-nega-komunikacija-zn-komunikacija-komunikacije-nacini-komunikacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-v-zdravstveni-negi-zdravstvena-nega-komunikacija-zn-komunikacija-komunikacije-nacini-komunikacije\/","title":{"rendered":"Komunikacija v zdravstveni negi"},"content":{"rendered":"

\"\"Splo\u0161no o komunikaciji<\/strong><\/p>\n

– Komunikacija je temelj medosebnih odnosov. Brez nje se ljudje ne bi mogli spoznavati, oblikovati partnerskih odnosov, dru\u017einskega, delovnega, \u0161ir\u0161e socialnega okolja.<\/p>\n


\n– Brez komunikacije ne bi bilo celo mnogih negativnih pojavov, kot so na primer spori in vojne.
\n– Ljudje so po naravi socialna bitja, ki za zadovoljevanje svojih potreb potrebujejo sodelovanje z drugimi ljudmi. V medsebojnih odnosih zadovoljujejo fizi\u010dne, psihi\u010dne, socialne, duhovne in mnoge druge potrebe. Pri zadovoljevanju teh potreb so v pomo\u010d razli\u010dne oblike komuniciranja.
\n– Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri \u010dloveku. Za \u010dlove\u0161ko interakcijo bi lahko celo rekli, da je brez komunikacije sploh ni (Kova\u010dev, 1998). Med udele\u017eenci interakcije namre\u010d vedno pride do dolo\u010denega komunikacijskega odnosa, tj. do oddajanja in sprejemanja informacij. Posredovanje informacij je lahko namerno ali nenamerno. Poteka lahko med ljudmi, pa tudi med drugimi \u017eivimi bitji (Miller, 1951 cit. po Kova\u010dev, 1998).
\n– Sposobnost komunikacije pogosto ozna\u010dujejo kot najgloblje bistvo \u010dloveka, s katero izra\u017eamo odnos do samega sebe in sveta, ki nas obdaja. Komunikacija nam posreduje informacije, ki jih potrebujemo; biti informiran pa pomeni imeti mo\u010d in mo\u017enost pravilnega odlo\u010danja. To velja na javni, kakor tudi na individualni ravni (Tr\u010dek, 1994).
\n– Celoten namen komunikacije je biti sli\u0161an in priznan, razumljen in sprejet. Ljudje komuniciramo, da bi se dru\u017eili, izrazili svoje potrebe, svoje \u017eelje, in da bi dali du\u0161ka svojim \u010dustvom. Komuniciramo tudi zato, da bi spodbudili akcijo, da bi vplivali na druge, da bi se vedli na dolo\u010den na\u010din (Stanton 1986, cit po Rungapadiachy, 2003).
\n– Komunikacija poteka po konkretnih vzorcih, ki so zna\u010dilni za dolo\u010deno kulturo, prostor in \u010das.
\n– Zelo pomembno je spoznanje sodobnih komunikacijskih raziskovalcev in terapevtov, da se je namre\u010d od vseh elementov v odnosih in razmerjih najla\u017ee nau\u010diti ravno dobre komunikacije
\n– Komunikacija zajema najrazli\u010dnej\u0161e na\u010dine, s katerimi ljudje oddajamo in sprejemamo sporo\u010dila: ti na\u010dini vklju\u010dujejo sporo\u010dila, ki smo jih posredovali drugim in ki so jih drugi posredovali nam, na\u010din, kako je bilo sporo\u010dilo sprejeto, in kaj so ljudje \u017eeleli s sporo\u010dilom povedati (Satir, 1988).<\/p>\n

Komunikacijski proces<\/strong><\/p>\n

– Medsebojno komuniciranje je proces, pri katerem udele\u017eenci po\u0161iljajo, sprejemajo in tolma\u010dijo sporo\u010dila ali znake, ki so nosilci dolo\u010denega pomena. Vse to se pogosto dogaja so\u010dasno.
\n– Sporo\u010dilo je katerikoli besedni ali nebesedni simbol ali znak, ki ga ena oseba prenese do druge.
\n– U\u010dinkovito je le tisto komuniciranje, pri katerem prejemnik razume sporo\u010dilo po\u0161iljatelja tako, kot ga je le-ta zasnoval, v tem primeru govorimo o “vernosti prenosa” (Mo\u017eina in sod., 2004).<\/p>\n

Pet elementov modela komunikacije<\/strong><\/p>\n

– Pri procesu komuniciranja sodelujeta najmanj dva udele\u017eenca. Pravilno komuniciranje je vedno interakcija, oz. povratna informacija – feedback. Poznamo:
\n– izvor informacije,
\n– oddajnik,
\n– kanal,
\n– sprejemnik in
\n– cilj.<\/p>\n

– Izvor informacije je v nekem oddajniku – po\u0161iljatelju (jaz);
\n– sledi kodiranje (preoblikovanje misli v sporo\u010dilo);
\n– sporo\u010dilo te\u010de po kanalu (besedni, nebesedni ali oboje)
\n– pride do sprejemnika, ki sporo\u010dilo dekodira (interpretacija sporo\u010dila).
\n– Prejemnik sporo\u010dila je drug \u010dlovek ali drugi ljudje.<\/p>\n

Komunikacijski proces pove<\/strong><\/p>\n

– Kdo pove- na\u0161a predstava o sebi (samopodoba).
\n– Pove kaj \u2013 sporo\u010dilo, kakor ga razume sprejemnik.
\n– Na kak\u0161en na\u010din – verbalno, neverbalno (\u010dustva, akcije, informacije).
\n– Komu – na\u0161a predstava o drugih.
\n– S kak\u0161nim namenom – skladnost verbalne in neverbalne komunikacije
\n– Kraj\u0161e bi rekli, da je proces komuniciranja sestavljen iz izvora, prenosa, sprejema in povratne zveze – feedback.<\/p>\n

Vplivi, ki izkrivljajo komunikacijski rezultat<\/strong><\/p>\n

– razli\u010dne osebnosti s svojimi \u010dustvi,
\n– razlike v zaznavanju (informacija \u010dustva ali akcija),
\n– razlike v predstavah (osebni filter) – povezano z osebnostjo (v njih se zrcali preteklost, vplivi okolja, vzgoje in dejavnosti),
\n– mehanske ovire – \u0161umi, vonji, vro\u010dina, varnostna cona (bli\u017eina drugih ljudi), mraz,
\n– pomenske ovire – raba tujk, strokovnih izrazov, pogovor v tujem jeziku, nare\u010dja,
\n– psiholo\u0161ke ovire – negativna \u010dustva, osamljenost, strah, pogum, napetost (Rungapadiachy,1998).<\/p>\n

Komunikacijski oziroma informacijski sistem v organizacijah<\/strong><\/p>\n

– zbiranje in izbiranje podatkov ter informacij; pri tem mislimo na pridobivanje informacij znotraj in zunaj organizacij ter okolja. Viri informacij so lahko primarni (opazovanje, razgovori) ali sekundami (dokumenti, statisti\u010dni podatki);
\n– obdelava podatkov in informacij; zbrane podatke je ponavadi potrebno urediti, izdelati preglednice in jih obdelati za prakti\u010dno uporabo;
\n– po\u0161iljanje in sporo\u010danje; urejene in obdelane podatke deloma skladi\u0161\u010dimo za kasnej\u0161o uporabo, deloma pa jih takoj uporabimo sami ali jih po\u0161ljemo naslovniku;
\n– analiza in sprejem; pri tem gre za prepoznavanje koristnosti podatkov, informacij s strani prejemnika;
\n– skladi\u0161\u010denje informacij; velikokrat je te potrebno posebej pripraviti, v\u010dasih tudi shraniti originalne dokumente (Mo\u017eina in sod., 2004).<\/p>\n

Dejavniki, s katerimi vstopamo v komunikacijski proces<\/strong><\/p>\n

– telo, ki se giblje ter ima svojo obliko in postavo,
\n– vrednote \u2013 na\u010dela, po katerih se trudimo pre\u017eiveti in \u00bbdobro\u00ab \u017eiveti (misli, \u017eelje in dol\u017enosti do sebe in do drugih),
\n– trenutna pri\u010dakovanja, ki izhajajo iz preteklih izku\u0161enj,
\n– \u010dutila \u2013 o\u010di, u\u0161esa, nos, usta in ko\u017ea, ki nam omogo\u010dajo gledanje, poslu\u0161anje, vohanje, oku\u0161anje, dotikanje in zaznavanje dotika,
\n– vklju\u010dujemo svojo sposobnost govorjenja \u2013 besede in glas,
\n– prispevamo mo\u017egane \u2013 ki so skladi\u0161\u010de na\u0161ega znanja, oziroma vsega, kar smo se nau\u010dili s preteklimi izku\u0161njami, kar smo prebrali ali so nas nau\u010dili drugi, ter vsega, kar se je zapisalo v obe polobli na\u0161ih mo\u017eganov. Na komunikacijo se odzivamo neposredno, kot video kamera, ki zazna vsak gib in vsak glas. Mo\u017egani zapi\u0161ejo slike in glasove tega trenutka, ki se odvija med dvema osebama (Satir, 1988).<\/p>\n

