{"id":1999,"date":"2012-04-23T10:39:28","date_gmt":"2012-04-23T09:39:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1999"},"modified":"2012-05-09T07:59:43","modified_gmt":"2012-05-09T06:59:43","slug":"zdravstvena-nega-starostnika-zdravstvena-nega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-starostnika-zdravstvena-nega\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega starostnika 2012"},"content":{"rendered":"

\"\"AFAZIJA = motnja govora in sporazumevanja. Ponavadi nastane zaradi po\u0161kodbe mo\u017eganov. \u010ce eden ali ve\u010d delov govora preneha delovati, pomeni, da oseba ni ve\u010d v stanju povedati kar \u017eeli. Aktivnosti ZN = izklju\u010ditev mote\u010dih dejavnikov v okolju; trening pozornosti \u2013 kraj\u0161e informacije in ponavljanje; spodbujanje govorjenja, pisanja in risanja; poudarjanje klju\u010dnih besed \u2013 dovolj razlo\u010dno in glasno; vklju\u010devanje v dru\u017ebo; spodbujanje govornih aktivnosti pri komunikaciji.<\/p>\n

<\/p>\n

AGNOSIJA – akusti\u010dnih, opti\u010dnih in taktilnih dra\u017eljajev pri intaktni funkciji \u010dutil (ne zna uporabljati glavnik, \u017elico);<\/p>\n

AGNOSOGNOSIA ne do\u017eivljanje bolezni (zdrav)<\/p>\n

APRAKSIA izguba spomina za na\u010drtovanje in izvajanje aktivnosti (obla\u010denje),<\/p>\n

DEHIDRACIJE – znaki = blag in mo\u010dan ob\u010dutek \u017eeje, utrujenost, glavobol, suha usta, telo malo urina (ali skoraj ni\u010d), mi\u0161i\u010dna \u0161ibkost, vrtoglavica, omoti\u010dnost, nizek krvni tlak. Odpravil bi jo s pove\u010danim u\u017eivanjem teko\u010dine per os v kolikor stanje pacienta to ne dopu\u0161\u010da nadome\u0161\u010danje teko\u010dine intra venzno ali sub cutano po naro\u010dilu zdravnika.<\/p>\n

DELNO SEGREGACIJSKI KONCEPT skupno bivanje na enoti, vklju\u010denost dementnih v dnevne skupine, struktura terapevstkih tehnik, spodbuja individualne sposobnosti, menjava okolja izzove nemir, strah; bivanje v skupini je lahko obremenilno.<\/p>\n

DEMENCA \u2013 ANAMNEZA = anamneza,klini\u010dni pregled, laboratorijske preiskave, nevrolo\u0161ki pregled, nesposobnost izvedbe aktivnosti, razli\u010dne oblike afazije,agnozij Vedenjski dejavniki – vedenjske spremembe: nasilno vedenje, kri\u010danje,preklinjanje, jokanje, nemir, vznemirjenost, tavanje, socialno neustrezno vedenje, ponavljajo\u010da vpra\u0161anja, vsiljivost, spremljanje svojcev, odklonilno vedenje. IDENTIFIKACIJA PROCESA 1907 Alois Alzheimer je pri avtopsiji odkril pomembne spremembe na \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dih in specifi\u010dno substanco v mo\u017eganski skorji. Anamneza, klini\u010dni pregled; Laboratorijske preiskave; nevrolo\u0161ki pregled; nesposobnost izvedbe aktivnosti; razli\u010dne oblike afazija, agnozija, MMT;<\/p>\n

SOCIALNO \u010cUSTVENO PODRO\u010cJE: spremembe v razpolo\u017eenju, v odnosu z doma\u010dimi, spremenjeni pa so tudi stiki z drugimi ljudmi; pove\u010dana je ob\u010dutljivost za dra\u017eljaje; zmanj\u0161ano je zanimanje za prej\u0161nje aktivnosti; neuspe\u0161en je priklic informacij<\/p>\n

