{"id":2012,"date":"2012-04-23T14:23:34","date_gmt":"2012-04-23T13:23:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2012"},"modified":"2012-05-09T08:01:44","modified_gmt":"2012-05-09T07:01:44","slug":"zapiski-nevrologija-gradivo-nevrologija-nevro","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zapiski-nevrologija-gradivo-nevrologija-nevro\/","title":{"rendered":"Zapiski nevrologija 2012"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-thumbnail wp-image-2014\" title=\"nevrologija zapiski iz nevrologije\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2012\/04\/nevrologija-zapiski-iz-nevrologije-150x150.jpg\" alt=\"\" width=\"150\" height=\"150\" \/><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Nevrologija <\/strong>je      znanje o \u017eiv\u010devju (struktura, delovanje, bolezni)<\/li>\n<li><strong>\u017div\u010devje: <\/strong>nevron,      sinapsa, nevrotransmiterji, zgradba centralnega (veliki mo\u017egani, mo\u017egansko      deblo, mali mo\u017egani, hrbtenja\u010da) in perifernega \u017eiv\u010dnega sistema (somatski      in avtonomni), ventrikularni sistem in cerebrospinalni likvor, mo\u017eganske      ovojnice, \u017eiv\u010dni krvni obtok \u2013 arterije vene.<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<ul>\n<li><strong>\u017div\u010dni sistem <\/strong>je      celoten \u017eiv\u010dni aparat, ki je sestavljen iz centralnega dela (mo\u017eganov in      hrbtenja\u010de) in perifernega dela (spinalnih in kranialnih \u017eivcev,      avtonomnih ganglijev in pleksusov)<\/li>\n<li><strong>\u017div\u010devje omogo\u010da <\/strong>gibanje      telesa, okon\u010din \u2026,intelektualno dejavnost (govor, delimi\u0161ljenje,      spomin, pisanje \u2026.).<\/li>\n<li><strong>Osnovna gradbena enota je NEVRON <\/strong><\/li>\n<li><strong>Osnovni nevrona- <\/strong>Celi\u010dno      telo,Dendriti, Akson<strong> <\/strong><strong> <\/strong><\/li>\n<li><strong>Akcijski potencial <\/strong>se      prena\u0161a vzdol\u017e aksona<\/li>\n<li><strong>Akcijski potencial <\/strong>se      prena\u0161a iz nevrona na nevron<strong> <\/strong><\/li>\n<li><strong>Prena\u0161anje AP <\/strong>iz      nevrona na nevron omogo\u010dajo sinapse<\/li>\n<li><strong>Presinapti\u010dni kon\u010di\u010di <\/strong>vsebujejo      nevrotransmiter.Postsinapti\u010dni kon\u010di\u010di vsebujejo receptorje za      nevrotransmiter.Vmes je sinapti\u010dna \u0161pranja<\/li>\n<li><strong>OSNOVNi DELi C\u017dS:- <\/strong>Veliki      mo\u017egani<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0 Mali mo\u017egani<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0 Mo\u017egansko debelo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hrbtenja\u010da <strong>Somatski<\/strong> <strong>P\u017dS<\/strong>: senzori\u010dna in motori\u010dna \u017eiv\u010dna vlakna ter receptorji<\/p>\n<p><strong>Avtonomni P\u017dS: <\/strong>simpati\u010dni in parasimpati\u010dni P\u017dS<\/p>\n<ul>\n<li><strong>DELI VELKIH MO\u017dGANOV<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li>\n<ol>\n<li>\n<ol>\n<li><strong> <\/strong>Mo\u017eganska skorja        (girusi, sulkusi)<\/li>\n<li> Bela mo\u017eganovina<\/li>\n<li> Talamus<\/li>\n<li> Hipotalamus<\/li>\n<li> Bazalni gangliji<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>MO\u017dGANSKA SKORJA <\/strong>Je      mesto vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti (spomin, govor, zaznavanje, mi\u0161ljenje) del      motori\u010dnega in senzori\u010dnega sistema<\/li>\n<li><strong>Delitev mo\u017eganov na re\u017enje:<\/strong>\n<ul>\n<li>\n<ul>\n<li>Frontalni        (\u010delni)<\/li>\n<li> Parietalni (temenski)<\/li>\n<li> Okcipitalni (zatilni)<\/li>\n<li> Temporalni (sen\u010dni\u010dni<strong>)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Hrbtenja\u010da <\/strong>je sestavljena iz segmentov. Iz vsakega segmenta izhajajo spinalni \u017eivci. Hrbtenja\u010da je avtocesta ki povezuje C\u017dS in P\u017dS<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Deli      perifernega \u017eiv\u010dnega sistema P\u017dS<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong>-Somatski P\u017dS: senzori\u010dna in motori\u010dna \u017eiv\u010dna vlakna ter receptorji<\/p>\n<p>&#8211; Avtonomni P\u017dS: simpati\u010dni in parasimpati\u010dni P\u017dS<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Poznamo <\/strong>12 parov mo\u017eganskih (kranialnih) \u017eivcev<\/li>\n<li><strong>\u017div\u010dne      dejavnosti so: <\/strong>voh,      vid, sluh, okus, gibanje, \u010dutenje, ravnote\u017eje, spretnost, mokrenje, govor,      prepoznava, spomin, presoja, vedenje<\/li>\n<li><strong>Za \u017eiv\u010dne dejavnosti obstajajo      \u017eiv\u010dni sistemi: &#8211;<\/strong>Vidni sistem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; Motori\u010dni sistem<\/p>\n<p>-Senzori\u010dni sistem<\/p>\n<p>-Ravnote\u017eni sistem in sistem za koordinacijo<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Metode      klini\u010dne nevrologije:<em> <\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>&#8211; <\/strong>KLINI\u010cNI PREGLED: anamneza, nevrolo\u0161ki status, <em>internisti\u010dni status<\/em><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0 Slikovne nevrolo\u0161ke metode: CT, MR, PET, SPECT, fMR, Angiografija,\u00a0\u00a0 Ultrazvo\u010dna metoda<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0 Nevrofiziolo\u0161ke metode: EMG, EEG, EP, mikro EMG<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0 Analiza cerebrospinalnega likvorja<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Namen      klini\u010dne nevrologije je <\/strong>ugotoviti      mesto okvare in vzrok okvare<\/li>\n<li><strong>Motori\u010dni      sistem omogo\u010da <\/strong>hoteno gibanje: hoja, gibi okon\u010din, glave in      telesa, o\u010desni gibi, obrazni gibi, po\u017eiranje, dihanje<\/li>\n<li><strong>Slikovne      nevrolo\u0161ke metode: <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>&#8211; CT ra\u010dunalni\u0161ka tomografija <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong>RTG \u017earki + ra\u010dunalni\u0161ka obdelava slike<\/p>\n<p>dober prikaz kostni struktur, slab\u0161e mehkih tkiv<\/p>\n<p>hitra metoda, lahko dostopna<\/p>\n<p>slab prikaz struktur v zadnji kotanji in v hrbtenici ni funkcionalna metoda<\/p>\n<p>&#8211;<strong>MR magnetna resonanca<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong>dober prikaz mehkih tkiv, slab\u0161e kostni struktur<\/p>\n<p>po\u010dasna, te\u017eko dostopna<\/p>\n<p>dober prikaz struktur v zadnji kotanji in v hrbtenici<\/p>\n<p>ni funkcionalna metoda<\/p>\n<p><strong>&#8211; PET (pozitivna emisijska tomografija)<\/strong><\/p>\n<p>po\u010dasna, te\u017eko dostopna<\/p>\n<p>je funkcionalna metoda<\/p>\n<p>slab slikovni prikaz<\/p>\n<p><strong> &#8211; Prikaz \u017eilja-angiografija <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong>DSA (digitalna subtrakcijska angiografija)<\/p>\n<p>MRA (magnetno resonan\u010dna angiografija)<\/p>\n<p>CTA (CT \u2013 angiografija)<\/p>\n<p>Doppler vratnih in znotraj mo\u017eganskih arterij<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>elektromiografija <\/strong>meri elektri\u010dno aktivnost mi\u0161ic v mirovanju, med hoteno aktivnostjo in