{"id":2004,"date":"2012-04-23T12:29:53","date_gmt":"2012-04-23T11:29:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2004"},"modified":"2012-05-09T08:00:49","modified_gmt":"2012-05-09T07:00:49","slug":"pomen-preventive-v-starosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/pomen-preventive-v-starosti\/","title":{"rendered":"Pomen preventive v starosti"},"content":{"rendered":"

\"\"PSIHOSOCIALNI POGLED NA ZDRAVJE<\/strong><\/p>\n

Sposobnost za\u010dutiti zadovoljstvo, veselje,do\u017eivljati \u010dustva, kot so nemo\u010d,upanje,ljubezen,ustvarjati odnose,znati re\u0161evati konflikte,spoznavati neznano napr. ra\u010dunalni\u0161tvo, zaznavati realno,prilagajati se na spremembe,med drugim tudi na bolezen, da kaj ne zmore\u0161 ve\u010d.<\/p>\n

<\/p>\n

PRIMARNA PREVENTIVA<\/strong> naj bi temeljila na aktivnem zdravem staranju,vzgoji za zdrav \u017eivljenjski<\/strong> slo<\/strong>g,prepre\u010devanju bolezni<\/strong>,vzpostavljanju mre\u017ee pomo\u010di<\/strong>,<\/p>\n

OHRANJANJE ZDRAVJA-KOMPETENC <\/strong>na telesnem,psihi\u010dnem,socialnem in duhovnem\u00a0 podro\u010dju, <\/strong><\/p>\n

TELESNEM skrb za \u017eivljenjske aktivnosti <\/strong>kot so prehranjevanje,obla\u010denje,dihanje,vzdr\u017evanje vitalnih funkcij,gibanje,izlo\u010danje,spanje,po\u010ditek,pridobivanje znanja,koristno delo in rekreacija.<\/p>\n

PSIHI\u010cNEM-Skrb za psihi\u010dno funkcioniranje<\/strong>,je u\u010denje iz izku\u0161enj,obnavljanje ve\u0161\u010din,postopno dodajanje nove snovi,ohranjanje fluidne inteligentnosti in uporaba kristalini\u010dne inteligentnosti. SOCIALNEM-Socialno funkcioniranje<\/strong> je ohranjanje socialnih kontaktov(dru\u017eina,sosedje,prijatelji) vzpostavljanje stikov z <\/strong>drugimi ljudmi,vzpostavljanje mre\u017ee znanstev in vzdr\u017eevanje socialnih vlog.<\/p>\n

OHRANJANJE ZDRAVJA NA RAVNEH<\/strong>–dru\u017ebena raven(<\/strong>vklju\u010devanje medijev,posredovanje znanja o staranju ter motivacije za zdravje,preventivni patrona\u017eni obiski,prepoznavanje rizi\u010dnih skupin,ohranjanje samostojnosti in odgovornosti) ,skrbstvena(z<\/strong>godnje odkrivanje rizi\u010dnih dejavnikov,obvladanje kroni\u010dnih bolezni,prepre\u010devanje upada funkcionalnih sposobnosti,sodelovanje z specifi\u010dnimi podro\u010dji,rehabilitacija,zdravljenje in zdravstvena nega),osebna (<\/strong>izbolj\u0161anje zdravju prijaznih sistemov,vzpodbujanje zdravju prijazno vedenje,vklju\u010devanje v programe u\u010denja za zdravje, kori\u0161\u010denje ponudbe za zdravje v starosti,kot so \u0161port,kognitivni trening),dru\u017einska<\/strong>(ohranjanje zdravja svojcev in ozave\u0161\u010danje,zgodnje odkrivanje rizi\u010dnih dejavnikov,finan\u010dna podpora,razbremenitev preobremenjenih svojcev,svetovanje svojcem.<\/p>\n

KATEGORIJE \u00a0OZ. KAK\u0160NI SO OZ. VRSTE SOCIALNIH ODNOSO<\/strong>V- konflikti <\/strong>med mladimi in starej\u0161imi-ves \u010das so v napetem odnosu,brez popu\u0161\u010danja. solidarnost<\/strong>-mladi in stari skupaj na izobra\u017eevanjih \u2013 jaz tebi,ti meni,prijazno so\u017eitje,pomo\u010d in sodelovanje. separacije<\/strong>,lo\u010ditev mlade in stare generacije, vsak je na svojem bregu,\u017eivijo vsak svoj krog,re\u0161ujejo zadeve vsak zase.ambivalanentni,<\/strong>so neodlo\u010deni v odnosu, nikoli v popolnem dobrem odnosu,v\u010dasih bolj\u0161i,v\u010dasih slab\u0161i.<\/p>\n

SEKUNDARNA PREVENTIVA<\/strong> naj bi temeljila na odkrivanju bolezni,ugotavljanju motenj in diagnosticiranje,na zdravljenju,ki je lahko operativno,konzervativno in paliativno,ter vzdr\u017eevanju stabilnosti zdravja. <\/strong><\/p>\n

*REHABILITACIJA V STAROSTI<\/strong> pomeni predvsem tercialno preventivo<\/strong>, pomeni izbolj\u0161anje ali povrnitev funkcionalnih sposobnosti,ohranjanje socialnih vlog in mre\u017ee, samostojno in neodvisno \u017eivljenje. Socialna rehabilitacija<\/strong> zajema ohranjanje stikov z dru\u017eino,prijatelji, novi stiki,ter socialno dru\u017eenje in aktivnosti.<\/p>\n

KAKO SKRBETI ZA ZDRAVJE V STAROSTI-<\/strong>ohranjati telesno aktivnost,uriti kognitivne sposobnosti,omejiti nasi\u010dene ma\u0161\u010dobe,zmanj\u0161ati vnos sladkorja in soli,opustiti razvade,pomembno je zadovoljstvo, poskrbeti za duhovne potrebe.<\/p>\n

DOBRO PO\u010cUTJE<\/strong>-je psihi\u010dno,fizi\u010dno in socialno podro\u010dje. Oseba naj se po\u010duti uravnove\u0161eno,kompetentno,zdravo,v dobri kondiciji,z ob\u010dutkom pripadnosti in koristnosti. Dobro po\u010dutje je\u00a0 neobremenjenos<\/strong>t,ki pomeni ravnovesje med pozitivnim in negativnim izidom, veselje<\/strong>,ki pomeni neko kratkotrajno \u010dustvo,zadovoljstvo,,<\/strong>ki pomeni kognitivno vrednotenje nekih rezultatov,sre\u010da,<\/strong>ki je emocionalen faktor dobrega po\u010dutja,kot kratkotrajen ob\u010dutek sre\u010de.<\/p>\n

KAKO IZBOLJ\u0160ATI PO\u010cUTJE<\/strong>-imeti pozitiven odnos,zagotavljati zaupanje,skrbeti za konstantnost in kontinuiteto,vzpodbujati\u00a0 sposobnosti,pomirjati z glasbo,pogovorom,lutkami,odvra\u010dti pozornost s spominjanjem ,zaposlitvijo,spregledati ne\u017eivljenjske napake.<\/p>\n

 <\/p>\n

ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA(<\/strong>kronoli\u0161ko-letnica,biolo\u0161ko-organi,socialna-stiki)8dele\u017e starej\u0161ih nara\u0161\u010da,dalj\u0161a doba,ve\u010dja multimorbidnost po 70 letu,potek bol nespecifi\u010den,pogosto kroni\u010den,omejena zdravljenje rehab,)<\/p>\n

CILJ ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong> je razumevanje potreb,spoznavanje problemov populacije,dajanje pro\u017ene podpore v skupnosti, obvladanje situacij v zvezi z zdravjem,pomo\u010d pri samooskrbi za vzpostavljanje neodvisnosti,paliativna zdravstvena obravnava.<\/p>\n

PODRO\u010cJA ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA<\/strong> so preventiva na podro\u010dju staranja,to je aktivno staranje,vloga svojcev in socialne mre\u017ee, temljne \u017eivlj. aktivnosti, geriatri\u010dni sindromi kot so razjede,padci, inkontinenca,dehidracija, potem strategija varstva starej\u0161ih, zakonske osnove in etika, specialne teme iz podro\u010dja bolezenskih motenj,bole\u010din in rehabilitacijo.<\/p>\n

SKRB ZA STAROSTNIKA TEMELJI NA-<\/strong>profesionalnem pristopu,upo\u0161tevanju induvidualnosti, upo\u0161tevamo sposobnost, \u017eelje,potrebe,probleme, ohranjanje avtonomije,neodvisnosti, temelji na vodenju,spodbujanju in izbolj\u0161anju, podpora pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih,opravljanje dnevnih aktivnosti,ohranjanje kakovosti \u017eivljenja.<\/p>\n

NALOGE ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong>– spremljanje pri \u017eivljenjskih potrebah in izku\u0161njah kot so zaupanje,ljubezen,radost,strah,izolacija,umiranje,smrt.-pomo\u010d pri \u017ealosti in bole\u010dini-spodbujanje religioznih obredov,potreb-usmerjanje k terapiji vedenjskih motenj-spremljanje procesa umirnja,odpu\u0161\u010danja in lo\u010ditve-pomo\u010d v kriznih situacijah-izobra\u017eevanje geriatri\u010dne oskrbe,upo\u0161tevanje bli\u017eine in ditance-spo\u0161tljivo in pozorno spremljanje svojcev<\/p>\n

CELOSTEN POGLED NA STAROSTNIKA je<\/strong> celosten pristop k biopsihosocialni strukturi osebnosti, upo\u0161tevanje telesne strukture in funkcij, upo\u0161tevanje psiholo\u0161kih struktur, okolja in socialnih dejavnikov, upo\u0161tevanje hierarhije potreb.<\/p>\n