KOGNITIVNE SPREMEMBE:\u00a0 pojavijo se spominske motnje, predvsem kratkoro\u010dni spomin; motnje orientacije \u2013 \u010das, kraj in osebe; motnje pozornosti in koncentracije; motnje zaznavanja; motnje abstraktnega mi\u0161ljenja; motena je kriti\u010dna presoja; izguba sposobnosti branja, pisanja, ra\u010dunanja, govora;<\/p>\n

SOMATSKE SPREMEMBE: motnje prehranjevanja, spanja, gibanja, skrb za osebno higieno, komunikacije, odvajanja, prisotnost bole\u010dine.<\/p>\n

NAPOTKI:Potrebno je ob\u010dutenje in empti\u010den odnos, ker to vodi k zaupanju, zmanj\u0161uje strah in ponovno vra\u010da dostojanstvo. Pomembno je tudi ob\u010dutenje bole\u010dine, pa naj bo samo opa\u017eena ali pa tudi izra\u017eena. Potla\u010dena bole\u010dina se lahko stopnjuje.; strah jih je teme in smrti, sunkovitih gibov, izmikanja; spontano pojejo; berejo, te\u017eje pi\u0161ejo; bojijo se izgube lastne identitete in i\u0161\u010dejo stik; lo\u010ditev jih zelo prizadane\/ npr odhod obiskovalcev, smrt; te\u017eijo k lastni identiteti;<\/p>\n

POMO\u010c \u2013 Pomagamo lahko \u017ee s tem, da iskeno in zavzeto poslu\u0161amo in ponavljamo izgovorjene besede. Vedno vzpostavimo o\u010desni kontakt in vklju\u010dujemo \u010dutilne zaznave. Pri komunikaciji vklju\u010dimo dotik, bli\u017eino znanih oseb, glas dragih oseb. Pomirjamo z izbrano glasbo. Poi\u0161\u010demo tudi zvezo med vedenjem in potrebo ( npr: denar\/vlak, klju\u010d\/stanovanje )<\/p>\n

SPREMLJAJO\u010cE MOTNJE:blodnje, halucinacije: napa\u010dno preoznavanje: vidi druge osebe v hi\u0161i, sebe v ogledalu ne prepozna, drugih oseb \u2013 svojcev, negovalcev ali dogodkov; agitiranost, tavanje, stopicljanje, ponavljajo\u010di gibi, govor; nekontrolirano vedenje \/ impulzivnost; alkoholizem, v za\u010detku lahko hazard; zavra\u010danje sodelovanja.<\/p>\n

CILJI POMO\u010cI: zvi\u0161ati ob\u010dutek lastne vrednosti; zmanj\u0161anje strahu, Zmedenosti; omogo\u010danje izra\u017eanja \u010dustev, tudi negativnih; mo\u017enost poravnave, opravi\u010dila; re\u0161evanje preteklih konfliktov; izbolj\u0161anje ali vsaj ohranjanje besednega sporo\u010danja; prepre\u010devanje izolacije, umika; izbolj\u0161anje po\u010dutja in sposobnosti; biti koristen, u\u010dinkovit;<\/p>\n

DEPRESIJA: telesni znaki, pomanjkanje zanimanja, socialni umik, nezadovoljstvo, ob\u010dutenje nesmiselnosti \u017eivljenja,ob\u010dutek manjvrednosti, strah pred prihodnostjo, preob\u010dutljivost na dra\u017eljaje, nemo\u010d, ob\u010dutki krivde, pogosto se spregleda, 10-205 ne ka\u017ee znakov depresije. aktivnosti zn:spodbujanje izra\u017eanja \u010dustev ob\u010dutkov potreb samooskrbe<\/p>\n