Komunikacija je lahko<\/strong><\/p>\n

– enosmerna ali dvosmerna
\n– besedna (verbalna) in nebesedna (neverbalna, nejezikovna)
\n– komunikacija zasnovana na paralingvisti\u010dnih znakih, kronemi\u010dna komunikacija, olfaktorna komunikacija, molk kot neverbalna komunikacija, proksemi\u010dna komunikacija, kinesteti\u010dna komunikacija in taktilna komunikacija,
\n– medosebna komunikacija in javno komuniciranje.<\/p>\n

Enosmerna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Enosmerna komunikacija je komunikacija od izvora do sprejemnika in ni povratna. Enosmerna je zato, ker po\u0161ilja znake le eden od udele\u017eencev interakcije, drugi pa so le njihovi sprejemniki. To je komunikacija brez dialoga, korist ima samo en udele\u017eenec (komunikacija zdravstvenih delavcev z bolniki \u00bbzaradi pomanjkanja \u010dasa\u00ab). Ta proces spro\u017ei medsebojno reagiranje, vendar je vpliv enosmeren. To je pogovor brez posledic.<\/p>\n

Dvosmerna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Pri tem je po\u0161iljanje znakov vzajemno. Posameznik po\u0161ilja znake drugemu posamezniku, drugi pa reagira s povratnim po\u0161iljanjem znakov, na katere zopet reagira prvi (Kova\u010dev, 1998). Vzajemna ali dvosmerna komunikacija je proces, kjer se sogovornika pogovarjata, vplivata drug na drugega, se spreminjata. Tu gre za pogovor, v katerem poslu\u0161amo, razmi\u0161ljamo, govorimo in feedback je prisoten.<\/p>\n

Besedna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– zajema govor in pisano besedo. Komuniciranje izvajamo prek komunikacijskih dejavnosti, kot so govorjenje, poslu\u0161anje, pisanje in branje. Jezik je sestavljen iz besed, besede imajo svoj pomen ter pravilno razvr\u0161\u010danje (spreganje, sklanjanje).
\n– Tak na\u010din sporazumevanja nam veliko pove o osebi, o njenem geografskem ali etni\u010dnem poreklu, o intelektualnem razvoju in izobrazbi (besedni zaklad, struktura stavkov, \u010drkovanje).<\/p>\n

Besedna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Prednosti:<\/strong><\/p>\n

poteka hitro,
\nlahko sodeluje ve\u010d ljudi v neposrednem stiku,
\ntrajnost zapisanih besed.<\/p>\n

– Slabosti:<\/strong><\/p>\n

informacije so pogosto popa\u010dene zaradi razlik v razumevanju (halo efekt),
\nslaba izgovorjava, nedokon\u010dani stavki, hitrost govora,
\nrazlike v razumevanju besed (nare\u010dja, tujke),
\nslabo poslu\u0161anje (sli\u0161imo samo del celote, vpadanje v besedo),
\nvsak \u010dlovek ima svoje predstave, zato poslu\u0161a skozi lastne filtre.<\/p>\n

Neverbalna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Je prenos informacij brez uporabe besed – govorica telesa in geste, ob\u010dutek (dotik), pogled (v o\u010di), obrazni izrazi, dr\u017ea telesa (poza – na miru ali pri hoji), splo\u0161ni zunanji videz (na\u010din obla\u010denja), zvoki, ti\u0161ina. Neverbalno sporazumevanje nam pove ve\u010d o samem pomenu sporo\u010dila, nam daje sliko o osebnih in kulturnih zna\u010dilnosti vsakega posameznika (govorica telesa, dotik – kulturno ozadje).<\/p>\n

Paralingvisti\u010dni znaki<\/strong><\/p>\n

– so tisti, ki se pojavijo ob lingvisti\u010dnih, jezikovnih znakih. Zajemajo glasovne posebnosti, kot so na\u010din izgovora, trajanje pogovora, ritem, intonacija, premori, poudarki, \u0161umi, nepovezani nebesedni glasovi, kot so smeh, jok, vzklik, vrisk, nelagodno poka\u0161ljevanje in glasovi oklevanja (hm, oh), glasovi vzdihovanja in stokanja (o, au, joj). To so pomembni izrazi \u010dustev in so lahko mo\u010dna sredstva za posredovanje informacij.
\n– V zdravstvu je parajezik neposredna pot do diagnoze, do stanja zavesti, do ugotavljanja uspe\u0161nosti posegov.<\/p>\n

Kronemi\u010dna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Kronemija ali temporalnost pomeni na\u010din uporabe \u010dasa pri komuniciranju. Za na\u0161o zahodno kulturo velja, da je \u010das izjemnega pomena, je najvi\u0161je cenjen (Tr\u010dek, 1998).
\n– Zamujanje in nespo\u0161tovanje \u010dasa lahko pomeni ignoranco, podcenjevanje sogovornika, takoj\u0161nja pozornost pa znak spo\u0161tovanja in vljudnosti. Za prijetne odnose je \u0161e kako pomembno, da nikomur na silo ne jemljemo \u010dasa.<\/p>\n

Olfaktorna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Pomeni izra\u017eanje posameznika prek vonja – gre tako za telesno higieno kot uporabo di\u0161avnih sredstev.
\n– Razlika je v identificiranju s telesom, ki oddaja naravne vonjave in telesom, ki di\u0161i z umetnimi di\u0161avami. Naraven vonj civiliziranemu \u010dloveku smrdi ali zaudarja. Z naravnim vonjem se torej \u010dlovek identificira na dolo\u010den odbojen na\u010din. Dezodorizirano in k temu \u0161e naparfumirano telo pa odi\u0161avljeno sporo\u010da tako reko\u010d \u017eeleno identiteto. Razli\u010dnim di\u0161avam \u010dlovek namre\u010d pripisuje razli\u010dne sporo\u010dilne veljave. Manipulacija z vonjavami je prav pestra. (Ju\u017eni\u010d, 1993).<\/p>\n

Molk, ti\u0161ina<\/strong><\/p>\n

– Pomeni, ali da se dva popolnoma razumeta, ali da sta jezna drug na drugega.
\n– Tisti ki znajo komunicirati, znajo predvsem poslu\u0161ati in sli\u0161ati. Poleg govorjene besede je pomemben tudi molk, ki je neizogiben del vsake uspe\u0161ne komunikacije.
\n– \u010ce nekdo ne govori, ne pomeni, da ne sporo\u010da, nasprotno, lahko je zelo zgovoren.
\n– Vedno je potrebno poslu\u0161ati tudi neizre\u010deno, kajti vsaka komunikacija se dopolnjuje z molkom. Prav v molku samem se pogosto pojavljata prava modrost in tudi ustvarjalnost (Tr\u010dek, 1998).<\/p>\n

– Molk v svojih razli\u010dnih oblikah tako zgovorno pripoveduje o po\u010dutju ljudi, o odnosih do drugih, do sebe, o nas v razli\u010dnih situacijah, govori o ljubezni, potrditvi, odtujenosti, dvomu, bole\u010dini, presene\u010denju, potrpe\u017eljivosti, preziru, pozornosti, je posledica osuplosti, \u0161oka in \u0161e mnogo izrazov in obrazov imajo odtenki molka. Razumevanje sporo\u010dilnosti molka je nujno, saj v svoji povr\u0161nosti in nezmo\u017enosti poslu\u0161anja mnogokrat pridemo do napa\u010dnih zaklju\u010dkov, najpogosteje tak\u0161nih, ki imajo negativno konotacijo (Kne\u017eevi\u010d, 2001).<\/p>\n

Proksemi\u010dna komunikacija<\/strong><\/p>\n

– Proksemika je razdalja med udele\u017eenci v neposrednem sporazumevanju, opredeljuje \u010dute, ki sodelujejo v sporazumevanju.
\n– Najdlje se\u017ee vid, manj sluh, \u0161e manj voh in najmanj otip. Prostor je dejavnik, ki ima velik pomen. Razdalja oziroma bli\u017eina govori o odnosu med udele\u017eenci komunikacije.
\n– Popre\u010dja fizi\u010dne oddaljenosti med partnerji
\nintimni odnos \u2013 50 cm,
\noseben odnos – 50 do 120 cm,
\ndru\u017ebeni odnos – 2,5 m do 3,5 m,
\nodnosi v javnosti, v institucijah – 3,5 m in ve\u010d (Hall,1977).<\/p>\n

– Uveljavilo se je splo\u0161no soglasje glede tega, da na podro\u010dju razdalj med ljudmi obstajajo medosebne razlike, ki so lahko povezane s spolom, starostjo, kulturo, narodnostno pripadnostjo in statusom posameznika (Rungapadiachy, 2003).<\/p>\n