TELESNE STRUKTURE V STAROSTI SO ODVISNE OD<\/strong> funkcioniranja telesnih organov,starostnih sprememb in drugih dejavnikov, sprejemanje lastnega telesa, kljub sppremembam,sprememb telesnih potreb v starosti,kot so gibanje,osebna higiena,prehranjevanje, prisotnosti telesnih te\u017eav in bolezni.<\/p>\n

PSIHOLO\u0160KE FUNKCIJE V STAROSTI<\/strong> so pozitivni resursi za sposprijemanje z izgubami in novimi nalogami, u\u010denje novih nalog, aktivna udele\u017eba v interesnih aktivnostih, ,spodbujanje kognitivnih kompetenc, u\u010denje spoprijemanja s stresom,boleznimi.<\/p>\n

SOCIALNI DEJAVNIKI<\/strong> so \u017eivljenjski dogodki, ti so lahko nenadni,nevarni,neza\u017eeleni,za\u017eeleni ali pri\u010dakovani, mre\u017ea socialne podpore, to so osebe ki nudijo oporo,skrb in spo\u0161tovanje, struktura socialne podpore, kot so zakonski stan,aktivno \u010dlanstvo.<\/p>\n

PROCES STARANJA<\/strong> JE dinami\u010den proces ki zajema osebe nad 65 let, prihaja do staranje organov in organskih sistemov, spremembe funkcioniranja na psihi\u010dnem,fizi\u010dnem in socialnem podro\u010dju,prilagajanje na spremembe in kompenzacija primanjkljajev.<\/p>\n

OSNOVE ZDRAVSTVENEGA STARANJA<\/strong>,preventiva bolezenskega staranja,sprejemanje sprememb,prilagajanje na spremembe,ocenjevanje stopnje funkcionalnih sposobnosti,kompenzacija prikraj\u0161anosti,razvoj zdravih sposobnosti,oblikovanje podpornega sistema,zdravljenje in rehabilitacija.<\/p>\n

RAZVOJ V STAROSTI<\/strong> je subjektivno do\u017eivljanje, razlike v pojmovanju kot so prilo\u017enost,razbremenitev on obremenitev, za\u010deti z novimi aktivnostmi, pozitivna razbremenitev in u\u017eivanje v svobodnih odlo\u010ditvah, obremenjenost z izgubo poklica, dolgo\u010dasenjem, osamljenostjo in boleznijo.<\/p>\n

POZITIVNI RAZVOJNI DEJAVNIKI<\/strong> so upo\u0161tevanje in ohranjanje avtonomije, realna in pozitivna predstavitev v medijih, upo\u0161tevanje osebnosti,izku\u0161enj,kompetenc in znanja,primerno spodbujanje k udele\u017ebi v dnevnem dogajanju,integracija v dru\u017eini in drugih skupinah, videti pozitivne plati v starosti.<\/p>\n

NEGATIVNI RAZVOJNI DEJAVNIKI<\/strong> so neupo\u0161tevanje volje,odlo\u010danja,intimnosti,skrbni\u0161tvo in odtujenost, nerealno predstavljanje v medijih,prikazovanje deficitov,neupo\u0161tevanje izku\u0161enj,znanja in sposobnosti, neupo\u0161tevanje osebnosti,izklju\u010denost iz socialnih skupin,ter predsodki kot so var\u010dni,egoisti\u010dni in netolerantni.<\/p>\n

POSPE\u0160EVALCI STARANJA<\/strong> so genetski dejavniki,pomanjkanje telesnih,psihi\u010dnih in socialnih aktivnosti,zloraba psihosocialnih substanc,bolezni in po\u0161kodbe.<\/p>\n

ZAVIRALCI STARANJA<\/strong> so genetski dejavniki,zdrava evolucija,involucija,skrb za zdravje in zdrav \u017eivljenjski slog,osebna neodvisnost in avtonomnost,u\u010dinkovito spoprijemanje s stresom,uspe\u0161no prilagajanje na spremembe.<\/p>\n

IZVAJANJE TEMELJNIH \u017dIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI JE ODVISNO OD<\/strong> samostojnosti in neodvisnosti,odnosa do zdravja,vrednote zdravja,skrbi do sebe,skrbi za druge, od kompenzacije primanjkljajev, kompresije mortalitete.<\/p>\n

PROBLEMI V STAROSTI<\/strong>– zdravstveni kot so, gibalne ovire,prehranjevanje,pitje,odvajanje,izlo\u010danje,okvare \u010dutil,psihi\u010dne motnje,zloraba psihoaktivnih snovi, ekonomski kot so nizka finan\u010dna sredstva,visoki izdatki,omejene mo\u017enosti, socialni,kot so \u0161ibak socialni kapital,redka mre\u017ea kohorte.<\/p>\n

SPREGLEDANE POTREBE V STAROSTI<\/strong> so potreba po upo\u0161tevanju,u\u010dinkovitosti in koristnosti,potreba po samouresni\u010devanju,kot so hobi,v dru\u017eini,izven dru\u017eine, potreba po samostojnosti in neodvisnosti, potreba po pripadnosti<\/p>\n

KAJ VKLJU\u010cUJE USPE\u0160NO STARANJE<\/strong>-zdravje,zrelost,osebna rast,samospo\u0161tovanje, razvoj, spoprijemanje, zadovoljstvo on upo\u0161tevanje omejitev.<\/p>\n

POMEMBNI PROCESI ZA REALIZACIJO POTREB V STAROSTI<\/strong>– prilagajanje,iskanje internih in externih resursov,oblikovanje strategij<\/p>\n

METODE DELA S STAROST<\/strong>NIKI so spremljanje in vodenje,prireditev okolja,da spodbuja k osebnem razvoju,nudenje pomo\u010di in podpore svojcem in prizadetim,svetovanje,usmerjanje,vzgoja in pou\u010devanje.<\/p>\n

POZITIVNI ARGUMENTI ZA OBVLADANJE \u017dIVLJ. SITUACIJ<\/strong>-kontinuirana uporaba in izbira strategij s starostjo nara\u0161\u010da, strategije regulacij izgublja,pomen resursov v starosti<\/p>\n

NACIONLNI PROGRAMA RAZVOJA STAREJ\u0160IH OSEB NA PODRO\u010cJU VARSTVA<\/strong>-ohranjanje in doseganje ve\u010dje kakovosti \u017eivljenja-celostna obravnava starej\u0161ih oseb-pluralnosti oskrbe-na\u010delo enakosti in dostopnosti razli\u010dnih oskrb-enakomerne prostorske pokritosti,na\u010delo avtonomnosti,gospodarnosti,integriranosti,pro\u017enosti.<\/p>\n

CILJI NACIONALNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA-<\/strong>neodvisno \u017eivljenje v okolju-upo\u0161tevanje posebnih potreb zaradi bolezni in invalidnosti-usmerjenost na primarno zdravstveno varstvo-racionalizacija bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja, neintitucionalne oblike pomo\u010di,skrb za kroni\u010dne bolnike in umirajo\u010de.<\/p>\n

 <\/p>\n

ETIKA<\/strong> obravnava \u00a0\u010dlove\u0161ka merila \u00a0glede na dobro in zlo, predstavlja moralna na\u010dela-<\/strong><\/p>\n

Dobrodelnosti, ne\u0161kodovanja, avtonomnosti in pravi\u010dnosti.<\/p>\n

Etika vklju\u010duje<\/strong> okolje in kulturo, dobro in pravi\u010dno, ob\u010dutke,potrebe in hotenja, vrednote in pravice.<\/p>\n

Elementi etike skrbi<\/strong> so pozornost, odgovornost, kompetentnost in odzivnost.<\/p>\n

Kodeks etike na\u010delo<\/strong><\/p>\n

-6 delovanje MS temelji izklju\u010dno v korist varovanca<\/p>\n

-8 vedno naj MS ravna v skladu z usmeritvami, ki zagotavljajo zdravje in razvoj nadaljnega zdravstva<\/p>\n

-9 poklicne organizacije MS sprejemajo odgovornost za varovanje in podpiranje eti\u010dnih na\u010del v ZN<\/p>\n

Etika pravi\u010dnosti in skrbi starej\u0161ih-<\/strong>spo\u0161tovanje avtonomije, pravi\u010dnost,resnicoljubnost,zaupnost,zvestoba.<\/p>\n

Etika in umiranje<\/strong> vklju\u010duje preteklost,sedanjost in prihodnost.<\/p>\n

ETIKA POMO\u010cI UMIRAJO\u010cEM<\/strong> vklju\u010duje oskrbo na domu,duhovna tola\u017eba,svetovanje dru\u017eini,\u010dustvena opora,telesna nega in bla\u017eitev bole\u010din<\/p>\n

KAKO OB KONCU \u017dIVLJENJA<\/strong>– kateri so sigurni znaki smrti,ali je mo\u017eganska kap siguren znak smrti, vzdr\u017eevanje \u017eivljenja zaradi oduzema organov, pravica do smrti,ja ali ne, \u010de ne o\u017eivljati, vpra\u0161anje svojcev, strokovnjakov in pacientov.<\/p>\n

KAJ JE EVTANAZIJA<\/strong>– je medicinska pomo\u010d pri umiranju ali samomoru. Je predmet intimnega odnosa med MS in bolnikom. Evtanazijo izvede zdravnik, mora biti skladna z zakonom. Vloga zakonodaje je pomembna, vklju\u010duje regionalno komisijo, katero sestavlja pravnik,zdravnik in etik. Obve\u0161\u010dena mora biti javnost.<\/p>\n