T\u017dA pozitivnega ob\u010dutka zaupanja vase samostojnosti, pristop, pogovor o samomorilnih mislih, opazovanje depresivnih znakov, vzpodbujanje delovne klime, na\u010drtno komuniciranje, vzpostavljanje terapevtskega odnosa; vzpodbujanje k izra\u017eanju strahu, dvomov, krivde in sramu; pozitiven pristop (pozornost, potrpljenje in \u010das); spoznavanje biografije, zanimanje zanj; prepoznavanje izra\u017eanja besa in \u017ealosti; pogovor o samomorilnih mislih in \u017eeljah; spodbujanje pozitivnega ob\u010dutka zaupanja vase (zaposlitev); spodbujanje samooskrbe pri T\u017dA. Aktivnosti zn – opazovanje depresivnih znakov; opazovanje sprememb pri zadovoljevanju \u017eivljenjskih potreb in vitalnih znakov; prepoznavanje suicidalnih nagnjenj; spodbujanje samostojnosti in neodvisnosti; pozitivno samoopazovanje in samovrednostenje; identifikacija in spodbujanje navad (li\u010denje, frizura) prepre\u010devanje motenj v samooskrbi; skrb za spanje in po\u010ditek; skrb za varno in spodbudno okolje (la\u017eja orientacija, osvetlitev); aplikacija zdravil in opazovanje u\u010dinkov; na\u010drtno komuniciranje; aplikacija sprostitvenih tehnik (dihanje, avtogeni trening); podpora svojcem; opa\u017eanje pozitivnih sprememb; vzpodbujanje pozitivne delovne klime.<\/p>\n

DRU\u017dINSKA RAVEN = ohranjanje zdravja svojcev in ozave\u0161\u010danje; zgodnje odkrivanje rizi\u010dnih dejavnikov; finan\u010dna podpora dru\u017einskih pomo\u010dnikov; razbremenitev preobremenjenih svojcev; svetovanje svojcem.
\nEKOLO\u0160KI MODELI OSKRBE temeljni odnos med osebo in okoljem, izmenjava med predmetno socialnim okoljem in osebo, 1973 Lawton, prilagajanje na okolje; ve\u010dji je pomen okolja \u010dimve\u010dje so izgube, protektivni vpliv okolja, varnost in spodbuda. Ekolo\u0161ki modeli – interakcijski model dobro po\u010dutje je usklajeno med potrebami posameznika in okoljem, ne le na fizi\u010dnem temve\u010d tudi socialnem podro\u010dju, model delovanja stresa, odnos osebe in okolja, s kontrolirano stimulacijo brez preobremenitev. procesni model, 1993, u\u010dinkovito prilagajanje na zahteve okolja z aktivno vlogo posameznika, okolje spodbuja ali zavira: pomen varnosti, podpore, spodbude, obremenitev, sprostitve.<\/p>\n

ETI\u010cNA NA\u010cELA:dobrodelnost, ne\u0161kodovanje, avtonomnost, pravi\u010dnost.<\/p>\n

ETIKA PRAVI\u010cNOSTI IN ETIKA SKRBI = spo\u0161tovanje avtonomije \u2013 spo\u0161tovanje svobodnega in samostojnega odlo\u010danja vsakega posameznika; ne\u0161kodljivost \u2013 fizi\u010dna, psihi\u010dna, socialna in duhovna; pravi\u010dnost \u2013 zagotavljanje oskrbe brez deskriminacije\u00a0 ali predsodkov; resnicoljubnost \u2013 ne la\u017eemo in ne zavajamo s svojimi izjavami; zaupnost \u2013 varovanje P podatkov; zvestoba \u2013 dr\u017eati obljubo in \u0161e ve\u010d. etika pravi\u010dnosti je zagotavljanje oskrbe brez diskriminacije ali predsodkov, etika skrbi za\u010detek srbi, ki vklju\u010duje vpra\u0161anja kaj je potrebno dose\u010di katere norme spo\u0161tovati, ter katere cilje in zakaj dose\u010di, konec skrbi ki pomeni prenehanje procesa z odhodom bolnika.<\/p>\n

EVTANAZIJA – Je medicinska pomo\u010d pri umiranju ali pri samomoru. Je predmet intimnega odnosa med dr., MS in pa bolnikom. Evtanazijo izvede zdravnik in mora biti skladna z zakoni \u2013 vloga zakonodaje je zelo pomembna, vklju\u010dena pa je tudi regionalna komisija, ki jo sestavljajo pravnik, zdravnik in etik. Obve\u0161\u010dena pa mora biti tudi javnost.<\/p>\n

GERIATRI\u010cNI SINDROMI = vrtoglavice; prele\u017eanine; zaprtje; izguba mi\u0161i\u010dne mase; kroni\u010dna bole\u010dina.<\/p>\n