Kinesteti\u010dne komunikacije<\/strong><\/p>\n

– Imenujemo vse vrste sporo\u010dil, ki jih posredujemo prek razli\u010dnih gibov telesa, od obrazne mimike do telesne dr\u017ee. Kinesteti\u010dna sporo\u010dila so poleg uporabe besed najpomembnej\u0161a in najbolj mno\u017ei\u010dna. Posebno sporo\u010dilno vrednost ima tudi bol\u0161\u010danje, stremljenje. Gledanje v obraz druge osebe je v prvi vrsti namenjeno zbiranju vidnih informacij o tej osebi, je pa tudi nebesedni izraz sam po sebi \u2013 govori o tem, v kaj je usmerjena pozornost, o odnosu do drugih, o ugla\u0161enosti verbalnega in neverbalnega sporo\u010danja.<\/p>\n

Telesna dr\u017ea in geste<\/strong><\/p>\n

– Telesna dr\u017ea je gibanje celotnega telesa. Gesta predstavlja katerikoli gib, ki je omejen na enega ali ve\u010d delov telesa.
\n– \u010ce \u017eelimo, da je na\u0161e sporo\u010dilo jasno, mora biti gesta skladna z dr\u017eo celotnega telesa. Telesna dr\u017ea ima psiholo\u0161ki pomen. Ona nam pove o posameznikovih stali\u0161\u010dih, \u010dustvih, dru\u017ebenih odnosih in strukturi dru\u017ebene interakcije. Govor pogosto spremljajo geste (gibi rok in glave).
\n– Na\u010din, kako ljudje stojijo, nam pove o njihovem po\u010dutju, zdravju, kak\u0161en odnos imajo do \u017eivljenja (pokon\u010dna dr\u017ea), ali so utrujeni, depresivni (zgrbljena dr\u017ea), ali imajo kak\u0161ne bole\u010dine in fizi\u010dne nezmo\u017enosti.
\n– Telo skorajda \u00bbspregovori\u00ab, ko se predstavi in se v tem predstavljanju tako reko\u010d ponudi \u00bbv branje\u00ab. Ta predstavitev ima poleg splo\u0161nega vtisa, ki ga telo naredi s svojo celoto, \u0161e \u0161tevilne sestavne dele; vsak od njih je del telesne \u00bbgovorice\u00ab (Ju\u017eni\u010d, 1993).
\n– Tudi s hojo \u010dlovek marsikaj sporo\u010da \u2013 od po\u010dasne, utrujene, ki je posledica fizi\u010dnih obremenitev, do po\u010dasne, zdolgo\u010dasene, ki lahko naznanja otopelost, vdanost v usodo.
\n– Seveda pa lahko sre\u010dujemo tudi ljudi z velikim zanosom in hitro hojo.<\/p>\n

Izrazi obraza<\/strong><\/p>\n

– Z njimi najbolj izra\u017eamo svoje po\u010dutje – jezo, veselje, dvom, \u017ealost, strah, zani\u010devanje. MS morajo znati obvladati svoja \u010dustva (pri opeklinah – da ne poka\u017eemo kakr\u0161nega koli odpora do izgleda bolnika – na\u0161e neprimerno reagiranje bi imelo posledice na pacientovo samozavest in njegovo okrevanje).<\/p>\n

Pogled v o\u010di<\/strong><\/p>\n

– Sporazumevanje se za\u010dne s pogledi. Pogled v o\u010di lahko pomeni, da drugega spo\u0161tujemo, da ga poslu\u0161amo;
\n– odsotnost pogleda pomeni \u017eiv\u010dnost, defenzivnost oz. \u017eeljo, da bi se izognili sporazumevanju.
\n– V nekaterih kulturah otroke u\u010dijo, da je nespo\u0161tljivo gledati odrasle v o\u010di.
\n– \u010ce nas je strah, se o\u010di raz\u0161irijo, \u010de smo jezni, se o\u010di zo\u017eijo. To pomeni, da so o\u010di same nosilci neverbalnih sporo\u010dil.<\/p>\n

Splo\u0161ni zunanji izgled<\/strong><\/p>\n

– Oseba, ki je bolna ima spremenjen zunanji izgled. Dol\u017enost MS je, da te spremembe opazi in ugotovi, ali je terapija primerna in dovolj efektivna.
\n– Oseba, ki premalo pije, ima suho ko\u017eo, turgor je slab, blede o\u010di, slabe mi\u0161ice.
\n– Zdrava oseba iz\u017eareva zdravje s svojim izgledom.<\/p>\n

Ob\u010dutek, dotik<\/strong><\/p>\n

– Je pomemben del neverbalnega komuniciranja, ki najve\u010d razkrije – toplina, pozdrav, intimnost, tola\u017eba, varnost.
\n– Dotik ima svoje biolo\u0161ke in psiholo\u0161ke razse\u017enosti. Brez njega bi bili ljudje oropani za eno najosnovnej\u0161ih potreb (potreba po toplini, ljubezni, varnosti). To bi imelo resne posledice za na\u0161o rast in razvoj (otroci).
\n– Dotik je prva \u010dlovekova komunikacija po rojstvu, ko mati stisne k sebi novorojenca in ve\u010dkrat tudi zadnja, ko umirajo\u010di pogosto \u017eeli, da ga dr\u017eimo za roko.<\/p>\n

Na\u010din obla\u010denja<\/strong><\/p>\n

– Zdravi, samozavestni ljudje namenjajo obla\u010denju veliko pozornosti. Bolni ljudje ne ka\u017eejo veliko zanimanja za detajle pri obla\u010denju. Vrnitev tega zanimanja je znak, da po\u010dasi okrevajo.<\/p>\n

Zvoki<\/strong><\/p>\n

– Stokanje, sopenje, vzdihovanje so ustne neverbalne oblike komuniciranja in odra\u017eajo skrb, bole\u010dino, veselje, \u017ealost.<\/p>\n

Prednosti neverbalne komunikacije<\/strong><\/p>\n

– povezuje (skladnost besed in govorice telesa),
\n– razkriva besedno komunikacijo,
\n– zbuja asociacije, razne ob\u010dutke (simpatije, antipatije),
\n– vklju\u010duje \u010dustva (ki se ka\u017eejo na obrazu, v glasu, kretnjah, dr\u017ei…),
\n– daje pomen besedam.<\/p>\n

Socialna interakcija<\/strong><\/p>\n

– vklju\u010duje oblike in u\u010dinke neposrednega delovanja vseh aktivnosti ene ali ve\u010d oseb, pri tem gre obi\u010dajno za \u010dlane iste skupine ali tima, ki temelji na prostorski ali psiholo\u0161ki bli\u017eini posameznikov.
\n– Vzajemno delovanje \u010dlanov iste skupine je lahko zavedno ali nezavedno, na\u010drtovano ali nena\u010drtovano oz. naklju\u010dno.
\n– Socialna interakcija vklju\u010duje vsa dogajanja in spremembe v odnosih med posameznimi \u010dlani v okviru iste skupine ali med skupinami, kar se ka\u017ee skozi dinamiko sprememb (Kova\u010dev 1998).<\/p>\n

Vrste komunikacijskih mre\u017e<\/strong><\/p>\n

– kro\u017ena komunikacijska mre\u017ea \u2192 vsak \u010dlan ima mo\u017enost interakcije z vsaj dvema drugima \u010dlanoma skupine;
\n– mre\u017ea v obliki krmila \u2192 vsi \u010dlani skupine imajo enako mo\u017enost dostopa do vodje, ki je na sredini;
\n– komunikacija preko odprtih kanalov \u2192 vsak \u010dlan ima enake mo\u017enosti komunikacije z vsemi drugimi \u010dlani skupine (demokrati\u010dni slog komuniciranja);
\n– veri\u017ena komunikacija predstavlja linearni sistem komunikacije; \u010dlani imajo mo\u017enost, \u010de \u017eelijo komunicirati z vsemi \u010dlani, to komunikacijo spro\u017eiti le prek drugih \u010dlanov;
\n– Y-kanal komunikacije ka\u017ee podobno dinamiko kakor veri\u017eni. Eden od \u010dlanov mora komunicirati prek drugega \u010dlana, \u010de \u017eeli dose\u010di \u010dlana skupine, ki je v sredini.<\/p>\n

KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI<\/strong><\/p>\n

– Komunikacija je temeljno orodje izvajanja zdravstvene obravnave. U\u010dinkovita komunikacija dolo\u010da kakovost zdravstvene oskrbe, ta pa je odvisna od samozavedanja (poznavanja sebe).
\n– Komunikacija v zdravstveni negi je osrednji pojem pri nudenju pomo\u010di pacientom in svojcem.<\/p>\n

Delitev glede na vsebino, namen in uporabnike<\/strong><\/p>\n

– strokovna komunikacija,
\n– komunikacija s pacientko\/pacientom\/svojci,
\n– komunikacija v timu.<\/p>\n

Komunikacijske spretnosti<\/strong><\/p>\n

– spretnost in sposobnost sli\u0161ati oz. poslu\u0161ati,
\n– jezikovne spretnosti,
\n– spretnosti zastavljanja in oblikovanja vpra\u0161anj.<\/p>\n