dra\u017eenjem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>elektroencefalografija EEG <\/strong>meri elektri\u010dno aktivnost mo\u017eganske skorje med mirovanje, fotostimulacijo in hiperventilacijo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>lumbalna punkcija- <\/strong>analiziramo CSL: proteine, celice, glukozo<\/p>\n<p><strong>\u017dIV\u010cNO-MI\u0160I\u010cNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zdravljenje prolapsa medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kirur\u0161ko<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fizioterapija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 analgetiki<\/p>\n<p><strong>Sindrom okvare \u017eivca<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong> <\/strong>Lokalne pareze, atrofije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Izguba senzibilitete po tipu \u017eivca<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Izguba mitati\u010dnih refleksov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Parestezije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Polimiozitis <\/strong>je vnetna miopatija kot posledica avtoimunske reakcije.<\/p>\n<p>( diag.: EMG, kretinin kinaza, aldolaza, mi\u0161i\u010dna biopsija)<\/p>\n<p>( zdravlj: kortikosteroidi, simptomatsko)<\/p>\n<p><strong>Mi\u0161i\u010dne distrofije:<\/strong>Ve\u010d dednih napredujo\u010dih bolezni mi\u0161ic, ki imajo razli\u010dne klini\u010dne slike.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><em>Zdravljenje<\/em><strong>:<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ortoze za vzdr\u017eevanje hoje in za odlo\u017eitev nastanka skolioze<\/li>\n<li>Skrb za respiracijo, asistirano dihanje pri no\u010dnem hipoventilacijskem sindromu<\/li>\n<li> Kirur\u0161ko zdravljenje kontraktur ali zatrditve sklepov<\/li>\n<li>Za\u017eelena telesna vadba po \u017eelji, vendar ne tako intenzivna, da bi povzro\u010dila mi\u0161i\u010dno bole\u010dino ali iz\u010drpanost<\/li>\n<li>Zaradi zmanj\u0161anih zahtev po kalorijah je potrebno nadzorovati prehrano in nastajanje ma\u0161\u010dobnih zalog<\/li>\n<li>Svetovanje dru\u017eini in posamezniku<\/li>\n<li>Genetsko svetovanje<\/li>\n<li>Fizioterapija za vzdr\u017eevanje \u017eiv\u010dnomi\u0161i\u010dnih funkcij<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> EPILEPSIJA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Epilepti\u010dni napadi<\/strong>: nenadne motnje v delovanju \u017eiv\u010devja, ki se ka\u017eejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obna\u0161anja, zavesti kar je posledica nenormalne elektri\u010dne aktivnosti v mo\u017eganih.Te motnje so praviloma \u010dasovno omejene in popolnoma reverzibilne.<\/p>\n<p><strong> Epilepsije<\/strong>: bolezenska stanja pri katerih se ponavljajo (ve\u010dinoma spontani) epilepti\u010dni napadi<\/p>\n<p><strong>Razvrstitev epilepti\u010dnih napadov<\/strong>:<\/p>\n<p>1.\u00a0 Parcialni napadi: a) enostavni \u2013 brez motenj zavesti<\/p>\n<p>b) kompleksni \u2013 z motnjo zavesti<\/p>\n<p>2. Generalizirani napadi\u00a0 (bilateralno simetri\u010dni in brez \u017eari\u0161\u010dnega za\u010detka)<\/p>\n<p>3.