KRITERIJ ZA EVTANAZIJO <\/strong>\u2013nizozemski zakon, leta 2001, pacient prostovoljno in premi\u0161ljeno\u00a0 izrazi zahtevo da bi umrl, pacient se soo\u010da z neznosnim trplejnjem.<\/p>\n

NALOGE ZAPOSLENIH<\/strong>– skrb in zdravstvena nega,kljub umiranju, spremljanje in komunikacija pacienta,aktivnost zdravstvene nege<\/p>\n

EVTANAZIJA VKLJU\u010cUJE<\/strong> opustitev zdravljenja in zdravstvene nege, samomor s pomo\u010djo, nesmiselno zdravljenje, dovoliti umreti pacientu.<\/p>\n

 <\/p>\n

PALIATIVNA OSKRBA<\/strong>-je obravnava,ZN,in oskrba s ciljem omogo\u010diti neozdravljivim in njihovim svojcem najvi\u0161jo mo\u017eno stopnjo kakovosti \u017eivljenja.<\/p>\n

ELEMENTI<\/strong>-nadzor bole\u010dine in simptomov- skupek socialnih,duhovnih,fizi\u010dnih potreb v \u010dasu bolezni,umiranja in potem,smrt upo\u0161tevati kot del \u017eivljenja,kompetence,komunikacija,etika.<\/p>\n

CILJ PALIATIVNE OSKRBE-<\/strong>izbolj\u0161ati in ohranjati kakovost \u017eivljenja,zadovoliti individualne potrebe,iskanje smisla \u017eivljanja kljub bli\u017enji smrti-detabuizacija smrti in umiranja<\/p>\n

AKTIVNOST V PAL. OSK<\/strong>-protibole\u010dinska terapija,svetovanje aktivnosti,skrb nege ust,telesa,oskrba ran,skrb za svojce,izobra\u017eevanje paliativne oskrbe.<\/p>\n

KAKO MS VPLIVA NA SVOJCE<\/strong>-Potrebna je empaija,odzivanje na opa\u017eena \u010dustva,ne polemiziramo,izkazujemo pozornost,,timsko sre\u010davanje,odkrit pogovor,razumevanje,spo\u0161tovanje,sodelovanje.Pomembna je zdravstvena vzgoja,svojci lahko doprinesejo ob\u010dutek enakopravnosti,prispevajo k pozitivnimi odnosi pri omejitvah,pomagajo k upe\u0161nosti,sodelujejo pri oskrbi in aktivnosti.Pomembna je zaupanje in odprtost,imeti mora dolo\u010deno mero samorazkrivanja,odnos naj poteka usklajeno in po\u010dasi,ne se konfliktom izogibat ampak jih je potrebno re\u0161iti<\/p>\n

VLOGA SVOJCEV-<\/strong>pordujejo pomembne podatke,dajejo \u010dustveno podporo,varnost in upanje,obi\u010dajno se primerno prilagodijo na bolezen,sodelujejo,pomembne so besedne sposobnosti pri oskrbi,\u010dim ve\u010dje so te\u017eave,bolj so potrebni.\u010cutijo razumevnaje.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

UPORABA ZDRAVIL<\/strong><\/p>\n

SPREMEMBE ORGANIZMA<\/strong>-zmanj\u0161ano ledi\u010dno delovanje,metabolno delovanje,ni\u017eji pretok skozi mo\u017egane,delovanje prebavil je zmanj\u0161ano,prizadeta rezerva funkcije mo\u017eganov<\/p>\n

SPREMEMBE<\/strong>-koncentracije na mestu delovanja,u\u010dinka,ve\u010dji stranski u\u010dinki,ve\u010dja interakcija med zdravili\u017e<\/p>\n

ABSORBCIJA<\/strong>-spremembe \u017eelod\u010dne sekrecije,pretoka krvi v prebavilih,motiliteta,spremenjena hitrost raztapljanja,manj\u0161a absorbcija,kasnej\u0161i vpliv zdravil,razpolovni \u010das je dalj\u0161i,<\/p>\n

VLOGA ZN<\/strong>-pou\u010devanje o pravilni uporabi zdravil.pravilne tehnike jemanja,sprejme bolezen in zdravljenjezadovoljiti hitro odpravo znakov,<\/p>\n

SAMOZDRAVLJENJE<\/strong>-zdravstveno vzgojeni posamezniki,manj\u0161e te\u017eave,da je filter formacevt,kadar so zdravila u\u010dinkovita.<\/p>\n

 <\/p>\n

KOMUNIKACIJA<\/strong><\/p>\n

Dobro je vedeti, :<\/strong><\/p>\n

-da vsi ne marajo objemanja in dotikanja, v pozdrav podamo roko, rahlo naka\u017eemo odhod ali se dotaknemo le rame. Po pogovoru se vljudno poslovimo in bistva zapi\u0161emo.<\/p>\n

-pacientovo po\u010dutje poslab\u0161amo s spra\u0161evanjem po uri, dnevu,letnici rojstva in dokazovanjem njihovega primanjkljaja. Nave\u017eimo prijete, topel stik z iskreno skrbjo za njegove potrebe.<\/p>\n

PRAVILA POGOVORA<\/strong> so, da se predstavimo, ga nagovorimo z imenom gospod in gospa,da govorimo mirno, pomirjamo, uporabljamo kratke stavke, ter jih ve\u010dkrat ponovimo. Me dpogovorom delamo premore, navodila dajemo po korakih, nikoli ne uporabljamo pomanj\u0161evalnic.<\/p>\n

PRIPRAVA NA KOMUNIKACIJO<\/strong> \u2013pomembno je izbrati \u010das, ki je svetovanje primeren jutranji, za pomirjanje pa ve\u010derni. Govorimo tiho, vendar povpra\u0161amo, \u010de nas sli\u0161i, vpea\u0161amo \u010de nosi kake pripomo\u010dke, kot so slu\u0161ni aparat ali poseben telefon. Povpra\u0161amo na katero uho bolje sli\u0161i, da preusmerimo zvok k tem u\u0161esom,va\u017een je osebni kontakt iz o\u010di v o\u010di, izklju\u010dimo mote\u010de dejavnike, povpra\u0161amo po hrani in pija\u010di, vpra\u0161amo za namen klica.<\/p>\n

KAKO KOMUNICIRAMO-<\/strong>vedno z ob\u010dutkom prisluhnemo prito\u017ebam, poka\u017eemo uvidevnost do problema,sledimo razlagi in smo vedno v toku pripovedi,trajanje je odvisno od pozornosti, upo\u0161tevanju kontakta in \u010dasa ki ga imamo. Dnevno je potrebno vsaj 5-10 minut pogovora.<\/p>\n

OPOGUMLJAMO\u2026<\/strong> s spodbujanjem svobodnega izra\u017eanja, da \u010dim ve\u010d pove, aktivno spra\u0161ujemo, kako,kaj koliko,strpno \u010dakamo na odgovore, ne zahtevamo takoj\u0161nje informacije, pri izra\u017eanju \u010dustev in potreb obi\u010dajno ne \u017eelijo ni\u010desar zase, razmi\u0161ljajo da nimamo \u010dasa, zato nam ne \u017eelijo delati skrbi, mislijo, da nam morajo biti \u0161e posebej hvale\u017eni za na\u0161 \u010das.Razmi\u0161ljajo o smrti.<\/p>\n

ZMANJ\u0160UJEMO PREPOVEDI<\/strong>– skozi bolezen do\u017eivljajo veliko omejitev in zavrnitev, v zvezi z denarjem,bolni\u0161nico,domom in skrbi zase, NE uporabljamo besed nikoli,ne,kljub teku,vedno! Povpra\u0161ujemo po \u017eeljah,predlagamo in dopustimo izbiro njim,povdarjamo pomen do\u017eivetij v prostem \u010dasu, dopu\u0161\u010damo, da nam pove, \u010de pride do nesporazuma,da lahko izrazi svoje mi\u0161ljenje.<\/p>\n

PODJAMO INFORMACIJE<\/strong>– \u017de znanim informacijam previdno dodajamo nove, manjkajo\u010de pojme dodajamo z ob\u010dutkom in brez popravljanja napak,ne postavljamo kviznih vpra\u0161anj ,kot so dan, datum, in ne spra\u0161ujemo zakaj, ker vzbuja neprijetnost in sram.<\/p>\n

PONAVLJAMO VPRA\u0160ANJA<\/strong>– potrpe\u017eljivo ponavljamo besed, ker potrebujejo ve\u010d \u010dasa za predelavo informacije,ne spreminjamo vsebine, ker jih to zmede, lahko pa izberemo drug na\u010din izra\u017eanja, bolj preprost, kot so slike,gibi ali vonji.<\/p>\n

IZMENJAVA INFORMACIJ<\/strong> , za to velja pravilo, da \u010dim manj besed pove \u010dim ve\u010d, najprej postavljamo pomembne besede, uporabljamo kratke, enopomenske stavke, ponovimo, ker pomnijo le bolj zadnjo besedo, ne uporabljamo \u010de ali potem, izogibamo se abstraktnim pojmom in pridevnikom.<\/p>\n

POMEN JEZIKA-<\/strong> upo\u0161tevajmo \u010dasovno dimenzijo razvoja jezika,starej\u0161i uporabljajo druge besede,uporabljajmo dialekt ali tuj jezik, pomagamo z opisovanjem stvari, uporabljamo slikovno pisavo.<\/p>\n

IZRA\u017dANJE ISKRENOSTI<\/strong>– ton glasu naj bo usklajen z izgovarjanjem, pripomnimo, lepo, da vas sli\u0161im, \u0161epetajmo, tako vzbujamo pozornost, zaupanje in bli\u017eino,poka\u017eimo so\u010dutje, \u010de jih kaj skrbi, pustimo mo\u017enost,da nas pokli\u010dejo<\/p>\n