Pomembno za dobro strokovno komunikacijo<\/strong><\/p>\n

– spo\u0161tovanje svojega dela,
\n– pacient naj bo vrednota, je subjekt obravnave, na\u0161 partner
\n– do ljudi smo prijazni, pozorni in vredni zaupanja,
\n– strpni do napak drugih,
\n– razviti je potrebno pozitivno, profesionalno identiteto,
\n– potrebno je spodbujati dobro v sebi in drugih,
\n– bodimo zadovoljni s seboj in negujmo ob\u010dutek sre\u010de.<\/p>\n

Komunikacija s pacientom<\/strong><\/p>\n

– MS mora spodbujati aktivno sodelovanje pacienta, analizirati posredovana sporo\u010dila, kriti\u010dno razmi\u0161ljati, kar ima za posledico sprejemanje ali spreminjanje stali\u0161\u010d in posledi\u010dno spreminjati ravnanje in obna\u0161anje.
\n– Pri tej komunikaciji gre za posredovanje informacij pacientu in za zbiranje podatkov.<\/p>\n

<\/p>\n

Komunikacija v timu<\/strong><\/p>\n

– Skupina nastane, kadar \u017eelijo posamezniki z aktivnostjo dose\u010di skupen cilj. Tim je delovna skupina, ki jo dolo\u010da timsko delo in odnosi med strokovnjaki. Vsak \u010dlan tima ne more zapustiti tima, dokler ni delo popolnoma kon\u010dano. Znotraj tima delujejo specifi\u010dni odnosi, kjer posameznik ve\u010d daje kakor sicer. Glavno orodje pri delu v timu je komunikacija (Lipi\u010dnik in Mo\u017eina,1993).
\n– Prednosti timskega dela so v dobri komunikaciji, tesnem sodelovanju in dobrih odnosih med \u010dlani. Timsko delo omogo\u010da kakovostno ZN, strokovno in osebnostno rast \u010dlanov tima. Pri tem pa morajo biti naloge, odgovornost in pristojnost posameznikov natan\u010dno opredeljene.<\/p>\n

Teoreti\u010dni model medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau<\/strong><\/p>\n

– Interakcijski model Hildegard E. Peplau temelji na medsebojnem vplivanju v odnosu med medicinsko sestro in varovancem. Kasneje je ta model raz\u0161irila na dru\u017eino in skupnost ter izoblikovala teoreti\u010dne osnove medosebnega odnosa, ki se ka\u017ee v razli\u010dnih skupinah, katere ve\u017eejo podobni interesi.
\n– Uporabna vrednost modela je prepoznavna tako v odnosu med medicinsko sestro in pacientom, kot tudi v delovnih skupinah in timih. Model se lahko prenese na medsebojno vplivanje posameznikov v skupini, saj gre za interakcijske vezi med posameznimi \u010dlani skupine
\n– Zaposleni v zdravstvu se med seboj oblikujejo v formalne delovne skupine in time s ciljem – kakovostno in profesionalno delati z bolniki. Ustvarjanje odnosov v delovni skupini gre skozi faze interakcijskega procesa od orientacije, identifikacije, interakcije in razre\u0161itve. Skupina predstavlja \u017eiv sistem in se razvija, dokler se ne preoblikuje ali preneha delovati.
\n– 6 vlog med. sestre: vloga tujke, vloga osebe, ki daje pacientu informacije, vloga u\u010diteljice, svetovalke, vodje in izvajalke ZN, vloga osebe, ki nadome\u0161\u010da ali predstavlja pomembno pacientovo osebo.<\/p>\n

Posebnosti komunikacije v zdravstveni negi<\/strong><\/p>\n

– Vsako strokovno in delovno podro\u010dje ima svoje zna\u010dilnosti in posebnosti v komunikaciji.
\n– Komunikacija poteka druga\u010de med ra\u010dunalni\u0161kimi strokovnjaki, med delavci na gradbi\u0161\u010du, med politiki, \u0161portniki, znanstveniki.
\n– Vsaka skupina ima svoje zna\u010dilne na\u010dine, svoje posebne simbole, svoj strokovni jezik, svoje pristope.
\n– Tudi v zdravstveni negi so mnoge posebnosti v komuniciranju in pristopu k pacientom, svojcem in sodelavcem.<\/p>\n

Kognitivne (spoznavne) spretnosti<\/strong><\/p>\n

– znanje osnovne komunikacijske teorije in faktorjev, ki vplivajo na terapevtsko komunikacijo;
\n– znanje o ciljih in fazah, ki pomagajo v odnosih;
\n– znanje o ZN, boleznih, znakih, simptomih in druga strokovna znanja in spretnosti
\n– o u\u010dinkovitih komunikacijskih strategijah.<\/p>\n

Medosebne spretnosti<\/strong><\/p>\n

– mo\u010dne \u010dlove\u0161ke sposobnosti;
\n– mo\u017enost komuniciranja in interakcije s prestra\u0161enimi, zmedenimi, sovra\u017enimi in morda ravnodu\u0161nimi pacienti in svojci
\n– odli\u010dna terapevtska komunikacija za interakcijo s pacienti in sodelavci,
\n– pogovorne sposobnosti, sposobnosti poslu\u0161anja, ti\u0161ine, intervjuvanja, humor;
\n– sposobnost vzpostaviti dobre delovne odnose s sodelavci, prav tako sposobnost soo\u010denja s sodelavci, ki ne izvajajo nalog pomembnih za uspe\u0161no delovanje tima.<\/p>\n

Eti\u010dno – pravne sposobnosti<\/strong><\/p>\n

– sposobnost izra\u017eanja spo\u0161tovanja, empatije in resni\u010dne skrbi v vsakem profesionalnem sre\u010danju s pacienti ali sodelavci;
\n– dose\u010di pripravljenost, da bodo sodelavci odgovorni za doprinos k timskemu delu za dosego kvalitetne zdravstvene nege;
\n– poznavanje eti\u010dnega in pravnega vidika, ki vodi v profesionalen odnos in vedenje.<\/p>\n

Pomembno<\/strong><\/p>\n

– V zdravstveni negi je poleg verbalne komunikacije \u0161e zlasti pomembna tudi neverbalna komunikacija.
\n– Medicinska sestra bi se morala zavedati, da uspe\u0161ne strokovne komunikacije ne za\u010dnemo s pogovorom, temve\u010d nebesedno izrazimo sprejemanje ali zavra\u010danje. Zato so pomembne neverbalne spretnosti v odnosu do zaupanja in empatije med medicinsko sestro in pacientom\/pacientko.<\/p>\n

Neverbalne sposobnosti za zaupanje in empatijo<\/strong><\/p>\n

– neverbalna pomiritev
\n– skrb za pacienta
\n– aktivno poslu\u0161anje
\n– uporaba ti\u0161ine.<\/p>\n

– Neverbalna pomiritev<\/strong><\/p>\n

– vklju\u010duje vse, kar medicinska sestra naredi, da bi pomirila pacienta in pri tem ne uporablja verbalne komunikacije.
\n– Uporaba neverbalne pomiritve postane zelo pomembna kot nadgraditev verbalnega procesa.
\n– Poznamo vizualne, slu\u0161ne in kinesteti\u010dne na\u010dine neverbalne pomiritve.<\/p>\n

– Vizualni na\u010din<\/strong><\/p>\n

– smehljanje ob pravem \u010dasu
\n– nagibanje naprej
\n– prikimavanje kot potrditev
\n– gledanje z zanimanjem (spu\u0161\u010dene obrvi, zaprta usta)
\n– dolo\u010dene geste (raz\u0161irjene roke)
\n– ohranjanje kontakta z o\u010dmi
\n– odprta dr\u017ea telesa (roke in noge niso prekri\u017eane)<\/p>\n

– Slu\u0161ni na\u010din<\/strong><\/p>\n

– uporaba pritrdilnih zvokov
\n– mehak ton glasu
\n– spro\u0161\u010dena hitrost govora
\n– pustiti druge, da zaklju\u010dujejo z govorjenjem<\/p>\n

– Kinesteti\u010dni na\u010din (dotik)<\/strong><\/p>\n

– rokovanje v pozdrav
\n– dotik roke
\n– dotik rame
\n– dr\u017eanje pacientove roke med komuniciranjem
\n– objem okoli ramen s strani
\n– objem od spredaj (izbrati je potrebno ustrezen \u010das in prostor).
\n– Pazimo, ker nekateri pacienti ne marajo, da se jih dotikamo.<\/p>\n