GIBANJE IN AKTIVNOST: spodbujanje mobilnosti z upo\u0161tevanjem omejitev, prilagajanje opreme in namestitve osebam z vozi\u010dki in telesno okvaro, aktivacija in mobilizacija ohranjenih in ponovno pridobljenih gibalnih sposobnosti, uporaba pomo\u017enih sredstev, spodbujanje sodelavcev, da pri delu uporabljajo sredstva za gibanje.<\/p>\n

HRANJENJE IN PITJE: upo\u0161tevanje individualnih posebnosti,\u00a0 kulturni in dru\u017ebeni aspekti hranjenja, skupno dru\u017eenje ob hrani, mo\u017enosti glede individualnega kuhanja, upo\u0161tevanje individualnih navad, upo\u0161tevanje higienskih norm, fleksibilen \u010das obrokov, svobodna izbira prostora, sodelovanje oseb pri izbiri, pripravi in oblikovanju\u00a0 jedilnikov.<\/p>\n

INTEGRACIJSKI KONCEPT integracija brez koncepta dela, vsi stanovalci \u017eivijo neodvisno od omejitev, ni posebnosti pri obravnavi dementnih, skupni prostori so za dementne in druge isti, delovna terapija upo\u0161teva obe skupini, sobivanje je odvisno od razumevanja, spo\u0161tovanja in tolerance, problemi: agresija, nerazumevanje in zavra\u010danje, Pomembne potrebe dementnih: pripadnost in socialni kontakt, i\u0161\u010dejo bli\u017eino drugih, udele\u017eenost v dru\u017eabnem \u017eivljenju, brez omejitev, varnost.<\/p>\n

IZLO\u010cANJE: spodbujanje kontinence, upo\u0161tevanje intimnosti in previdnosti pri izlo\u010danju, omogo\u010danje uporabe klicne naprave, opazovanje rednega izlo\u010danja, profilaksa obstipacije, zdravstvena oskrba\u00a0 inkontinence.<\/p>\n

MEDICINSKI MODEL:temelji na medicinski znanosti;fokus je na spremembah in razgradnji;\u00a0 medikamentozna obravnava kognitivnih in drugih motenj;skrb usmerjena na bolezen in omejitve. Cilj:oskrba je razvila kompenzatorne metode, ki bla\u017eijo simptome; obravnava bolnikov temelji na enotnih merilih;osebni kontakt izbolj\u0161a splo\u0161no stanje dementnih; danes usmerjamo oskrbo k kompetencam, z uporabo spoznanj vedenjske terapije in teorije u\u010denja.<\/p>\n

NACIONALNI PROGRAM PO – DOPOLNI = PO je aktivna celostna pomo\u010d kroni\u010dno ali neozdravljivo bolnim in umirajo\u010dim bolnikom ter njihovim svojcem, slednjim tako v \u010dasu bolezni kot v procesu \u017ealovanja.<\/p>\n

NACIONALNI PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA \u2013 CILJI\u00a0 = POD\u010cRTAJ – neodvisno \u017eivljenje v okolju; upo\u0161tevanje posebnih potreb zaradi bolezni in invalidnosti; usmerjenost na primarno zdravstveno varstvo; racionalizacija bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja;\u00a0 neinstitucionalne oblike pomo\u010di; skrb za kroni\u010dne bolnike in umirajo\u010de.<\/p>\n