NA\u010cIN POGOVORA Z OBOLELIM ZA DEMENCO<\/strong>– osebno moramo biti pripravljeni na pogovor, brez ob\u010dutkov jeze, krivde,prizadetosti, uporaba vpra\u0161alnic kot so kaj,kako, koliko,kdo nikoli pa ne zakaj- ponavljanje \u017ee izgovorjenih besed ki so\u00a0 klju\u010dne, pri tem primerna dr\u017ea in iskren ton glasu, najti je potrebno organ,ki ga izpostavljajo, spra\u0161ujemo kaj vidi,koliko,kak\u0161ne barve, ugotovimo kdaj je najhuje, polarizacija mo\u010di, spra\u0161ujemo po preteklosti,vzbujamo zaupanje in i\u0161\u010demo metode za re\u0161evanje.<\/p>\n

U\u010cINEK POGOVORA<\/strong>-glas postane umirjen,dihanje enakomerno,mi\u0161ice spro\u0161\u010dene,o\u010di so mirnej\u0161e, preneha se obto\u017eevanje in stokanje, zmanj\u0161a se strah, povrne se ob\u010dutek dostojanstva, pogovor vodi v zaupanje.<\/p>\n

NAMEN KOMUNICIRANJA<\/strong>– je zvi\u0161anje ob\u010dutka lastne vrednosti, zmanj\u0161anje strahu in negotovosti, izra\u017eanje pozitivnih in negativnih \u010dustev, mo\u017enost opravi\u010dila in poravnave, udele\u017eba pri re\u0161evanju konfliktov, izbolj\u0161anje in ohranjanjae besednega sporo\u010danja, prepre\u010devanje izolacije in ohranjanje stikov, izbolj\u0161anje po\u010dutja in sposobnosti<\/p>\n

KAJ DOSE\u017dEMO S POGOVOROM<\/strong> \u2013ohranjamo komunikacijo\u00a0 in kontakte z ljudmi, izbolj\u0161amo ob\u010dutek samospo\u0161tovanja in samovrednotenja, vplivamo na so\u017eitje z zunanjim svetom,prepre\u010dujemo napredovanje bolezni ter zapiranje v svoj svet, podpiramo skrb, odgovornost zase, ohranjamo \u010dustvovanje.<\/p>\n

Kaj vas moti pri komunikaciji s starej\u0161imi, opi\u0161i primer dobre komunikacije, kako sam komunicirate in va\u0161 izbor strategij?<\/p>\n

POZITIVNO DELO-<\/strong> temelji na:spodbudnem okolju,spodbuja k dejavni vlogi,dopu\u0161\u010da in omogo\u010da samostojnost,prilagajanje stimulativnega okolja,izobra\u017eevanju osebja.<\/p>\n

ZADOVOLJSTVO ZAVISI OD-<\/strong> pozitivnega okolja,samozaupanja,socialne podore,avtonomije,ponudbe aktivnosti,izku\u0161enj pri skrbi za telesne potrebe,razumevanje zaposlenih,<\/p>\n

POZITIVNO DELO VKLJU\u010cUJE-<\/strong>priznavanje,prepoznavanje,pogajanje,sodelovanje,igro,timalacijo,praznovanje,sprostitev,varnost,ustvarjanje,dajanje,<\/p>\n

PRESPEKTIVA PACIENTA POMENI-<\/strong> ve\u010d mo\u017enosti glede negovanja,spo\u0161tovanje osebnosti in volje z omejitvami,vplivati na medosebni odnos,zdru\u017eevanje zaposlitvenih in senzori\u010dnih potreb,razvijanje senzori\u010dnih in aktivacijskih projektov<\/p>\n

PRAKSA ZN IN OSKRBE VKLJU\u010cUJE<\/strong>-timsko oblikovanje smernic in na\u010drtov,pomen pozitivnih rezultatov,oblikovanje strukture dneva in potreb po zaposlitvi,organizirano in mirno izvajanje aktivnosti,zavedanje pomena fizi\u010dnega okolja<\/p>\n

ZDRAVSTVENI DELAVCI NAJ BODO-<\/strong>pozitivni,upo\u0161tevajo potrebe oskrbovanca, timsko sodelujejo,razvijajo prakso in osebno rast,potrebni emocionalne in psihi\u010dne podpore,iskalci kreativnih metod.<\/p>\n

POZITIVNO DELO<\/strong> vzpodbuja,omogo\u010da in ustvarja pozitivne interakcije,podpira osebe z demenco z pozitivnimi ob\u010dutji,ohranja sposobnost ali direkktno pomo\u010d pri psihi\u010dnih te\u017eavah.<\/p>\n

 <\/p>\n

GIBANJE V STAROSTI<\/strong><\/p>\n

GIBANJE je<\/strong> samostojno premikanje telesa v prostoru in postelji, spreminjanje kineti\u010dnih vzorcev kot so hoja,posedanje in stoja, vzdr\u017eevanje stabilnega ravnote\u017eja, dr\u017ee telesa, orientacija, gibanje pri paralizi in spasti\u010dnosti, ter spreminjanje lege v postelji.<\/p>\n

POZITIVNI U\u010cINEK GIBANJA<\/strong> \u2013je zadovoljevanje vseh \u017eivljenjskih potreb, ohranjanje neodvisnosti in svobode, pospe\u0161evanje in ohranjanje du\u0161evnega zdravja,ohranjanje komunikacije z drugimi v okolju, ohranjanje in pospe\u0161evanje funkcij organskih sistemov kot so srce in o\u017eilje, dihanje in prebava.<\/p>\n

OPAZOVANJE GIBANJA-<\/strong>opazujemo pove\u0161ena ramena,po\u010dasna nesigurna hoja,pove\u0161ena dr\u017ea telesa,izogibanje bole\u010dim gibom, zibajo\u010da in nekoordinirana hoja,asimetri\u010dna hoja, nenadni gibi in prekinitve gibanja, atakti\u010dni gibi.<\/p>\n

VZROKI NEGIBNOSTI-<\/strong> redukcija prehranjevanja kot so bolezen, utrujenost,izguba sposobnosti, nevrolo\u0161ki dejavniki kot so mo\u017eganska kap,spasti\u010dnost,okvare perifernega \u017eiv\u010devja, telesne spremembe kot so deformacije,kontrakture,slepota,gluhota, psihi\u010dne motnje kot je pomanjkanje volje, bole\u010dina, sprem,embe sklepov in mi\u0161ic, dalj\u0161e mirovanje v postelji.<\/p>\n

POSLEDICE POMANJKANJA GIBANJA<\/strong> so kontrakture, razjede zaradi pritiska,nemobilnost in psihi\u010dne spremembe.<\/p>\n

PREVENTIVA NEGIBNOSTI<\/strong> je analiza rizi\u010dnih dejavnikov,ohranjanje mobilnosti sklepov in mi\u0161ic, izvajanje aktivnih in pasivnih vaj, spreminjanje polo\u017eaja v postelji,vspostavlajnje ponovnega gibanja kot je fizioterapija, posedanje in vstajanje, uporaba pripomo\u010dkov.<\/p>\n

DEJAVNIKI RAZJEDE ZARADI PRITISKA<\/strong> je pritisk na podlago, \u010das trajanja pritiska in dispozicija oz. rizi\u010dni dejavnik.<\/p>\n

DELOVANJE PRITISKA<\/strong> , le ta deluje na podlago prese\u017ee pritisk v kapilarah, ki se stisnejo, prekine se prekrvavitev, tkiva prejemajo manj kisika, to pacient ob\u010duti kot bole\u010dino, lahko spro\u017ei gibanje ali pa ne, celice brez kisika odmrejo \u017ee po 2 urah.<\/p>\n

\u010cAS TRAJANJA PRITISKA<\/strong> ,najbolj je med spanjem, ker je gibanja najmanj, 80 letni starostnik se giblje 2-3 na no\u010d, deluje stri\u017ena sila, pa tudi kak drugi dejavnik.<\/p>\n

RIZI\u010cNI DEJAVNIK ,<\/strong> vedno delamo oceno tveganja\u00a0 po Nortonu ali Waterloo lestvico, gibanje je omejeno, naprimer po mo\u017eganski kapi, rizi\u010dni dejavnik je motnja v ob\u010dutenju, lahko zaradi alkohola, tablet ali bole\u010dine, motnje prehranjevanja, to je zaradi kaheksije ali dehidracije, visoka temperatura,motnje zavesti,sr\u010dno \u017eilne bolezni,presnovne motnje, to je diabetes ali debelost, vi\u0161ja starost kjer je sprememba strukture ko\u017ee,inkontinenca, po\u0161kodbe ko\u017ee zaradi obsevanja, sonde ali kanile,zunanji dejaviki kot je mavec ali posteljnina.<\/p>\n

OPAZOVANJE KO\u017dE<\/strong> opazujemo lokalizacijo sprememb, najbolj na kri\u017eu, petah,kjer so izpostavljena mesta, obseg po\u0161kodovanega tkiva, tu imamo 4 stopnje, velikost povr\u0161inske po\u0161kodbe, kjer je premer 2 cm, posebnosti, \u010de so kake krvavitve ali gnojne rane.<\/p>\n

1 STADIJ je da po\u0161kodbe ko\u017ee \u0161e ni vidna, je rde\u010dina, ki na pritisk prsta izgine,iz stisnjenih kapilar gre teko\u010dina v medceli\u010dni prostor, med plastmi ko\u017ee nastanejo edemi,razbremenitev pritiska stanje normalizira.<\/p>\n