– Skrb za pacienta<\/strong><\/p>\n

– poi\u0161\u010di prostor, kjer bo zagotovljena zasebnost (vsi ostali morajo prostor zapustiti )
\n– prepri\u010daj se, da je pacientu udobno
\n– zagotovi pogoje za poslu\u0161anje pacienta in obratno (priporo\u010dena razdalja je 1 meter)
\n– zmanj\u0161aj zunanje motnje (zapri vrata …)
\n– izogni se pretirani uporabi zapiskov, preglednic, napisanih vpra\u0161anj in podobnih pomagal, ki bi lahko zmotili tvojo pozornost do pacienta (nekatere MS porabijo preve\u010d \u010dasa za zapiske in premalo za pacienta)
\n– \u010ce MS \u017eeli olaj\u0161ati navezovanje medsebojnih stikov in omogo\u010diti u\u010dinkovito sporazumevanje, mora dose\u010di, da pacienti vso pozornost posvetijo njenemu govoru. Zato se mora nau\u010diti neke me\u0161anice govoric, s katero zaposli vseh pet \u010dutov – pacienti morajo videti, sli\u0161ati, ob\u010dutiti, pa tudi vonjati in okusiti.
\n– Svoja izkustva namre\u010d pridobivamo prek \u010dutnih zaznav.
\n– V mo\u017eganih so tri komunikacijska sredi\u0161\u010da: vidno, slu\u0161no in kinesteti\u010dno.
\n– Uporabljamo viden, sli\u0161en in kinesteti\u010den komunikacijski kanal.<\/p>\n

Komunik. kanal Na\u010din prenosa Izid Obna\u0161anje MS\/babice<\/strong>
\nSlu\u0161ni Bolnik sli\u0161i Sprejem slu\u0161ne stimulacije Bolnik sli\u0161i MS: \u00bbVem, da vas boli, bolje se boste po\u010dutili \u010dez 15 min.\u201d
\nBolnik poslu\u0161a Zavedanje sporo\u010dila, prisotni so ob\u010dutki, ki spremljajo slu\u0161ne dogodke Bolnik je sli\u0161al MS, ki je rekla, da se bo kmalu bolje po\u010dutil, in da bi ona to rada<\/p>\n

Komunik. kanal <\/strong><\/p>\n

Na\u010din<\/strong>
\nprenosa Izid Obna\u0161anje MS\/babice
\nKinesteti\u010dni Dotik ob
\nnegov. intervenciji Izvajanje negov. intervencij in drugih
\npostopkov Bolnik \u010duti, ko se ga MS dotakne ob dajanju injekcije
\nDotik, ki izkazuje skrb Izra\u017eanje \u010dustvene
\npodpore Bolnik \u010duti, da MS skrbi zanj, saj ga je ob prihodu prijela za ramo<\/p>\n

Aktivno poslu\u0161anje<\/strong><\/p>\n

– Aktivno poslu\u0161anje pomeni, da MS pozorno spremlja vsebino sporo\u010dila, kako ga pacient izrazi in kak\u0161na \u010dustva pri tem izra\u017ea.
\n– Sposobna je zaznati vse senzori\u010dne informacije, to je vizualne, slu\u0161ne, kinesteti\u010dne in kemi\u010dne dra\u017eljaje.
\n– Aktivno zdru\u017euje te informacije in si oblikuje podobo pacientovega emocionalnega stanja, kar vzpostavlja terapevtsko komunikacijo. Deluje na 3 nivojih integracije:
\nsenzorni, integracija dra\u017eljajev, percepcija celotne slike<\/p>\n

Uporaba ti\u0161ine<\/strong><\/p>\n

– Ti\u0161ina ima veliko terapevtsko uporabnost. Pacientu dovoljuje, da vodi notranji dialog in obdeluje informacije. Prav tako mu da \u010das, da najde pravo besedo, s katero opi\u0161e \u010dustva ali situacijo.
\n– Tih odgovor, nagrajen z neverbalno gesto pomiritve, kot je kimanje, dovoli pacientu, da nadaljuje tok misli.<\/p>\n

Terapevtski dotik<\/strong><\/p>\n

– Toplina, pristnost, sprejemanje in sposobnost empatije dajejo komunikaciji humanisti\u010dno dimenzijo.
\n– Toplina je za paciente zelo pomembna. Pristen \u010dlovek lahko izrazi, kar ob\u010duti in pri tem ni\u010desar ne skriva.<\/p>\n

Empatija<\/strong><\/p>\n

– Pomeni sposobnost vstopiti v svet druge osebe oz. zaznati situacijo z vidika druge osebe. Situacijo moramo videti z njenega zornega kota, saj nam to omogo\u010di bolj\u0161e razumevanje problema.
\n– Zaobjema do\u017eivljanje in ob\u010dutenje pacienta, v katerem je osebni pomen zelo tenko\u010duten.
\n– Empati\u010den strokovnjak je pri svetovanju zaupljiv in zanesljiv spremljevalec bolnikovega notranjega do\u017eivljanja. Izku\u0161en strokovnjak ne dosega le vi\u0161je stopnje empatije, temve\u010d dela tudi mnogo manj napak pri presojanju prisotnosti in odsotnosti empatije<\/p>\n

Intervju<\/strong><\/p>\n

– Pri intervjuju so vnaprej postavljeni dolo\u010deni cilji, praviloma udele\u017eenca nista v enakem polo\u017eaju, temve\u010d je intervjuvani v podrejeni poziciji.
\n– Z intervjujem ho\u010demo nekaj ugotoviti, ga informirati ali nanj vplivati.
\n– Vodja intervjuja mora poznati strokovne elemente vodenega intervjuja.
\n– Namen vsakega intervjuja je dobiti to\u010dno in popolno informacijo
\n– Sam intervju je terapevtska komunikacija in je bistven del ugotavljanja bolnikovih potreb po ZN.<\/p>\n

Vpra\u0161anja odprtega tipa<\/strong><\/p>\n

– Pacientu omogo\u010dijo veliko mero mo\u017enih odgovorov in spodbudi prost pogovor.
\n– Najve\u010dja prednost te tehnike je, da pacientu prepre\u010duje, da bi odgovarjal s preprostim “da” ali”ne”.
\n– Primer: Kaj vam je zdravnik povedal o tem, zakaj morate biti hospitalizirani?
\n– Kako se po\u010dutite zaradi tega?<\/p>\n

Vpra\u0161anja zaprtega tipa<\/strong><\/p>\n

– Tehnika zaprtih vpra\u0161anj omogo\u010da omejeno izbiro mo\u017enih odgovorov. Pogosto se odgovarja z eno ali dvema besedama – da in ne. Ta vpra\u0161anja so uporabna za zbiranje specifi\u010dnih informacij o pacientu. Dopu\u0161\u010da, da se MS in pacient osredoto\u010dita na dolo\u010deno podro\u010dje.
\n– Zaprta vpra\u0161anja prepre\u010dujejo uspe\u0161no komunikacijo, \u010de jih nepravilno uporabljamo.
\n– Ta vpra\u0161anja ne bi smeli preve\u010d uporabljati, ker zaradi omejenih mo\u017enih odgovorov vplivajo na pacientove odgovore.<\/p>\n

Preverjanje razumevanja<\/strong><\/p>\n

– S temi vpra\u0161anji in komentarji MS preveri veljavnost tistega, kar je sli\u0161ala ali opazila.
\n– V nadaljevanju lahko uporabi prej\u0161nje tehnike.<\/p>\n

Razjasnjevalna vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n

– S temi vpra\u0161anji posku\u0161a MS iz pacientove razlage ugotoviti njegovo razumevanje.
\n– Prepogosta uporaba pa lahko privede do tega, da pacient misli, da ga MS\/babica ne poslu\u0161a, ali da ima premalo znanja.
\n– Kadar je pravilno uporabljen; odvra\u010da od mo\u017enih nesporazumov, ki bi lahko privedli do nepravilnih negovalnih diagnoz.<\/p>\n

Refleksivna vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n

– Refleksivna vpra\u0161anja vsebujejo ponavljanje, kar je \u010dlovek rekel, ali opisovanje \u010dlovekovih ob\u010dutkov.
\n– Pacienta spodbudi, da se osredoto\u010di na svoje misli in ob\u010dutke.
\n– Prepogosta ali podzavestna uporaba te tehnike lahko privede do tega, da pacient misli, da ga MS\/babica ne poslu\u0161a ali da je ne zanima.<\/p>\n

Zaporedna vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n

– Uporabna so za postavitev dogodkov v kronolo\u0161ko zaporedje, ugotavljamo mo\u017ene vzroke in posledice. Vpra\u0161anja te vrste lahko pripomorejo k odkritju dejavnika, ki vpliva na pacientov problem.
\n– Negovalno diagnozo la\u017eje postavimo, \u010de si dogodki, ki vodijo do problema, sledijo v zaporedju.<\/p>\n

Direktna vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n

– So nujna, kadar \u017eelimo dobiti ve\u010d informacij o predmetu pogovora, ki smo ga predhodno dobili z intervjujem.
\n– MS\/babica bo dobila dragoceno informacijo, ki jo uporabi pri oceni pacientovega zdravstvenega stanja ter njegovi potrebi po zdravstveni vzgoji in svetovanju.<\/p>\n

1.TEORETI\u010cNI MODEL ZN MYRE ESTRIN LEVINE<\/strong>
\nKatera izhodi\u0161\u010da je upo\u0161tevala pri oblikovanju teoreti\u010dnega modela?
\n– hierarhijo potreb po Maslow-u
\n– teorijo stresa po Sely-jevi > bolezen je povzro\u010ditelj stresa
\n– izhodi\u0161\u010da Florence Nightingale > okolje \u2013 podporno negovalno okolje, ki vodi k zdravju in ozdravitvi
\n\u010casovno je Levine usmerjena na sedanjost.
\nZdravstveno vzgojno delovanje usmerjeno v prihodnost nima pomena.
\nPospe\u0161evanje zdravja je omejeno le na bolnikove probleme, ki so povezani z njegovo boleznijo in spremenjenim zdravjem.<\/p>\n