NACIONALNI PROGRAM: na\u010delo ohranjanja in doseganja ve\u010dje kakovosti \u017eivljenja starej\u0161e populacije, pri \u010demer bo treba upo\u0161tevati mnenja uporabnikov storitev, na\u010delo celovitosti obravnave starej\u0161ih oseb, pri \u010demer je potreba posebej upo\u0161tevati zadovoljevanje socialnih potreb starej\u0161ih, zlasti potreb po kakovostnem medsebojnem odnosu, na\u010delo pluralnosti oskrbe, pri \u010demer mora dr\u017eava omogo\u010diti razli\u010dne oblike socialno varstvenih storitev, ki pa morajo biti na\u010drtovane, vodene in nadzorovane, na\u010delo enakosti in dostopnosti razli\u010dnih oblik oskrbe, na\u010delo enakomerne prostorske pokritosti, kar pomeni dati prednost tistim geografskim obmo\u010djem, ki danes zaostajajo, na\u010delo avtonomnosti, kar pomeni, da imajo starej\u0161i mo\u017enost svobodne izbire, na\u010delo gospodarnosti, to je upo\u0161tevanje ve\u010dje u\u010dinkovitosti in kakovost storitev za \u010dim ni\u017eje stro\u0161ke, na\u010delo integriranosti v socialno in urbano okolje, na\u010delo pro\u017enosti, kar pomeni, da morajo biti oblike varstva starej\u0161ih oseb zasnovane tako, da jih je mogo\u010de prilagajati socialnim, zdravstvenim in kulturnim zna\u010dilnostim okolja, kjer \u017eivijo (MDDSZ RS).<\/p>\n

NACIONALNI ZDR. VARSTVO \u2013 CILJI:, ki se nana\u0161ajo na zdravje starostnikov: neodvisno \u017eivljenje v okolju, usmerjenost v primarno zdravstveno varstvo, skrb za kroni\u010dne in umirajo\u010de bolnike.<\/p>\n

SLABOVIDNI \u2013 IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU = dovolj osvetljave, brez ble\u0161\u010danja in senc; stikala na dosegu rok; nedrse\u010de talne povr\u0161ine, pritrjene podloge; po tleh brez napeljav in \u017eic; na stopnicah na obeh straneh mo\u010dna dr\u017eala in ograja; oprijemala ob strani\u0161\u010dnih \u0161koljkah in banji; varne stopnice in poti; obutev naj ne drsi, obleka naj bo udobna \u2013 ne predolge hla\u010dnice; naj ne hodijo v nogavicah; stvari naj bodo pospravljene; ortopedski pripomo\u010dki naj bodo pospravljeni, na obi\u010dajnem mestu in stalno dosegljivi.<\/p>\n

SLABOVIDNI \u2013 PRILAGAJANJE OKOLJU = primerna jakost osvetlitve glede na aktivnost; osvetlitev individualno prilagojena; nastavitev kontrasta in jakost slike; jasne barve so svetlej\u0161e \u2013 temne kot temna luknja; temno na osvetljenem ozadju; kontrastno obarvane stopnice; manj opreme \u2013 ve\u010d prostora; telefon z velikimi \u0161tevilkami; kontrastni ro\u010daji na predalih; dobre \u2013 neble\u0161\u010de\u010de lu\u010di; govore\u010da dvigala in semaforji.<\/p>\n

SOCIALNA REHABILITACIJA – zajema ohranjanje stikov z dru\u017eino ter izbolj\u0161anje le-teh s prijatelji. Te\u017ei k vzpostavljanju novih socialnih stikov ter k vzdr\u017eevanju socialne aktivnosti in dru\u017eenja.<\/p>\n

SOCIALNO FUNKCIONIRANJE:\u00a0 ohranjanje socialnih kontaktov (dru\u017einski \u010dlani, sosedje, prijatelji); vzpostavljanje stikov z drugimi ljudmi; vzpostavljanje mre\u017ee znanstev; vzdr\u017eevanje socialnih vlog.<\/p>\n

SOCIOTERAPEVTSKI MODEL manj\u0161e stanovanjske enote\u00a0 usmerjene na samooskrbo, raz\u0161iritev materialnega\u00a0 in socialnega okolja, sostanovalci v domu, stanovalci, zaposleni, dru\u017einski \u010dlani in partner, oblikovanje skupin, vpliv oseb na vzdu\u0161je in \u017eivljenje vsakega posameznika, cilj je integracija.<\/p>\n

SPANJE IN PO\u010cITEK upo\u0161tevanje individualnih potreb po spancu in relaksaciji, organizacija strukture dneva, ohranjanje dnevno no\u010dnega ritma, spodbujanje skrbi za zdrav spanec, opazovanje motenj spanja, izklju\u010ditev mote\u010dih dejavnikov, upo\u0161tevanje razli\u010dnih lokacij za po\u010ditek in aktivnost.<\/p>\n