2 STADIJ , kjer je povrhnja ko\u017ea \u017ee po\u0161kodovana, nastane lokaliziran edem, viden je mehur, \u010de se ga predre,solzi, pacient ob\u010duti bole\u010dino, je nevarnost oku\u017ebe.<\/p>\n

3 STADIJ nekroza podko\u017enih struktur do mi\u0161i\u010dne fascije,pomanjkanje kisika, prepust kapilaR, prekrvavitve ni,beljakovine propadejo v sirasto maso, rana dobi rumenkasto prevleko.<\/p>\n

4 STADIJ lokalno omejena nekroza tkiva, ko\u017ea je prizadeta, prav tako mi\u0161ice,kosti, sklepne ovojnice, lahko je suha ali s sekrecijo, \u017eepi med posameznimi plastmi.<\/p>\n

PREVENTIVA RAZJED ZARADI PRITISKA<\/strong> ohranja mobilnost,primerna prehranjenost in hidracija, zni\u017eanje delovanja pritiska in stri\u017ene sile, uporaba pripomo\u010dkov glede na oceno tveganja, sprememba polo\u017eajev.<\/p>\n

KAZALNIKI KAKOVOSTI V ZN \u2013<\/strong>razjede zaradi pritiska, padci in drugi ne\u017eeljeni dogodki.<\/p>\n

Katere dejavnike ocenjuje Waterloo lestvica ,kako pomagati pri gibanju starostnikom ki so na vozi\u010dku, lestvica ocene tveganja za padec?<\/p>\n

 <\/p>\n

ODVISNOST V STAROSTI-<\/strong>alkohol,zdravila in druge snovi<\/p>\n

VZROKI-<\/strong> so lahko socialno u\u010denje v dru\u017eini,dru\u017ebene norme,\u017eivljenjske krize,krakterna poteza,spremembe v okolju, izolacija,osamljenost, pomanjkanje smisla,depresija,ob\u010dutki nekoristja, suicidalnost,problemi samovrednotenja.<\/p>\n

STIGMATIZACIJSKI(ZNANI)DEJAVNIKI-<\/strong>dru\u017ebeno razvrednotenje populacije,\u017eivljenjsko obdobje povezano z boleznijo,izguba socialnih stikov,nadzora,razmi\u0161ljanje o smrti,neaktiven \u017eivljenjski slog.<\/p>\n

TERAPIJ<\/strong>A-lahko je kratkotrajna terapevtska obravnava, psihoterapija, telesni trening,ki mora biti primeren starosti, re\u0161evanje\u00a0 preteklih ali sedanjih konfliktov, predelava izgub v zvezi s smrtjo.<\/p>\n

PREVENTIVNI UKREPI<\/strong>– so spremembe pivske du\u017ebe, prepoved alkohola s so\u010dasnim jemanjem zdravil, zapolniti prosti \u010das, dajati informacije in pojasnitve, ohranjati notranjo stabilnost.<\/p>\n

Gledanje na starost, integracija starej\u0161ih v dru\u017ebi, spodbujanje aktivnosti v starosti<\/p>\n

KDAJ JE \u010cLOVEK ODVISEN-<\/strong> kadar redno u\u017eiva dolo\u010deno substanco, vi\u0161anje tolerance,pije kljub temu da mu \u0161kodi, znaki psihi\u010dne in fizi\u010dne odvisnosti, opu\u0161\u010da socialne obveznosti in naloge, pri prenehanju se ka\u017eejo znaki odtegnitve, negativni individualni in socialni u\u010dinek.Dokazi za\u00a0 odvisnost so izguba nadzora,samomorilski poskus,zmedenost, motnja motorike,koordinacije.<\/p>\n

<\/p>\n

FAZE ODVISNOSTI<\/strong>-predalkoholna(psihi\u010dna odvisnost, sprostitev,razvoj tolerance)porodromalna(stanje intoksikacije,smrb in misli o alkoholu,spominske luknje, pitje brez dru\u017ebe)kriti\u010dna faza(izguba kontrole,fizi\u010dna odvisnost,vidne posledice)kroni\u010dna faza(dnevna opitost,abstinen\u010dna kriza,du\u0161evni propad)<\/p>\n

ZNAKI BREZ DELIRIJA<\/strong>-tahikardija,hipertenzija,fini tremor,rde\u010dina,potenje,motnje spanja,nemir,strah,grozavost,depresija,epi)<\/p>\n

ZNAKI DELIRIJA-<\/strong>psihoti\u010dni,zaposlitveni nemir,halucinacije,ob\u010dutek ogro\u017eenosti,krajevna in \u010dasovna dezorientacija,spremembe zavesti in krvnega tlaka.<\/p>\n

POSLEDICE-TELESNE-<\/strong> okvare organov,sistemov,spremembe ko\u017ee,varice,ciroza,po\u0161kodbe centralnega \u017eiv\u010d. Sistema,psihoza,polinevropatia,slab imunski sistem<\/p>\n

POSLEDICE-PSIHOSOCIALNE<\/strong>-sprostitev pri depresivnem in agresivnem vedenju,krize v odnosih,vsem obljublja da bo nehal piti,izguba prijateljev, znancev,osamljenost,izolacija,objekt zlorab(stanovanje,kraje,izkori\u0161\u010danje)<\/p>\n

DEFINICIJA WHO<\/strong>– kdor ve\u010d kot leto dni redno, prekomerno u\u017eiva alkohol, je izgubil kontrolo nad zau\u017eitim ter psihi\u010dno ,fizi\u010dno in socialno propada-mo\u0161ki 40g \u010distega alkohol dnevno, to je eno pivo ali o,5 dcl vina. V starosti se toleranca za alkohol ni\u017ea, zato postanemo prej odvisni.<\/p>\n

VZRO\u010cNI DEJAVNIKI V STAROSTI-<\/strong> osamljenost in izolacija, nesmiselnost \u017eivljenja, ob\u010dutek nepotrebnosti, depresivnost, suicidalne ideacije, osebni razlog.<\/p>\n

ZDRAVSTVENA NEGA-<\/strong> celostni pristop k osebi, ohraniti realna pri\u010dakovanja, do\u017eivljenjska abstinenca, izbolj\u0161anje zdravstvenega stanja, kakovosti \u017eivljenja,motivacijski pogovor za vzdr\u017eevanje abstinence, poslu\u0161anje, spo\u0161tovanje,opu\u0161tevati ob\u010dutke, razumevanje,odgovorno ravnanje z zdravili, re\u0161evanje kriznih situacij in konfliktov,struktura dneva, zaposlitvene mo\u017enosti.Opazovnej T\u017dA,samooskrbe,merjenje vitalnih,izlo\u010danja,aplikacija terapije,zagotoviti mirno okolje,varnost, osvetlitev prostora,komunikacija,stiki,zmanj\u0161ati strah,opazovanje nevrolo\u0161kih simptomov<\/p>\n

 <\/p>\n

SUICIDNOST<\/strong>– ozna\u010duje ravnanje posameznika zoper lastno \u017eivljenje, ki vodi v smrt. Vedno je potrebno upo\u0161tevati antropolo\u0161ko,filozofsko,psiholo\u0161ko,socialno in medicinsko vedenje.<\/p>\n

OGRO\u017dENE SKUPINE<\/strong>– so starej\u0161i mo\u0161ki od 65 let, s \u0161ibkimi socialnimi stiki, oboleli za depresijo, s prehodnim poskusom samomora, dru\u017einsko obremenjeni,po smrti partnerja, po upokojitvi, neozdravljivo bolni, odvisni od psihotropnih snovi, kriza v simbioti\u010dnem odnosu.<\/p>\n

NEVARNOST SAMOMORA-<\/strong> presuicidalni sindrom, kjer so opozorilni znaki suicidalne nevarnosti, umik iz socialnega okolja, \u010de govorijo o samomoru, napoved vzeti resno, priprave na suicid, kot je zbiranje zdravil, bli\u017eina reke,most,\u017eeleznica, pisanje poslovilnih pisem, razdajanje dragocenosti, premo\u017eenja, po nemirnem obdobju pretirana mirnost in spro\u0161\u010denost, prepoznavanje opozorilnih znakov.<\/p>\n

SUICIDALNO DEJANJE<\/strong>– klic na pomo\u010d in \u017eelja po smrti, takega obi\u010dajno tudi re\u0161ijo, izdelan na\u0107rt,na\u010din in sredstvo, zloraba zdravil v samomorilne namene, obe\u0161anje ali skok iz vi\u0161ine.<\/p>\n

KRIZNE SITUACIJE PRI STAREJ\u0160IH<\/strong>– neizpolnjene naloge v \u017eivljenju, rev\u0161\u010dina, finan\u010dni problemi, zdravstveni probemi, kot so bole\u010dina, kroni\u010dne bolezni, potreba po negovanju,izguba avtonomije in kompenzacijskih mo\u017enosti<\/p>\n

TERAPEVTSKE MO\u017dNOSTI<\/strong>– so krizne intervencije takoj po dejanju, psihoterapevtski pristop, kot je pogovor, smisel \u017eivljenja, medikamentozno zdravljenje, da omilimo strah, nemir in napetost.<\/p>\n

SMERNICE ZA ANTISUICIDALNO RAVNANJE<\/strong><\/p>\n

-u\u010denje za zvi\u0161anje ob\u010dutljivosti za samomor, naj bo suicid tema pogovora, posameznik lahko izra\u017ea \u010dustva, misli o \u017eivljenju in smrti, vsako razmi\u0161ljanje o ponovnem suicidu naj zaupa oddelku, ozra\u010dje poostrenega nadzora, pogovor v timu.<\/p>\n