Kako ga je poimenovala in zakaj?<\/strong>
\nPoimenovala ga je \u00bb OHRANITVENI MODEL\u00ab
\nohranitev energije ( ravnovesje med vnosom in iznosom)
\nohranitev celovitega telesnega ustroja( pospe\u0161evanje zdravljenja, prepre\u010devanje po\u0161kodb )
\nohranitev osebne celovitosti ( identiteta, samospo\u0161tovanje )
\nohranitev dru\u017ebene celovitosti ( dru\u017ebeno bitje \u2013 interakcija )
\nSo osnova za na\u010drtovanje negovalnih aktivnosti s ciljem : obdr\u017eati ali ponovno vzpostaviti zdravje pri bolniku.<\/p>\n

Katere koncepte vklju\u010duje in jih opi\u0161ite.<\/strong>
\n– \u010clovek
\nPosameznik je:
\nkompleksno bitje , zato holisti\u010den pristop
\nv medsebojni odvisnosti z drugimi ljudmi; to dimenzijo vklju\u010duje v ohranitvena na\u010dela( ohranitev ENERGIJE, ohranitev TELESNE CELOVITOSTI, ohranitev DRU\u017dBENE CELOVITOSTI, ohranitev OSEBNE CELOVITOSTI )
\n– ZN
\nZN je: samostojna disciplina; dinami\u010den in namenski proces ( izbolj\u0161anje ZN pri posamezniku )
\nTemelji na : \u010dlovekovi odvisnosti od drugih ljudi \u2013 interakcije; vklju\u010duje pomo\u010d MS, ki podpira in izbolj\u0161uje bolnikovo prilagoditev
\nLevinova upo\u0161teva:<\/strong>
\nSTANJE v katerem bolnik vstopa v okolje zdravstvenega varstva; bolnik- razlog za izvajanje negovalnih aktivnosti
\nODGOVORNOST MS spremenjeno zdravstveno stanje \u2013 obna\u0161anje, delovanje \u2013 prilagajanje na okolje
\nFUNKCIJE ZN pomo\u010d bolniku za prilagoditev na bolezensko stanje; vrednotenje pomo\u010di:<\/p>\n

1. podpore ni = negovalne intervencije => ohranjanje zdrav. stanja in prepre\u010devanje poslab\u0161anja<\/strong>
\n2. terapevtke ni =negovalne intervencije => izbolj\u0161anje in ponovna vzpostavitev zdravja<\/strong>
\n– dru\u017eba\/okolje
\nIma pomembno vlogo \u2013 BISTVO \u00bbohranitvenega modela\u00ab so medsebojni odnosi
\nOkolje pojmujemo \u0161iroko : notranje( telo in njegovo delovanje); zunanje(zaznavno;operacionalno \u2013 sem sodi okolje na katerega lahko vplivamo, pa tudi tisto okolje na katerega ne moremo vplivat ; konceptualno \u2013 miselno okolje, \u010dustva)
\nOdzivanje organizma: odziv na strah; odziv na vnetje; odziv na stres; \u010dutni odziv
\nSestavni deli bolnikovega okolja so: MS; bolnikova dru\u017eina ali drugi bli\u017enji; zdravstvena ustanova
\n– zdravje<\/p>\n

Nana\u0161a se na posameznika \u2013 bolnika<\/strong>
\nDefinira ga kot OHRANITEV CELOVITOSTI bolnika
\nSprememba zdrav. stanja ni le sprememba fiziolo\u0161kega stanja ampak tudi sprememba, ki se nana\u0161a na vse \u0161tiri ohranitvene principe
\nPreventivno delovanje MS je le omejeno v razpravi o celotnem dru\u017ebenem sistemu.<\/p>\n

Katere principe oz. ohranitvena na\u010dela izpostavlja in jih opi\u0161ite.<\/strong>
\nohranitev energije ( ravnovesje med vnosom in iznosom)
\nohranitev celovitega telesnega ustroja( pospe\u0161evanje zdravljenja, prepre\u010devanje po\u0161kodb )
\nohranitev osebne celovitosti ( identiteta, samospo\u0161tovanje )
\nohranitev dru\u017ebene celovitosti ( dru\u017ebeno bitje \u2013 interakcija )<\/p>\n

Kaj je osnova-vsebina za na\u010drtovanje zdravstvene nege po tem modelu? Razlo\u017eite.<\/strong>
\n– 1. faza PZN = ugotavljanje potreb po ZN
\nMS pridobiva podatke z opazovanjem in intervjujem. Upo\u0161teva bolnikova nihanja energije in vzdr\u017eevanje celovitosti. Zbiranje podatkov se nana\u0161a na:
\nVIRE bolnikove energije (prehrana, spanje in po\u010ditek, prosti \u010das, medosebni odnosi, zdravila in zdravljenje, na\u010din \u017eivljenja, okolje )
\nENERGIJO, ki jo rabi za delovanje razli\u010dnih telesnih sistemov, \u010dustvene in socialne odnose, delovni vzorec
\nOSEBNOSTNO CELOVITOST (bolnikovo individualnost, samospo\u0161tovanje, moralna na\u010dela, verska pripadnost, ekonomsko stanje )
\nSOCIALNO CELOVITOST(vklju\u010devanje bolnika v proces odlo\u010danja, bolnikov odnos do drugih ljudi, vklju\u010devanje bolnika v o\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje)
\nTELESNO CELOVITOST (fizi\u010dna telesna zgradba \u2013 konstitucija, obrambni sistem)
\n– 2. faza PZN = na\u010drtovanje ZN<\/strong>
\nMS je odgovorna za bolnikovo stanje, zato Levinova eksplicitno NE poudarja VZAJEMNO SODELOVANJE med MS in B\/V , ga pa omenja. To utemeljuje:
\nda je bolnik odvisen zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja in potrebe po pomo\u010di
\nda je MS odgovorna za spremljanje bolnikovega stanja in uravnavanja ravnovesja med negovalnimi intervencijami in bolnikovo udele\u017ebo pri ZN.
\nCilji, ki jih MS v tej fazi oblikuje so pomembni za:
\npremi\u0161ljeno dolo\u010danje ravnanj, ki jih bo uporabila pri na\u010drtu
\ndolo\u010danje obsega na\u010drta, ki bo omogo\u010dil doseganje cilja<\/p>\n

– 3. faza PZN = izvajanje ZN<\/strong>
\nMS opazuje bolnika , KAKO se odziva na negovalne intervencije ; sproti pridobiva informacije, ki jih bo uporabila za vrednotenje.
\nLevinova od MS pri\u010dakuje : – usposobljenost za izvajanje negovalnih intervencij
\n– negovalne intervencije nudijo oporo ali izbolj\u0161ajo bolnikovo prilagoditev<\/p>\n

– 4. faza PZN = vrednotenje ZN<\/strong>
\nMS prou\u010duje bolnikovo odzivanje na ZN. Na osnovi zbranih podatkov ugotavlja ali je bila negovalna intervencija:
\nTERAPEVTSKA \u2013 bolnik se prilagaja in zdravstveno napreduje
\nPODPORNA \u2013 ohranja zdravstveno stanje, prepre\u010duje poslab\u0161anje<\/p>\n

2.VAROVANJE ZDRAVJA POSEBNIH DRU\u017dBENIH SKUPINAH<\/strong>
\nKaj je marginalna dru\u017ebena skupina?
\nMARGINA lat. pomeni ROB ob natisnjenem besedilu; to so tiste skupine , ki so postavljene ob rob dru\u017ebe.
\nPOSEBNE SKUPINE PREBIVALSTVA so tiste, katerih zdravje je najbolj ogro\u017eeno zaradi njihove socialne in splo\u0161ne prikraj\u0161anosti.
\nPojav marginalnih skupin ni ni\u010d posebnega, pa\u010d pa zahtevajo POSEBNO obravnavo s strani zdravstvenega varstva.<\/p>\n

Na\u0161tejte posebne dru\u017ebene skupine.<\/strong>
\n1. socialno ogro\u017eeni in brezposelni
\n2. migranti in begunci
\n3. Romi
\n4. u\u017eivalci nedovoljenih drog
\n5. du\u0161evno bolne osebe<\/p>\n

Kateri so skupni problemi posebnih dru\u017ebenih skupin?<\/strong>
\n– velika ZDRAVSTVENA OGRO\u017dENOST
\n– POMANJKANJE materialnih sredstev za \u017eivljenje
\n– NEZAPOSLENOST
\n– NEAKTIVNOST
\n– te\u017eko spo\u0161tovanje obstoje\u010dih dru\u017ebenih norm in vrednot
\n– majhna sposobnost obvladovanja \u017eivljenjskih nalog in te\u017eav
\n– premajhna dru\u017ebena skrb<\/p>\n