\u00a0 Nerazvr\u0161\u010deni napadi<\/p>\n<ul>\n<li>pojavlja      se v vseh starostnih obdobjih \u2013 najve\u010d v otro\u0161kem obdobju in po 60. letu      starosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>Razmerje med spoloma:enako pogosto pri \u017eenskah kot mo\u0161kih<\/p>\n<ul>\n<li>ZNAKI      IN SIMPTOMI:<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>Generalizirani napadi:<\/em>-Absence &#8211; izguba zavesti ali ravnote\u017eja\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; Miokloni\u010dni &#8211; ponavljajo\u010de se mi\u0161i\u010dne kontrakcije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Toni\u010dno-kloni\u010dni &#8211; kr\u010di vseh okon\u010din<\/p>\n<p><em> Parcialni napadi:<\/em><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Enostavni \u017eari\u0161\u010dni napadi brez izgube zavesti ali zo\u017eene zavesti<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0Kompleksni \u017eari\u0161\u010dni napadi z motnjo zavesti<\/p>\n<p><strong>Vro\u010dinski kr\u010di:<\/strong><\/p>\n<p><strong>&#8211; <\/strong>Pojavljajo se v starosti od treh mesecev do petih let<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prisotna je zvi\u0161ana telesna temperatura brez drugih vzrokov za kr\u010de<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce vro\u010dinski kr\u010di nastopijo v prvem letu \u017eivljenja je mo\u017enost ponovitve<\/p>\n<p>51%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce vro\u010dinski kr\u010di nastopijo v drugem letu je mo\u017enost ponovitve 25%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 88% vseh ponovitev vro\u010dinskih kr\u010dev se dogodi v prvih dveh letih<\/p>\n<p>\u017eivljenja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolj zgodaj ko se kr\u010di pojavijo, ve\u010dja je mo\u017enost njihove ponovitve<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ponavljajo\u010di vro\u010dinski kr\u010di verjetno ne predstavljajo velike nevarnosti<\/p>\n<p>za nastanek epilepsije. Zdravimo jih z rektiolami diazepama<strong>. <\/strong><\/p>\n<p><strong>Epilepti\u010dni status <\/strong><\/p>\n<p>-Ponavljajo\u010di se generalizirani kr\u010di brez povrnitve zavesti med napadi<\/p>\n<p>Predstavlja nevrolo\u0161ko urgenco!<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Vzroki:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Mo\u017eganski tumorji<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Hipoksija mo\u017eganov (zastrupitev z monoksidom, anestezija)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Mo\u017eganska kap (ishemi\u010dna ali hemoragi\u010dna)<\/p>\n<p>&#8211; Konvulzivni ali toksi\u010dni agensi (svinec, alkohol, strihnin)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Eklampsija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Zvi\u0161ana telesna temperatura<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Po\u0161kodba glave<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Vro\u010dinski \u0161ok<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Infekcija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0Presnovne motnje<\/p>\n<p>-Odtegnitveni sindrom (alkohol)<\/p>\n<p><strong>Spro\u017eilni dejavniki:<\/strong><\/p>\n<p>-Odvzem spanja<\/p>\n<p>-Alkohol<\/p>\n<p>-Psihi\u010dne obremenitve<\/p>\n<p>-Nekateri antihipertoniki \u2013 neravnovesje elektrolitov<\/p>\n<p>-Utripajo\u010da svetloba<\/p>\n<p>-Telesna temperatura<\/p>\n<p>-Menstruacija<\/p>\n<p>-Drugi zunanji dejavniki (zvok, dotik ipd.)<\/p>\n<p><strong>Najva\u017enej\u0161a je natan\u010dna (avto in hetero) anamneza<\/strong><\/p>\n<p><strong>Slikovne metode:<\/strong><\/p>\n<p>-CT mo\u017eganov se uporablja pri potrebi po hitri diagnosti\u010dni obravnavi<\/p>\n<p>-MR mo\u017eganov<\/p>\n<p>-MR spektroskopija<\/p>\n<p>-SPECT preiskava za dodatno opredelitev \u017eari\u0161\u010d pri kandidatih za kirur\u0161ko zdravljenje epilepsije<\/p>\n<p>-PET mo\u017eganov; enaka indikacija kot pri prej\u0161njih dveh; v Sloveniji ni na voljo.