PREVENTIVA<\/strong>– kljub starosti je \u017eivljenje vrednota, upo\u0161tevanje osebnosti, spo\u0161tovanja in dostojanstva, integracija v socialnem okolju, ohranjanje zanimanja, avtonomno izvajanje dnevnih aktivnosti, izvr\u0161evanje nalog in prvzem odgovornosti, support pri \u017ealovanju in lo\u010ditvi, detabizacija starosti in medgeneracijska solidarnost<\/p>\n

Kaj sem zvedel v dru\u017eini od samomora,kdaj sem prvi\u010d sli\u0161al za samomor,kako se je v dru\u017eini govorilo o samomoru, ste bili kdaj udele\u017eeni, kaj mislite o ljudeh,ki so si vzeli \u017eivljenje, kaj ob\u010dutimo do ljudi,po poskusu samomora.<\/p>\n

 <\/p>\n

MO\u017dGANSKA KAP<\/strong>-prekrvavitvena motnja 70 %, ateroskleroza,tromboza,embolia,intracerebralna krvavitev 20%.<\/p>\n

RIZI\u010cNI DEJAVNIKI<\/strong>– hipertenzija, diabetes,kajenje,prekomerna te\u017ea,bolezen srca.<\/p>\n

ZNAKI BOLEZNI-<\/strong> funkcionalni izpadi, hemiplegija, pojavlja se spasti\u010dnost fleksorne muskulature zgornjih okon\u010din in ekstenzorjev spodnjih, prizadeta je globoka senzibilnost, povr\u0161na senzibilnost, parestezija, pareze, motnje po\u017eiranja in gri\u017eenja, motnje zavesti, vitalne funkcije,agnosia(akusti\u010dnih,opti\u010dnih,taktilnih dra\u017eljajev,funkcija \u010dutil),apraksija,(izguba spomina na\u010drtovanja in aktivnosti)afazija(sprememba govora,razumevanja-napa\u010dno odgovarja)anosognosia(ne do\u017eivlja bolezen, kot da j zdrav)motnje ravnote\u017eja, po\u017eiranja,orientacije,koncentracije,pozornosti,inkontinence,vida,spomina<\/p>\n

PROSTORSKA ORIENTACIJA<\/strong>– po\u0161kodbe nedominantne hemisfere, zaznavanje lastnega telesa v prostoru, napa\u010dno zaznavanje odnosov med stvarmi, delu celote, te\u017eko prime predmet ali nalije teko\u010dino.<\/p>\n

DRUGE MOTNJE-<\/strong> vida,inkontinenca,psihi\u010dne spremembe,po\u017eiranja in bole\u010dine.<\/p>\n

ZDRAVSTVENA NEGA<\/strong>– prepoznavanje znakov, ve\u010dje pre\u017eivetje,hitrej\u0161e zdravljenje, zgodnej\u0161i za\u010detek rehabilitacije, ohranjanje gibanja, u\u010denje aktivnega \u017eivljenja kljub prizadetosti, kontrola mi\u0161i\u010dnega tonusa, polo\u017eaji.Pomo\u010d in u\u010denje samopomo\u010di,delavnih aktivnosti,<\/p>\n

PONOVNO U\u010cENJE<\/strong>– spremembe polo\u017eajev in ohranjanje simetrije, premikanje prizadetega dela telesa, uporaba pripomo\u010dkov, ohranjanje senzibilitete, masa\u017ea, samostojnost priobla\u010denju,sla\u010denju,hranjenju,odvajanju in komunikaciji, zaposlitev in socialni stik.<\/p>\n

ZAPOSLENI V ZN<\/strong> \u2013morajo biti potrpe\u017eljivi,vztrajni,razumevajo\u010di,natan\u010dni in vedo\u017eeljni, ob\u010dutiti morajo zadovoljstvo ob negovanju.<\/p>\n

 <\/p>\n

AMPUTACIJA OKN\u010cINE- <\/strong>vzroki za spodnje okon\u010dine so spremenjene periferne arterije, prekrvavitev, obi\u010dajno so to prsti,stopalo,podkolenska, ali nadkolenska amputacija, zapleti so krvaitev, bole\u010dina,infekcija,edemi.<\/p>\n

BOLE\u010cINA IN ZAPLETI<\/strong>– lahko neposredno po amputaciji, naredimo oceno bole\u010dine, medikamentozna terapija, akupunktura,neuromi, to je, ko so \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di obremenjeni s protezo, kontrakture.<\/p>\n

SITUACIJA PACIENTA-<\/strong> telesni deficit,spremenjena podoba,aktivno spoprijemanje,vrednotenje in sprejemanje sprememb, pridobivanje ob\u010dutka za spremenjeno telesno podobo, mobilizacija in hoja s protezo.<\/p>\n

REHABILITACIJA-<\/strong> individualni cilji, parcialni, spodbujanje motivacije, ni\u017eja amputacija, bolj\u0161a je ponovna mobilizacija, uporaba pripomo\u010dkov<\/p>\n

POSEBNOST ZN KRNA<\/strong>– opazovanje ko\u017ee in prekrvavitev krna, dnevno menjavanje nogavice, masa\u017ea za otrditev krna,umivanje krna s hladno-toplo vodo, uporaba posebne kreme za krn, opazovanje sprememb.Opazovanje kravitev,edemov,oku\u017eb,bole\u010dine,kontraktur.<\/p>\n

MOBILIZACIJA-<\/strong> u\u010denje novih vzorcov, menjava polo\u017eaja v postelji,fizioterapija, spremljanje pri prvi hoji, redukcija telesne te\u017ee,pozitivna motivacija za napredek v gibanju.<\/p>\n

SKRB ZA PROTEZO<\/strong>– ko se zaceli rana na krnu se za\u010dne vaja za gibanje s protezo, ortopedski tehniki iznmerijo individualne dimenzije, u\u010denje samostojnega name\u0161\u010danja ter samostojne varne hoje.<\/p>\n

PRISOTNOST BOLE\u010cINE<\/strong>– aplikacija predpisanega zdravila,kontrolni pregled v ambulanti,druge mo\u017enosti zdravljenja.<\/p>\n

ZDRAVSTVENA NEGA VKLJU\u010cUJE-sprejemanj telesne podobe,motivacijo za gibanje,upo\u0161tevanje sprememb,opazovanje ko\u017ee,mobilizacija gibanja,redukcija telesne te\u017ee,<\/p>\n

 <\/p>\n

DEMENCA- <\/strong>Spremebme na socialno \u010dustvenem, kognitivnem in somatskem podro\u010dju.<\/p>\n

-\u010dustvenem-<\/strong> v razpolo\u017eenju,pove\u010dana ob\u010dutljivost na dra\u017eljaje,manj\u0161e zanimanje za prej\u0161nje aktivnosti,neuspe\u0161en priklic informacij<\/p>\n

Kognitivne<\/strong>-spominske motnje,orientacija,pozornost,koncentracija,zaznavanje,motnje abstraktnega mi\u0161ljenja,motena kriti\u010dna presoja, izguba sposobnosti branja,pisanja,ra\u010dunanja,govora<\/p>\n

somatske<\/strong>-motnje prehranjevanja,spanja,gibanja,komunikacije,odvajanja,bole\u010dine,motena skrb os higiene<\/p>\n

Njihovega vedenja<\/strong> se ne da spremeniti,potrebno je ob\u010dutenje in empatija, kar vodi v zaupanje,zmanj\u0161uje strah,vra\u010da dostojanstvo. Pomembno je ob\u010dutenje bole\u010dine, potla\u010dena bole\u010dina se lahko stopnjuje. Iskreno in zavzeto jih poslu\u0161amo,ponavljamo izgovorjene besede, vspostavimo o\u010desni kontakt. Vklju\u010dimo dotik, pomirjamo z glasbo.<\/p>\n

-strah jih je teme,spontano pojejo,berejo,te\u017eje pi\u0161ejo,bojijo se izgube identitete,lo\u010ditev jih prizadene,<\/p>\n

-druge motnje –<\/strong>blodnje,halucinacije,tavanje,stopicanje,alkoholizem,nekontrolirano vedenje,zavra\u010dajo sodelovanje.<\/p>\n

CILJ POMO\u010cI- <\/strong>zvi\u0161an ob\u010dutek lastne vrednosti,zmanj\u0161anje strahu, zmedenosti,omogo\u010danje izra\u017eanja \u010dustev,mo\u017enost poravnave, in re\u0161evanja konfliktov, prepre\u010devanje izolacije,umika,izbolj\u0161anje po\u010dutja in sposobnosti,biti koristen in u\u010dinkovit<\/p>\n

Lastnost osebja<\/strong>-prijazen,\u010dlove\u0161ki,delo vesli,bogati,spodbuja k osebni rasti, zna komunicirati,prep\u0161oznati nebesedna sporo\u010dila,v situacijah vidi pozitivo,zna re\u0161iti konflikt, vplivati pomirjujo\u010de<\/p>\n

*kako skrbimo z starostnika z demenco<\/p>\n

Potrebne potrebe dementnih-<\/strong>pripadnost in osebni kontakt,i\u0161\u010dejo bli\u017eino drugih,udele\u017eenost v dru\u017ebenem okolju,brez omejitev,varnost<\/p>\n

Pomembno skupno \u017eivljenje<\/strong>,gospodinjstvo,povezanost \u010dlanov, pregled nad stanovanjsko in negovalno skupnostjo,osrednji \u017eivljenjski prostor je kuhinja,spreminjajo se vonji,zvok,slika, gibanje, s tem se zmanj\u0161a strah,agresija,nemir,ohranja se neodvisnost z podporo,mobilnost,samostojnost,ve\u010d je verbalne komunikacije in aktivnosti, manj depresije,ve\u010d zadovoljstva.<\/p>\n