Katere ljudi uvr\u0161\u010damo med socialno ogro\u017eene in brezposelne?<\/strong>
\nMednje pri\u0161tevamo ljudi:
\n– z nizkim osebnim dohodkom
\n– dolgotrajno brezposelni
\n– z nizko izobrazbo
\n– delavce migrante
\n– du\u0161evno bolne<\/p>\n

Opredelite skupino \u00bbbrezdomci\u00ab in izpostavite najpogostej\u0161e zdravstvene te\u017eave s katerimi se soo\u010dajo in zakaj?<\/strong>
\n(KLO\u0160ARJI, KLATE\u017dI, POTEPUHI,HOMLESS)
\nSo ljudje pri katerih NI PRI\u010cAKOVATI , da si bodo s svojim delom minulim ali sedanjim, \u0161e lahko zagotovili svojo eksistenco in ki nimajo nikakr\u0161nega premo\u017eenja ali svojcev , ki bi bili pripravljeni ali zmo\u017eni skrbeti zanje.
\n– Zdravstveno stanje :je pozimi slab\u0161e kot poleti . Prevladujejo : prehladna obolenja; ozebline; plju\u010dnice; TBC; zmanj\u0161ana obrambna sposobnost organizma (zaradi prehrane, stanovanja, alkohola ); bolezni povezane z NEHIGIENO (ko\u017ena obolenja , ko\u017eni zajedavci) ; psihi\u010dno stanje je slab\u0161e kot je videti
\n– Glavna skrb brezdomcev: KAJ BOM JEDEL ? KJE BOM SPAL ? VSE OSTALO JE DRUGOTNEGA POMENA .<\/p>\n

Na pojav negativnega zdravja vplivajo:<\/strong>
\n– slabi stanovanjski pogoji, nizka raven socialne varnosti, slaba prehranjenost, nizka izobrazba, socialna izklju\u010denost, zdravstveno rizi\u010dni na\u010dini osebnega obna\u0161anja, rev\u0161\u010dina, bolezen<\/p>\n

Na\u0161tejte in opi\u0161ite dejavnike, ki vplivajo na socialni polo\u017eaj Romov v Sloveniji.
\n– STANOVANJSKE RAZMERE:<\/strong>
\n\u017eivijo na obrobju mestnih obmo\u010dji
\nnaselja izolirana z minimalnimi standardi
\nelementarna naselja( brez pitne vode,elektrike in kanalizacije;locirana ob prometnicah, smeti\u0161\u010dih ali gozdu)
\n– PREHRANJEVALNE NAVADE:<\/strong>
\nstihijska; nena\u010drtovana; preprosto pripravljena;nehigienska;vegetarijanski na\u010din
\nprehranjevanja;primanjkuje sadja, mleka in mle\u010dnih izdelkov,jajca
\n– HIGIENSKE RAZMERE:<\/strong>
\nizredno nizka raven; ogro\u017eena splo\u0161na in osebna higiena(komunalno neurejeno okolje;slabe higienske navade; prisotnost glodalcev, insektov, smrad, blato)
\n– ZDRAVSTVENA KULTURA:<\/strong>
\nIzhaja iz kulture, obi\u010dajev , navad in tradicije
\nka\u017ee se v odnosu do:zdravja, bolezni, \u017eivljenja,smrti in zdravstvene slu\u017ebe
\nobolevnost (najpogostej\u0161e bolezni), ki so povezane z rde\u010do nitjo socialno ekonomskega statusa in okolja kjer \u017eivijo: dihala;prebavila; ko\u017ee in podko\u017enega tkiva; nalezljive parazitarne bolezni; kosti in gibal; srca in obto\u010dil; \u017eiv\u010devja in \u010dutil; se\u010dil in spolovil. Umrljivost dojen\u010dkov in novorojen\u010dkov je ve\u010dja, porodna te\u017ea je ni\u017eja, pred\u010dasni porodi in nedono\u0161enost, nizka \u017eivljenjska doba.
\n– NA\u010cINI \u017dIVLJENJA IN ZAPOSLOVANJE<\/strong>
\nPRI ROMIH: – druga\u010den sistem \u017eivljenja in moralnih norm
\n– slabe delovne navade in fluktuacija
\n– neprilagojenost na\u010dinu dela
\n– izobrazba
\n– dru\u017ebena in prostorska izklju\u010denost
\nPRI DRU\u017dBI:- te\u017eak gospodarski polo\u017eaj ( nezaposlenost)<\/strong>
\n– nepripravljenost sprejemanja Romov v delovno okolje(neupo\u0161tevanje \u010dlovekovih pravic)
\n– neupo\u0161tevanje njihovih fizi\u010dnih zmogljivosti in kulturnih vrednot
\n– neustrezen odnos do sodelavcev<\/p>\n

Kaj vpliva na pojav negativnega zdravja pri Romih?<\/strong>
\nDejavniki tveganja so lahko povezani z:
\n1. Ekonomskimi viri in socialnim okoljem: bivanjski in higienski pogoji; ni\u017eja izobrazba in socialna varnost;slab\u0161i delovni pogoji; onesna\u017een zrak, voda, okolje,\u2026
\n2. Osebnim \u017eivljenjskim slogom: kajenje; gibanje; prehrana
\n3. Manj\u0161o uporabo razli\u010dnih varstvenih sistemov: zdravstvo; otro\u0161ko varstvo; zaposlovanje; socialno varstvo; izobra\u017eevanje
\n4. Rev\u0161\u010dino: rev\u0161\u010dina in bolezen tvorita sklenjen \u2013 rev\u0161\u010dina vodi v bolezen, le ta pa pove\u010duje rev\u0161\u010dino.<\/p>\n

Kdo so migranti in kdo begunci?<\/strong>
\nMIGRANTI: So ljudje s tujimi potnimi listi ( iskalci zlata; legalni begunci; ilegalni begunci; \u00bbgasterbajtarji\u00ab \u2013 osebe, ki so se zaradi ekonomskih ali drugih razlogov preselile v drugo dr\u017eavo.
\nBEGUNCI: So ljudje, ki so bili v migracijo prisiljeni zaradi \u2013 nasilnega preganjanja; – bega (zavarovanje svojega pre\u017eivetja \u2013 leta1992 100.000 beguncev, leta 1996 18.000 beguncev iz BIH ).<\/p>\n

Na\u0161tejte vzroke, ki vplivajo na poslab\u0161anje zdravstvenega stanja beguncev v novem okolju.<\/strong>
\nVZROKI \u2013 poslab\u0161anja zdravstvenega stanja :<\/strong>
\n– rev\u0161\u010dina;
\n– izguba naravne podporne mre\u017ee;
\n– nezaposlenost;
\n– te\u017eave v komuniciranju;
\n– socialna dezorientacija;
\n– negotovost;
\n– ob\u010dutek ogro\u017eenosti;
\n– izkoreninjenost<\/p>\n

S katerimi kriteriji so povezani dejavniki tveganja za zdravstvene probleme posebnih dru\u017ebenih skupin?<\/strong>
\nSo populacija , ki ima ve\u010d zdravstvenih in psihosocialnih dejavnikov tveganja kot avtohtono prebivalstvo.
\nSo socialno ogro\u017eeni; nezaposleni; opravljajo dela, ki \u0161kodujejo prebivalstvu; \u017eivijo v slabih bivanjskih in higienskih razmerah;manj obiskujejo zdravstvene slu\u017ebe; \u010dutijo se ogro\u017eene > zaradi omejenega gibanja, omejitve svobode, predpisom in zahtevam katerim se morajo prilagoditi.<\/p>\n

Katere zdravstvene te\u017eave se pojavijo pri posebnih dru\u017ebenih skupinah, \u010de je ve\u010d dejavnikov tveganja?<\/strong>
\nZaradi ve\u010djih dejavnikov tveganja je:ve\u010d psihi\u010dnih te\u017eav; ve\u010d nalezljivih bolezni>TBC, patogena \u010drevesna flora; ve\u010d mo\u017enosti oku\u017ebe z virusom HIV> migranti v Afriki; ve\u010d poklicnih bolezni; pogostej\u0161i problemi v nose\u010dnosti; ve\u010d umrljivost otrok; ve\u010d depresije; ve\u010d kriminalnega vedenja; manj\u0161a precepljenost otrok; slab\u0161e zdravje otrok.<\/p>\n

U\u017dIVALCI NEDOVOLJENIH DROG<\/strong><\/p>\n

Sindrom odvisnosti od psihoaktivnih substanc-kaj opu\u0161\u010da sodobna terminologija oz. v kaj je usmerjena?<\/strong>
\nTerminologija opu\u0161\u010da vrednostne sodbe in je usmerjena v opis: telesnih,vedenjskih in psihi\u010dnih procesov, ki so zna\u010dilni za \u0161kodljivo in tvegano rabo (u\u017eivanje) teh snovi.<\/p>\n

V \u010dem se ka\u017eejo spremembe pri osebi, ki je zau\u017eila psihoaktivno snov?<\/strong>
\nzaznavanju, do\u017eivljanju in obna\u0161anju, vpliv na do\u017eivljanje stvarnosti \u2192 na psihi\u010dne procese.<\/p>\n