<\/p>\n<p><strong>GLAVOBOLI<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><strong>Glavobol <\/strong>je klini\u010dni simptom, ki ga bolnik navaja kot bole\u010dino v glavi<\/p>\n<p><strong><em>Prvi del: primarni glavoboli<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>1. Migrena<\/em><\/li>\n<li>2. Glavobol tenzijskega tipa<\/li>\n<li>3. Glavobol v rafalih in druge trigeminalne avtonomne bole\u010dine v glavi<\/li>\n<li>4. Drugi primarni glavoboli<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Drugi del: sekundarni glavoboli<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>5. Glavobol\u00a0 povezan s po\u0161kodbo glave in\/ali vratu<\/li>\n<li>6. Glavobol\u00a0 povezan z boleznimi\u00a0 o\u017eilja na glavi ali vratu<\/li>\n<li>7. Glavobol\u00a0 povezan z ne \u017eilnimi intrakranialnimi boleznimi<\/li>\n<li>8. Glavobol\u00a0 zaradi\u00a0 delovanja kemi\u010dnih snovi in njihove ukinitve<\/li>\n<li>9. Glavobol\u00a0 povezan z oku\u017ebami<\/li>\n<li>10. Glavobol\u00a0 povezan z motnjami homeostaze<\/li>\n<li>11. Glavobol ali obrazna bole\u010dina, povezana z motnjo\/okvaro\/boleznijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>lobanje, vratu, o\u010di, u\u0161es, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih<\/p>\n<p>struktur obraza ali lobanje<\/p>\n<ul>\n<li>12. Glavobol povezan s\u00a0 psihiatri\u010dnimi motnjami<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Tretji del: nevralgije mo\u017eganskih \u017eivcev, centralna in primarna <\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em> obrazna bole\u010dina in drugi glavoboli<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>13. Nevralgije mo\u017eganskih \u017eivcev\u00a0 in centralni vzroki obrazne bole\u010dine<\/li>\n<li>14. Drugi glavoboli (neopredeljeni, nikjer razvr\u0161\u010deni)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bole\u010de strukture<\/strong>:<\/p>\n<p>e Ko\u017ea<\/p>\n<p>e \u00a0Mi\u0161ice<\/p>\n<p>e \u00a0Periost<\/p>\n<p>e \u00a0Ve\u010dje arterije<\/p>\n<p>e \u00a0Venski sinusi<\/p>\n<p>e \u00a0Trda mo\u017eganska ovojnica<\/p>\n<p>e \u00a0\u017divci s senzibilnim nitjem<\/p>\n<p><strong>Znaki, ki ka\u017eejo na sekundarni glavobol:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; zastoj na o\u010desnem ozadju<\/p>\n<p>&#8211; otrplost tilnika<\/p>\n<p>&#8211; \u0161um nad o\u010desom, vratnimi arterijami<\/p>\n<p>&#8211; zadebeljena, gr\u010dasta, bole\u010da temporalna arterija<\/p>\n<p>&#8211; zvi\u0161an krvni tlak<\/p>\n<p>&#8211; \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki<\/p>\n<p><strong>MO\u017dGANSKO \u017dILNE BOLEZNI <\/strong><\/p>\n<p>Mo\u017egansko\u017eilne bolezni so bolezni mo\u017eganov, ki so posledica okvare\u00a0 mo\u017eganskih \u017eil<\/p>\n<p><strong>MO\u017dGANSKA KAP<\/strong><\/p>\n<p>Je klini\u010dni sindrom za katerega je zna\u010dilen \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja ve\u010d kot 24 ur in je \u017eilnega, netravmatskega izvora.<\/p>\n<p><strong><em>Spadajo:<\/em><\/strong><\/p>\n<p>e Mo\u017eganski infarkt<\/p>\n<p>e Znotrajmo\u017eganska krvavitev (ZMK)<\/p>\n<p>e Znotrajprekatna krvavitev<\/p>\n<p>e Nekateri primeri subarahnoidne krvavitve (SAH)<\/p>\n<p><strong>TIA \u2013 tranzitorna ishemi\u010dna ataka -Prehodni ishemi\u010dni napad<\/strong><\/p>\n<p>Je klini\u010dni sindrom za katerega je zna\u010dilen \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad ali motnje vida enega o\u010desa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so \u017eilnega izvora in v celoti izzvenijo.