MODELI- <\/strong><\/p>\n

medicinski- <\/strong>temelji na medicinski znanosti,osredoto\u010den je na spremembe in razgradnjo. Skrb je usmerjena na bolezen in omejitve.Obravnava je medikamentozna in temelji na enotnih merilih.Osebni kontakt izbolj\u0161a splo\u0161no stanje dementnih.Oskrbo usmerjamo k kompetencam<\/p>\n

REHABILITACIJSKI<\/strong>-osnova,da so dementni sposobni u\u010denja,razvili so intervencijske koncepte,uspe\u0161en trening nagrajen s pohvalo,spominjanje imen,letnic,dneva,konfrontacija z realnostjo ni vedno izvedljiva.<\/p>\n

Cilj je upo\u010dasnitev procesa,izbolj\u0161ati kognitivne funkcije, funkcionalne sposobnosti,zaposlitvena terapija,trening spomina,dru\u017ebeni prostor za komunikacijo in zaposlitev, model dolgotrajne oskrbe.<\/p>\n

EKOLO\u0160KI MODEL<\/strong>-odnos med osebo in okoljem,izmenjava med predmetno socialnoim okoljem in osebo,prilagajanje na okolje,vpliv okolja,varnost,vspodbuda<\/p>\n

SOCIOTERAPEVTSKI MODEL<\/strong>-manj\u0161e stanovanjske enote usmerjene na samooskrbo,razre\u0161itev materialnega in socialnega okolja,sostanovalci v domu,stanovalci,zaposleni,dru\u017einski \u010dlani in partner, oblikovanje skupin in \u017eivljenje posameznika,cilj je integracija<\/p>\n

PSIHOSOCILALNI-<\/strong> posameznik ima osrednje mesto,pomen komunikacije,interakcije,pomen idividualnih potreb, izra\u017eanje samooresni\u010ditve preko samostojnih aktivnosti, imeti mora ob\u010dutek neodvisnosti,samostojnosti, individualna kakovost \u017eivljenja,<\/p>\n

 <\/p>\n

DEPRESIJA-<\/strong><\/p>\n

KAKO SE KA\u017dE V STAROSTI-<\/strong>s telesnimi znaki, nespe\u010dnost,ni zanimanja,socialni umik,nesmisel \u017eivljenja,ob\u010dutek manjvrednoosti,strah prihodnosti,nemo\u010d,ob\u010dutki krivde,,dvomijo vase,notranja praznina,negativno zaznavanje realnosti,nerazumevanje drugih.<\/p>\n

POMEMBNO JE VEDETI<\/strong>-vsak je depresiven na svoj na\u010din,skupni simptomi so strah, bole\u010dina,nesigurnost,iskanje odgovorov na vpra\u0161anja smisla,prisotnost strahu pri re\u0161evanju problemov,u\u010dinkovitost psihoterapevtske,pomo\u010di.<\/p>\n

AKTIVNOSZ ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong>-spodbujanje izra\u017eanja \u010dustev,ob\u010dutkov, potreb,vspostavljanje terapevtskega odnosa,izra\u017eanja strahu,dvomov,krivde,sramu,pozitiven pristop,prepoznavanje besa in \u017ealosti,pogovor o mislih in \u017eeljah, o samomorih,spodbujamo zaupanje,samooskrbo in T\u017dA, skrb za spanje,varno spodbudno okolje,aplikacija zdravil,opazovanje,podpora svojcem,vzpodbujanje delovne klime,<\/p>\n

NIKOLI NE SMEMO- moralizirati,ne uporabljamo besed, saj bo dobro, saj ni ni\u010d, zaposlene \u010dim manj menjavamo ob pacientu,ne delamo ZA pacienta ampak S PACIENTOM,ne bodimo nestrpni.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

PARKINSONOVA BOLEZEN-<\/strong> je progresivna kroni\u010dna bolezen,vzroki zanjo so lahko dedni,zaradi drugih bolezni,neravnovesja med dopaminom in acetilholinom\u2026\u2026.prvi znaki se pojavijo pri redukciji dopaminskih clic do 70 %,pojavlja se med 40 in 60 letom<\/p>\n

ZNAKI MOTENJ GIBANJA<\/strong>-motena je koordinacija gibanja,fini tremor rok, katerega v spanju in v gibanju,bradikineza in akineza, to je po\u010dasno gibanje, pove\u010dan mi\u0161i\u010dni tonus ali rigor,bole\u010dine v mi\u0161icah. Drugi znaki so \u0161e psihi\u010dni,kot labilno \u010dustvovanje,pomanjkanje interesa,volje,obraz imajo kot maska,utrujenost,drobni koraki,tih moten glas,drobna pisava,komaj berljiva,obstipacija,retenca urina,motnje hranjenja,ortostatska hipotenzija<\/p>\n

TERAPIJA<\/strong>-medikamentozna z levodopa,mono ali pa kombinirana obeh, fizioterapija in logopedska terapija,psihoterapija.<\/p>\n

APLIKACIJA TERAPIJE-<\/strong> natan\u010den \u010dasovni presledek,naredi se dnevni na\u010drt,preparati L-dopa se ne jemljejo z beljakovinsko hrano,30-45 minut po hranjenju,,antipsihotik kot je haldol, poslab\u0161uje znake bolezni MParkinson<\/p>\n

OPAZOVANJE DAJANJA ZDRAVIL<\/strong> je pomembna L-dopa ,po kateri lahko nastane vrtoglavica in slabost, pojavi se lahko hiperkineza ali hipokineza,grimasiranje,gibi ramen,trupa in psihoza.<\/p>\n

ZDRAVSTVENA NEGA-<\/strong> vodimo dnevnik glede gibanja in po\u010dutja,na\u010drtujemo terapijo,opazujemo ne\u017eeljene u\u010dinke,tudi halucinacije,primeren vnos teko\u010dine,merjenje telesne temperature,ocena ko\u017ee in sluznic,psihi\u010dno stanje kot so \u017ealost,strah,jeza,omejiti spremembe v okolju<\/p>\n

AKTIVNOSTI ZN<\/strong>-hranjenje in pitje, odvajanje in izlo\u010danje,lahko je obstipacija lahko retenca, trening gibalnih vzorcev,preventiva padcev,trening govora in pisanja,vzdr\u017eevanje socialnih stikov.<\/p>\n

MOTENA ORIENTACIJA<\/strong> je zaradi pe\u0161anja kognitivnih funkcij,kot so motnje zaznavanja,spomina,mi\u0161ljenja,branja,ra\u010dunanja in pisanja, motnje sprememb v okolju in novih situacij,dehidracija,napa\u010dno ,neredno zau\u017eite zdravila, oku\u017ebe sluznic in organov.<\/p>\n

PSIHI\u010cNE MOTNJE ZARADI<\/strong> pomanjkanja motivacije,interesov,depresivna stanja,strah,socialna izolacija.<\/p>\n

POMO\u010c PRI PSIHI\u010cNIH TE\u017dAVAH<\/strong> je struktura dneva,pomirjamo,ne hitimo,ne opozarjamo na \u010das,ohranjamo socialne stike,opozarjamo na zlorabe.<\/p>\n

GOVORNE MOTNJE<\/strong>-govor je tih,moten,spremenjena je hitrost govora,premori med besedami,besede so zabrisane,nerazlo\u010dne.<\/p>\n

POMO\u010c PRI GOVORNIH MOTNJAH-<\/strong>vklju\u010dimo glasbo,da morajo glasneje govoriti,trening govora,smo umirjeni, u\u010dakani, sistem tok-tok s prsti, ritem za presledek med besedami.<\/p>\n

MOTNJE PO\u017dIRANJA<\/strong>-oslabljen je refleks za ka\u0161elj,mi\u0161ice nimajo mo\u010di, da bi hrano spravile v po\u017eiralnik, zadr\u017euje hrano v ustih,pljuva hrano iz ust, slina izteka iz ust,te\u010de mu iz nosu, te\u017eko po\u017eira in lahko aspirira.<\/p>\n

POMO\u010c PRI HRANJENJU-<\/strong>nikoli ne le\u017ee, sede\u00a0 s sklonjeno glavo,da je brada na prsih, ob aspiraciji ne tol\u010demo po hrbtu, redna ustna nega,razmi\u0161ljati o sondi,infuziji,ker je tveganje manj\u0161e,u\u010denje govora z logopedom<\/p>\n

MOTNJE HOJE IN RAVNOTE\u017dJA<\/strong>-po\u010dasi drse\u010di koraki,motori\u010dna blokada,najte\u017eji je prvi korak,nenadoma zastane,ker ga v trenutku postane strah, ali zaradi o\u017eine, akusti\u010dna samokontrola,kot koncentracija ali komanda, padci zaradi blokade, ko pade kot deska.<\/p>\n

POMO\u010c PRI GIBANJU-<\/strong> pravilna dr\u017ea zgornjega dela telesa, kot no\u0161enje nahrbtnika, dolgi koraki, vzpostavi nek ritem,premikanje ramen med hojo, pri blokadi naj uporablja samokomando, uporaba ritmi\u010dne glasbe.<\/p>\n

VEGETATIVNE MOTNJE<\/strong>– so obstipacija,retenca urina,slabost,bruhanje,potenje ,ortostatska hipotenzija.<\/p>\n

POMO\u017dNA SREDSTVA-<\/strong> so medicinski pripomo\u010dki,komunikacijski pripomo\u010dki,ortopedski pripomo\u010dki,negovalni in mobolizacijski pripomo\u010dki.<\/p>\n