SPREMEMBE PRI ODVAJANJU BLATA IN URINA = obstipacija, diareja; inkontinenca; retenca urina; edemi in znojenje.<\/p>\n

<\/p>\n

STIGMATIZACIJSKI DEJAVNIKI dru\u017ebeno razvrednotenje populacije; \u017eivljenjsko obdobje povezano z boleznimi; izguba socialnih stikov in nadzora; razmi\u0161ljanje o smrti; neaktiven \u017eivljenjski slog.<\/p>\n

STRATEGIJA VARSTVA STAREJ\u0160IH DO 2010 = Skrb za preventivno krepitev zdravja starih ljudi, za njihovo zdravljenje in stabilnost sistema\u00a0 zdravstvenega zavarovanja, skrb za vzgojo in izobra\u017eevanje vseh generacij; Skrb za delovanje sodobnih programov socialnega varstva; Usmeritev kulture, zlasti javnih ob\u010dil, v sodelovanju pri skrbi za rast nove solidarnosti med generacijami; usmerjanje raziskovanja in znanosti na podro\u010dju staranja, starosti in so\u017eitja med generacijami; Usmerjanje prostorskega planiranja za stanovanjsko in javno ureditev, ki je primerna za \u017eivljenje in delo starih ljudi; Razvoj komunikacijskih sredstev;\u00a0\u00a0 Razvoj prometa, skrb za primerno za\u0161\u010dito starih ljudi pred nasiljem in zlorabami; Sodobna na\u010dela gerontologije narekujejo dru\u017ebi, da mora poskrbeti za svoje staro prebivalstvo tako, da ostanejo \u010dim dlje v svojem doma\u010dem okolju, kjer so bivali in delali skozi \u017eivljenje; Tistim, ki niso sposobni bivanja v doma\u010dem okolju ,je potrebno zagotoviti bivanje in oskrbo v domovih za starej\u0161e ob\u010dane.<\/p>\n

SVOJCI \u2013 AKTIVNI POMO\u010cNIKI PRI ZN starostnika. Poi\u0161\u010dite pravilne trditve, ki ka\u017eejo na njihovo pozitivno vlogo: vzpostavljanje primernega odnosa, pomo\u010d pri opravljanju \u017eivljenskih aktivnostih, izmenjava \u010dustev in potreb.<\/p>\n

SVOJCI \u2013 delo s svojci – empatija simpatija (z lahkoto komuniciramo). antipatija (nenaklonjenost, odpor povzro\u010data te\u017eave).(oboje temelji na \u010dustveni ne)privla\u010dnosti, ki jo ob\u010dutimo ob nekom. empatija\u00a0 pomeni stopnjo vi\u0161je od simpatije, saj pomeni sprejemanje drugega skozi njegova dejanja, misli, \u010dustva, prepri\u010danja…Prakti\u010dni nasveti za delo s svojci<\/p>\n

SVOJCI – ODNOS Odnos svojcev je bistvenega pomena za prilagoditev oskrbovancev na bolezen in na spremembo okolja. Zato jih ne moremo in ne smemo izvzeti iz procesa zdravljenja, namestitve in \u017eivljenja v zavodu (vklju\u010duje tudi ZN in ZV)!<\/p>\n

SVOJCI – VLOGA PRI STAROSTNIKU:posredujejo pomembne podatke, nudijo \u010dustveno podporo,varnost,upanje,starostnika \u010dustveno sprejemajo,reagirajo za\u0161\u010ditni\u0161ko,sodelujejo odvisno od socialnih izku\u0161enj,\u010dutijo razumevanje in spreminjajo do\u017eivljanje sprememb zaradi bolezni, ve\u010d te\u017eav-ve\u010dje sodelovanje.<\/p>\n

SVOJCI KOT PARTNERJI = ( PODPORA V STAROSTI\u00a0\u00a0 – VZPOSTAVLJANJE ODNOSA: zaupanje in odprtost prina\u0161ata mo\u017enosti za zadovoljstvo pri delu;vsak odnos terja dolo\u010deno mero samo razkrivanja;pomembno je,da poteka odnos usklajeno in dovolj po\u010dasi,da ne pokvari nadaljevanja odnosa;ne samo izogibanje konfliktom,ampak tudi re\u0161evanje.<\/p>\n