Opi\u0161ite stanje v Sloveniji povezano z u\u017eivanjem nedovoljenih drog.<\/strong>
\ndosedanji nacionalni program Slovenije na podro\u010dju drog \u2013 l. 1992 zakonodaja sprejeta v letih 1999 in 2000 spremembe: na pravnem in drugih strokovnih podro\u010djih;
\n\u2191 ponudbe drog;
\nraznovrstnej\u0161a ponudba;
\n\u2191 dostopnost;
\nnove droge;
\nprevzemanje evropskega pravnega reda.<\/p>\n

Navedite vrste drog glede na izvor, na\u010din izdelave in priprave.<\/strong>
\nnaravne droge (opij, konoplja, listi koke, halucinogene gobe), polsinteti\u010dne droge (kokain, morfin, heroin), sinteti\u010dne droge (amfetamin, matamfetamin, MDA, LSD, zdravila);<\/p>\n

Navedite vrste drog glede na vpliv na centralni \u017eiv\u010dni sistem.<\/strong>
\ndroge-depresorji ,
\ndroge-stimulansi
\ndroge-perturbatorji centralnega \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n

Kako delujejo droge-stimulansi C\u017dS?<\/strong>
\nspodbujajo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov-ve\u010dja aktivnost;<\/p>\n

Kako delujejo droge-perturbatorji C\u017dS?<\/strong>
\nzmedejo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov<\/p>\n

Kako delujejo droge-depresorji C\u017dS?<\/strong>
\nupo\u010dasnijo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov;
\nv napredujo\u010dem procesu uspavanja mo\u017eganov:
\n– zmanj\u0161ujejo oz. odstranjujejo \u010dustvene ovire,
\n– globoka koma;
\nalkohol, opiati, pomirjevala, hipnotiki;<\/p>\n

Kako SZO razlaga odvisnost?<\/strong>
\nSZO razlaga odvisnost kot VEDENJSKI VZOREC, ki daje uporabi psihoaktivne snovi
\nprednost pred vsemi drugimi vedenjskimi oblikami, ki so jih u\u017eivalci prej dojemali kot pomembnej\u0161e.<\/p>\n

Kaj je odvisnost in katere razse\u017enosti vklju\u010duje?<\/strong>
\nOdvisnost je motnja, ki zajame:
\ntelesno,du\u0161evno in socialno blaginjo zasvojenca in njegove okolice.
\nODVISNOST ni le razvada in stil \u017eivljenja,temve\u010d BOLEZEN, ki spremeni strukturo in delovanje mo\u017eganov zasvojenca.Splo\u0161ni pojem odvisnosti vklju\u010duje dve razse\u017enosti: telesna odvisnost in psihi\u010dna odvisnost;<\/p>\n

Kaj je telesna in kaj psihi\u010dna odvisnost ter kako ju premagujemo?<\/strong><\/p>\n

TELESNA ODVISNOST<\/strong>
\nTelo je navajeno na stalno prisotnost snovi, tako da mora za normalno delovanje vzdr\u017eevati v krvi dolo\u010deno raven te snovi.
\nKadar se ta zni\u017ea pod dolo\u010deno mejo, se pojavi abstinen\u010dni sindrom, ki je zna\u010dilen za vsako drogo.
\nPojem telesne odvisnosti je povezan s pojmom tolerance.
\nPri prvih zau\u017eitjih deluje droga \u017ee v majhnih odmerkih.
\n\u010ce postane u\u017eivanje redno, razvije organizem za\u0161\u010ditni ukrep.
\nZato mora u\u017eivalec postopoma pove\u010devati dnevno koli\u010dino odmerka, da bi dosegel isto ugodje.
\nKo odvisnik z u\u017eivanjem preneha, se njegova toleranca zni\u017ea.
\n\u010ce po dolo\u010denem \u010dasu znova za\u010dne u\u017eivati prej\u0161nje odmerke, bo do\u017eivel hudo zastrupitev, ki ga lahko privede v komo ali celo smrt, odvisno od zau\u017eite droge.<\/p>\n

PSIHI\u010cNA ODVISNOST<\/strong>
\nJe \u017eelja po stalnem jemanju droge, ki omogo\u010da prijetno \u010dustveno do\u017eivljanje:
\nu\u017eitek,evforijo,dru\u017eabnost; ali prepre\u010duje neprijetna \u010dustvena po\u010dutja: dolg\u010das,sram,stres, itd.<\/p>\n

PREMAGOVANJE ODVISNOSTI<\/strong>
\nFizi\u010dna: relativno hitro, odvisno od droge; detoksikacija traja do 15 dni;
\nPsihi\u010dna: te\u017eko in dolgotrajno.Potrebne so korenite spremembe v: vedenju in \u010dustvovanju;<\/p>\n

S kak\u0161nimi ukrepi se dru\u017eba loteva prepre\u010devanje razvoja odvisnosti od drog?<\/strong>
\nVrsta ukrepov za: prepre\u010devanje in zmanj\u0161evanje problematike z u\u017eivanjem drog;<\/p>\n

Preventiva kot dejavnost prou\u010devanja:<\/strong>
\nmedsebojnih vplivov: \u010dloveka, droge in dru\u017ebe;
\nPrimarna preventiva: <\/strong>krepitev zdravja, krepitev splo\u0161ne sposobnosti za premagovanje \u017eiv. te\u017eav brez drog, prepre\u010devanje incidence novih zdrav.-soc. problemov v zvezi z u\u017eivanjem drog;<\/p>\n

Sekundarna preventiva:<\/strong>
\nzgodnje odkrivanje posledic u\u017eivanja drog, zgodnja intervencija;<\/p>\n

Terciarna preventiva:<\/strong>
\npozna intervencija po o\u010ditni manifestaciji bolezni z namenom:zaustaviti razvoj odvisnosti,
\nvrniti odvisnika v produktivno \u017eivljenje;<\/p>\n

Kaj izhaja iz dejstva, da je SZO odvisnost od drog priznala status bolezni?<\/strong>
\nSZO je odvisnost od drog priznala status BOLEZNI, zato pravica do: pomo\u010di oz. zdravljenja, ki vklju\u010duje:
\n– detoksikacijo,
\n– \u017eivljenje brez drog,
\n– zmanj\u0161evanje mo\u017enosti oku\u017ebe:s hepatitisom C, B, in HIV, predoziranja in druge oblike \u0161kode;<\/p>\n

Kaj vklju\u010duje celostna rehabilitacija oseb, ki u\u017eivajo psihoaktivne substance?<\/strong>
\nCelostni pristop vodi v uspeh:
\nzdravljenje motnje v funkcioniranju mo\u017eganov (z zdravili ali brez),
\npsihoterapija (svetovanje, vedenjska terapija, individualno, skupinsko delo),
\nurejanje socialnih problemov (slu\u017eba, \u0161ola);<\/p>\n

Kaj naj bi dru\u017eba omogo\u010dala pri obvladovanju zlorabe drog?<\/strong>
\noptimalni razvoj zmo\u017enosti in udele\u017ebo v dru\u017ebenem \u017eivljenju v \u0161oli in lokalni skupnosti;
\nizobra\u017eevanje pedago\u0161kih in nepedago\u0161kih delavcev; zagotavljanje varnih razmer na plesnih prireditvah (sinteti\u010dne droge); povezovanje preventivnih programov na razli\u010dnih ravneh in okoljih (klubi, \u0161portna dru\u0161tva);
\nvklju\u010devanje prebivalstva razli\u010dnih starostnih skupin;
\nupo\u0161tevanje znanstvenih dognanj;<\/p>\n

Kaj vklju\u010duje preventiva v dru\u017eini ?<\/strong>
\nizobra\u017eevanje s sodobnimi spoznanji razli\u010dnih ved (psihologija, pedagogika, sociologija, antropologija);
\nupo\u0161tevati:
\n– pravico otroka do zdravega odra\u0161\u010danja;
\n– pravico posameznika do zasebnosti ter
\n– nevarnosti stigmatizacije otroka in njegove dru\u017eine.<\/p>\n

Kaj vklju\u010duje preventiva na delovnem mestu?<\/strong>
\nrazviti preventivne programe (delodajalci in sindikati);
\nomogo\u010diti zdravljenje in socialno obravnavo;
\nzagotoviti zakonske pogoje, ki ne bodo izlo\u010dali uporabnikov drog iz delovnega procesa ampak vzpodbujali njihovo aktivno zaposlovanje;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Splo\u0161no o komunikaciji – Komunikacija je temelj medosebnih odnosov. Brez nje se ljudje ne bi mogli spoznavati, oblikovati partnerskih odnosov, dru\u017einskega, delovnega, \u0161ir\u0161e socialnega okolja.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[1757,1067,1758,80,83,534],"class_list":["post-1994","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-komunikacija-v-zdravstveni-negi","tag-komunikacija-v-zn","tag-komunikacija-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1","tag-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1994","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1994"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1994\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1994"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1994"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1994"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}