CILJI ZN-<\/strong> ohranjanje samostojnosti pri gibanju, pri osebni higijeni, samostojno pripravljanje in u\u017eivanje hrane in teko\u010dine, ohranjanje komunikacije, zmanj\u0161anje zapletov.<\/p>\n

NEGOVALNI PROBLEM- je<\/strong> \u017ealostno razpolo\u017eenje,pomanjkanje samostojnega gibanja, pomanjkanje samooskrbe pri osebni higijeni, pri hranjenju in pitju, motnje v komunikaciji, druge spremljajo\u010de motnje.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

POTREBE STAROSTNIKA SO :A.Maslow-<\/strong><\/p>\n

fiziolo\u0161ke-<\/strong>po hrani,pija\u010di,vzdr\u017eevanje temperature,aktivnosti,gibanje,po\u010ditek,izlo\u010danje snovi,zmanj\u0161evanje bole\u010dine,vzdr\u017eevanje seksualnosti.<\/p>\n

Emocionalne <\/strong>so pozitivna \u010dustva, ,zadovoljnost,samostojnost, po\u00a0 ljubezni in prijateljstvu,stikih,odnosih, materinstvu,dru\u017eenju\u00a0\u00a0 Neizpolnjene potrebe po pripadnosti prina\u0161ajo osamljenost,socialni strah in izolacijo.<\/p>\n

Socialne<\/strong> so altruizem,odpu\u0161\u010danje,humor,socialna mre\u017ea,zaposlitev,zagotavljanje socialnega podro\u010dja \u017eivljenja,partnerska vloga,komunikacija.<\/p>\n

Po varnosti z<\/strong>ajemajo tudi psihi\u010dno in socialno varnost,po varnem okolju,\u00a0 stabilnosti v okolju,strukturni aktivnosti v okolju\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po redu. Nezadovoljstvo potreb po varnosti se ka\u017ee s strahom,anksioznostjo,agresijo,postanejo lahko delirantni. <\/strong><\/p>\n

Samouresni\u010dite<\/strong>v vklju\u010duje motivacijo za razvoj,potrebe\u00a0 po samobitnosti,osredoto\u010denje na problem,osredoto\u010denje na uresni\u010ditev ciljev.<\/p>\n

Za samouresni\u010ditev je potreben<\/strong> osebni odnos,avtonomnost,upo\u0161tevanje sebe in drugih,spontanost,humor,eti\u010dne norme,biti osamljen in v dru\u017ebi,dostopnost,odprtost,kreativnost. Nepopolnost\u00a0 se ka\u017ee z strahom,ob\u010dutkom krivde,raztresenost,prijaznost,neusmiljenost,\u010dustvena hladnost. Nepopolnost se ka\u017ee s strahom,ob\u010dutkom krivde, raztresenosti, prijaznosti, neusmiljenost, \u010dustvena hladnost.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

FIZIOLO\u0160KRE IN PO VARNOSTI <\/strong><\/p>\n

Vzdr\u017eevanje vitalnih funkcij<\/strong>– dihanje,krvni tlak,utrip,opazovanje,prepre\u010devanje akutnih motenj,spodbujanje vitalne kapacitete in ohranjanje telesne temperature<\/p>\n

Spanje in po\u010ditek<\/strong>-upo\u0161tevanje potreb po spanju in relaksaciji,organiziranje dneva,ohranjanje no\u010dnega ritma,skrb za zdrav spanec,izklop mote\u010dih dejavnikov,upo\u0161tevanje po\u010ditka in aktivnosti<\/p>\n

Izlo\u010danje<\/strong> je spodbujanje kontinence,upo\u0161tevanje intimnosti,omogo\u010danje uporabe klicne naprave,opazovanje rednega izlo\u010danja,profilaksa obstipacije,zdravstvena oskrba inkontinence<\/p>\n

Hranjenje in pitje<\/strong>– upo\u0161tevanj induvidualnih posebnosti,skupno dru\u017eenje ob hrani,mo\u017enosti induvidualnega kuhanja,upo\u0161tevanje navad in higienskih norm,fleksibilen \u010das obrokov,izbira prostora,sodelovanj pri izbiri jedilnika.<\/p>\n

Osebna higiena-<\/strong>samostojnost pri opravljanju nege ko\u017ee,,pomo\u010d pri izvajanju os.hig.,upo\u0161tevanje individualnosti,pozornost intimne nege,sprememb ko\u017ee,sluznic,perila,higiena rok,nog,nohtov<\/p>\n

Obla\u010denje-<\/strong>spodbujanje samostojnega,upo\u0161tevanje pomena obleke pri osebni identiteti,zagotovitev omar,redna menjava oblek,omogo\u010diti \u0161ivanje,\u010di\u0161\u010denje,<\/p>\n

Gibanje-aktivnost,<\/strong>spodbujanje z upo\u0161tevanjem omejitev,prilagajanje opreme,vozi\u010dkov, upo\u0161tevanje telesne okvare,aktivacija in mobilizacija gibalnih sposobnosti,uporaba pomo\u017enih sredstev,vspodbujanje.<\/p>\n

Skrba za varnost<\/strong>-spodbujanje spretnosti za samoooskrbo,vodenje gospodinjstva,oblikovanje bivalnega okolja,pred po\u0161kodbami,zagotavljanje socialne varnosti,upo\u0161tevanje predpisov glede varnosti,sistem nujnega klica,avtomatski odzivnik,zagotavljanje zaupanja,vodenja,zavezanja k mol\u010de\u010dnosti<\/p>\n

SOCIALNE-<\/strong><\/p>\n

Zaposlitev- <\/strong>pomen strukture dneva,interesa,aktivnosti,spodbujanje k izkoristku \u010dasa,zagotavljanje prostorskih zmo\u017enosti,pogovor o interesu in hibiju,svobodna izbira aktivnosti,pasivnosti z vspodbujanjem,terapevtske mo\u017enosti,spodbujanje kreativnosti, pritegnitev svojcev<\/p>\n

zagotavljanje socialnega podro\u010dja \u017eivljenja- <\/strong>podpiranje starej\u0161ih k integraciji,\u017eivljenje s partnerjem,spodbujanje k stikom z prijatelji, dru\u017ebo,medsebojno dru\u017eenje,obvarovati socialne izolacije,<\/p>\n

partnerska vloga- <\/strong>spolna vloga, podpora pri izgubi partnerja,spremljanje pri motnjah spolnosti,upo\u0161tevanje seksualnosti,\u017eelje po ne\u017enosti,ljubezni,bli\u017eini,dajati mo\u017enost za nemoteno intimnost s partnerjem,spo\u0161tovati partnerski odnos<\/p>\n

komunikacija- <\/strong>vspodbujanje ob posebnih prilo\u017enostih,upo\u0161tevanje kulture komunikacije, prisluhniti pri osebah s te\u017eavami,upo\u0161tevanje neverbalne komunikacije, prilagoditev kontaktnih oseb,spodbujanje komunikacije v timu.<\/p>\n

INDIVUDUALNE POTREBE <\/strong><\/p>\n

Ima vsak posameznik svoje- sem spada obvladanje \u017eivljenjskih potreb<\/strong> glede na posameznika(kulturne,regiliozne,osebne), podpora pri vpra\u0161anjih<\/strong> smrti,strahu, nepoznavanja,izolaciji, spodbujanje k \u017eivljenjskimi\u00a0 izzivi<\/strong>, kot so integracija,upanje,varnost,zadovoljstvo.<\/p>\n

PROCESI ZA REALIZACIJO POTREB-<\/strong><\/p>\n

Prilagajanje, ikanje internih in eksternih resursov,oblikovanje strategij<\/p>\n

DEHIDRACIJA-<\/strong>manj apetita-vrtoglavica-ni\u017eji RR,manj\u0161i turgor ko\u017ee,slabost<\/p>\n

MOTENO IZLO\u010cANJE<\/strong>-urinska inkontinenca in blata(stresna,urgentna,preto\u010dna,me\u0161ana,owelfov)<\/p>\n

Lahko \u0161e obstipacija,retenca,znojenje,diareja,edemi<\/p>\n

OCENA ZA PADEC<\/strong>-(norton,watwrloo)Dobra komunikacija in prenos iformacij ga lahko prepre\u010di-\u010de ima vrtoglavice,padel v zadnjem letu,potrebuje pomo\u010d pri T\u017dA,uporaba pripomo\u010dkov pri gibanju,starost ve\u010d kot 65,pokretenslabo,nepokreten,infuzije,dreni,sonde,kisik,du\u0161evno stanje,zdravila,motnje vida,sluha<\/p>\n

FIZI\u010cNA VAROVALA-<\/strong>ograjice,pas,ovirni jopi\u010d,zamre\u017eena postelja,nadzor osebja,izolirana soba.<\/p>\n

RZP-<\/strong>ohranjati mobilnost,primerna hidracija,prehranjenost,zni\u017eanje delovanja pritiska,stri\u017ene sile,pripomo\u010dki,sprememba lege,ocena tveganja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PSIHOSOCIALNI POGLED NA ZDRAVJE Sposobnost za\u010dutiti zadovoljstvo, veselje,do\u017eivljati \u010dustva, kot so nemo\u010d,upanje,ljubezen,ustvarjati odnose,znati re\u0161evati konflikte,spoznavati neznano napr. ra\u010dunalni\u0161tvo, zaznavati realno,prilagajati se na spremembe,med drugim tudi na bolezen, da kaj ne zmore\u0161 ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[543],"tags":[1764,1766,1765],"class_list":["post-2004","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zn-gerontologija-in-rehabilitacija","tag-pomen-preventive-v-starosti","tag-preventivna-starost","tag-starost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2004","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2004"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2004\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2004"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2004"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2004"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}