SVOJCI KOT PARTNERJI- KONTINUITETA SODELOVANJA sodelovanje s svojci v zdravstveni negi in oskrbi sprejemamo kot izziv in prilo\u017enost za bolj\u0161e delo in \u017eivljenje, ne pa kot dodatno breme; ob\u010dutek varnosti je pomemben za vse udele\u017eence v odnosu, dobra obve\u0161\u010denost in pripravljenost pa skupaj s pomo\u010djo dobrega vodje vodita v uspe\u0161no sodelovanje. pogovor z oskrbovanci, svojci ima prednost pred rutinskim delom, saj jim je potrebno prisluhniti in posvetiti veliko \u010dasa; ravno v tem je velika razlika med osebnim in neosebnim pristopom.<\/p>\n

SVOJCI KOT PARTNERJI \u2013vzpostavljanje odnosa, zaupanje in odprtost prina\u0161ata mo\u017enosti za zadovoljstvo pri delu; vsak odnos terja dolo\u010deno mero samo razkrivanja; pomembno je, da poteka odnos usklajeno in dovolj po\u010dasi, da ne pokvari nadaljevanja odnosa; ne samo izogibanje konfliktom, ampak tudi re\u0161evanje.<\/p>\n

SVOJCI KOT SPREMLJEVALCI posredujejo pomembne podatke, nudijo \u010dustveno podporo, ob\u010dutek varnosti, upanja; starostnika \u010dustveno sprejemajo, svojci se obi\u010dajno primerno prilagodijo na bolezen, reagirajo za\u0161\u010ditni\u0161ko; sodelujejo odvisno od\u00a0 socialnih izku\u0161enj, starosti ; besedne sposobnosti so pomembne pri izvajanju raznih postopkov v oskrbi! \u010dutijo razumevanje in spreminjajo do\u017eivljanje sprememb zaradi bolezni; \u010dim ve\u010dje so te\u017eave, tem bolj je potrebno sodelovanje, svojcev, sorodnikov. Primerno zdravstveno vzgojeni svojci, doprinesejo k ob\u010dutku\u00a0 enakopravnosti, usmerjanju k sposobnostim! Pomembno prispevajo k pozitivnemu odnosu do omejitev (npr. oviranje, ograjice), la\u017eje sprejemajo spremenjeno vedenje. Pomagajo k uspe\u0161nosti, sprejemanju samega sebe, k preusmerjanju pozornosti od tega, kar oskrbovanci niso ali kar bi lahko bili. Sodelujejo pri oskrbi in drugih aktivnostih.<\/p>\n

USPE\u0160NO STARANJE: zdravje, zrelost in osebna rast, samospo\u0161tovanje, razvoj, spoprijemanje, zadovoljstvo, upo\u0161tevanje omejitev.<\/p>\n

VITALNE FUNKCIJE: opazovanje dihanja, krvnega tlaka in utripa; kontinuirano in strokovno opazovanje; zdravstvena oskrba in prepre\u010devanje akutnih motenj (infarkt); zdravstvena oskrba kroni\u010dnih motenj (diabetes); spodbujanje dihalne kapacitete, krvnega obtoka in ohranjanje telesne temperature; strokovna in hitra obravnava v akutnih stanjih.<\/p>\n

ZDRAVILA \u2013 ABSORPCIJA = OSNOVNE SPREMEMBE = zmanj\u0161ana je hitrost absorpcije;podalj\u0161an je \u010das do u\u010dinka zdravila;volumen porazdelitve je razli\u010den za hidrofilna in lipofilna zdravila odvisno od velikosti molekul;razpolovni \u010das\u00a0 je dalj\u0161i; eliminacija se podalj\u0161a.<\/p>\n

ZDRAVILA: Spremembe organizma v starosti; zmanj\u0161ano ledvi\u010dno delovanje tudi do 50 %; zmanj\u0161ano metabolno delovanje (zmanj\u0161ana sinteza plazemskih beljakovin); ni\u017eji pretok krvi skozi mo\u017egane; zmanj\u0161ano delovanje prebavil (sekrecija in motiliteta) prizadeta funkcionalna rezerva mo\u017eganov (labilnost homeostaze). Vpliv starostnih sprememb na delovanje zdravil sprememba koncentracije na mestu delovanja; sprememba u\u010dinka zdravila; pove\u010da se ob\u010dutljivost za stranske u\u010dinke; ve\u010dja interakcija med zdravili zlasti pri so\u010dasnem jemanju; poslab\u0161a sodelovanje pri jemanju zaradi upada spomina. Absorpcija sprememba \u017eelod\u010dne sekrecije; pretok krvi v prebavilih; motiliteta; \u0161tevilo absorptivnih celic upade. spremenjena hitrost raztapljanja; manj\u0161a absorpcija; kasnej\u0161i vpliv zdravila. Sestava organizma:zmanj\u0161anje dele\u017ea vode; pove\u010danje dele\u017ea ma\u0161\u010dob. ni\u017eje razporejanje-hidrosolubilnih; vi\u0161ja distribucija liposolubilnih; poznej\u0161i nastop u\u010dinka; akumulacija zdravila; predoziranje.<\/p>\n

ZDRAVO STARANJE: preventiva bolezenskega staranja, sprejemanje sprememb, prilagajanje sprememb, ocenjevanje stopnje funkcionalnih sposobnosti, kompenzacija prikraj\u0161anosti, razvoj zdravih sposobnosti, oblikovanje podpornega sistema, zdravljenje in rehabilitacija.<\/p>\n

ZN STAROSTNIKA: Zdravstvena nega starostnika vklju\u010duje (kaj): sprejemanje telesne podobe, motivacijo za gibanje, upo\u0161tevanje spremembe, opazovanje ko\u017ee, mobilizacija gibanja, redukcijo telesne te\u017ee, zdravstveno nego starostnika pri izlo\u010danju in odvajanju, prehranjevanje in hidriranje starostnika, obravnavo starostnika z bole\u010dino, aktivno vlogo starostnika in dru\u017eine. spremljanje pri \u017eivljenjskih potrebah in izku\u0161njah kot so zaupanje, ljubezen, radost, strah, izolacija, umiranje in smrt; pomo\u010d pri ob\u010dutenju bole\u010dine in \u017ealosti, upo\u0161tevanje in spodbujanje religioznih obredov in potreb; usmerjanje v terapijo vedenjskih motenj, spremljanje procesa umiranja, odpu\u0161\u010danja in lo\u010ditve, pomo\u010d pri spoprijemanju s kriznimi situacijami, izobra\u017eevanje za geriatri\u010dno oskrbo, upo\u0161tevanje bli\u017eine in distance; supervizija kot pomo\u010d sodelavcem, spo\u0161tljivo in pozorno spremljanje svojcev.<\/p>\n

\u017dIVLJENJSKE AKT. KATERE SO OGRO\u017dENE PRI HOSPITALIZIRANEM P = prehranjevanje in pitje; izlo\u010danje; gibanje; spanje in po\u010ditek; obla\u010denje in sla\u010denje; izogibanje nevarnostim v okolju; komunikacija; koristno delo; rekreacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

AFAZIJA = motnja govora in sporazumevanja. Ponavadi nastane zaradi po\u0161kodbe mo\u017eganov. \u010ce eden ali ve\u010d delov govora preneha delovati, pomeni, da oseba ni ve\u010d v stanju povedati kar \u017eeli. Aktivnosti ZN = izklju\u010ditev mote\u010dih dejavnikov v okolju; trening pozornosti \u2013 kraj\u0161e informacije in ponavljanje; spodbujanje govorjenja, pisanja in risanja; poudarjanje klju\u010dnih besed \u2013 dovolj razlo\u010dno … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega starostnika 2012<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[543],"tags":[1759,1732,1760],"class_list":["post-1999","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zn-gerontologija-in-rehabilitacija","tag-zdravstvena-nega-starostnika","tag-zn-gerontologija-in-rehabilitacija","tag-zn-starostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1999","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1999"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1999\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1999"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1999"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1999"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}