<em> <\/em><\/p>\n<p><strong>2 osnovna vzroka za mo\u017egansko kap:<em> <\/em><\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zapora      \u017eile<\/li>\n<li>Razpok      \u017eile<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Posledica: <\/strong>&#8211; ishemija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 krvavitev,<\/p>\n<p><strong>Relativno tveganje za embolijo sr\u010dnega izvora<\/strong><\/p>\n<p>Veliko tveganje za embolijo<\/p>\n<p>Atrijska fibrilacija (brez ali z revmati\u010dnimi sr\u010dnimi boleznimi)<\/p>\n<p>Infektivni endokarditis<\/p>\n<p>Umetna sr\u010dna zaklopka<\/p>\n<p>Sve\u017e sr\u010dni infarkt<\/p>\n<p>Dilatativna miokardiopatija<\/p>\n<p>Intrakardialni tumor (miksom)<\/p>\n<p>Revmati\u010dna zo\u017eitev mitralne zaklopke<\/p>\n<p><strong>Vzroki subarahnoidne krvavitve: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0 Anevrizma<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Arteriovenske malformacije<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja za mo\u017eganski infarkt<\/strong><\/p>\n<p>Starost<\/p>\n<p>Mo\u0161ki spol<\/p>\n<p>Arterijska hipertenzija<\/p>\n<p>Kajenje<\/p>\n<p>Sladkorna bolezen<\/p>\n<p>Atrijska fibrilacija<\/p>\n<p>Ishemi\u010dna bolezen srca<\/p>\n<p>Karotidna zo\u017eitev<\/p>\n<p>TIA ali predhodna MK<\/p>\n<p>Periferna arterijska bolezen<\/p>\n<p>Povi\u0161an fibrinogen v plazmi<\/p>\n<p><strong>Ishemi\u010dna mo\u017eganska kap<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Hiter      razvoj simptomov in znakov; embolija (sek., min.) tromboza (min., ure)<\/li>\n<li>Pojav      \u017eari\u0161\u010dne nevrolo\u0161ke simptomatike (odvisne od prizadetega      podro\u010dja-\u017eiv\u010dno\u017eilni sindromi)<\/li>\n<li> pojav v spanju (tromboza)<\/li>\n<\/ol>\n<p>pojav v budnem stanju (embolija)<\/p>\n<p>4. Lokalni glavobol<\/p>\n<p>5. Dejavniki tveganja<\/p>\n<p>6. Prodromne TIA<\/p>\n<p><strong>Znotrajmo\u017eganska krvavitev<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pogost      glavobol<\/li>\n<li>Postopen      razvoj \u017eari\u0161\u010dnega nevrolo\u0161kega izpada (nekaj minut, ur)<\/li>\n<li>\u017dari\u0161\u010dni      nevrolo\u0161ki izpad,hemipareza\/hemisenzori\u010dni izpad, homonimna      hemianopsija\u00a0 hemiataksija<\/li>\n<\/ol>\n<p>4.Arterijska hipertenzija<\/p>\n<p>5. Za\u010detek med budnostjo<\/p>\n<p>6. Pogosto motnje zavesti<\/p>\n<p><strong>Subarahnoidna krvavitev:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Glavobol      (maksimalna intenziteta v sek.), po nekaj min. se bole\u010dina raz\u0161iri v vrat      in hrbet<\/li>\n<li>30-40%      bolnikov izgubi zavest, pri 60% pa je spremenjena<\/li>\n<li>10%      bolnikov epilepti\u010dni napad<\/li>\n<li>Pogosto      slabost in bruhanje<\/li>\n<li>Otrdelost      vratu (3-12 ur)<\/li>\n<li>Zmedenost\/delirij      pri 5% bolnikih<\/li>\n<\/ol>\n<p>7.Znak Brudzinskega in Kerningov znak<\/p>\n<p>8. Intraretinalne preretinalna subhiloidna krvavitev<\/p>\n<p>9. \u017dari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki (redko) \u2013 III M.\u017d.,<\/p>\n<ol>\n<li>Mo\u017eganska kap je pogosta in      pomembna nevrolo\u0161ka bolezen<\/li>\n<li>Osnovna potofiziolo\u0161ka mehanizma      sta zapora in razpok arterije<\/li>\n<li>Najpogostej\u0161a je ishemi\u010dna      mo\u017eganska kap<\/li>\n<li>Najpomembnej\u0161i potolo\u0161ki proces,      ki okvari arterije in povzro\u010di infarkt, je ateroskleroza<\/li>\n<li>Pogosti so tudi sr\u010dni embolizmi<\/li>\n<li>Redke vzroke mo\u017eganskega infarkta      moramo upo\u0161tevati pri mlaj\u0161ih bolnikih z mo\u017egansko kapjo<\/li>\n<li>Najpomembne\u0161i vzrok      znotrajmo\u017eganske krvavitve je \u00a0\u00a0\u00a0 hipertenzivna      lipohialinoza majhnih mo\u017eganskih \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 arterij,      vzrok SAH pa anevrizme<\/li>\n<\/ol>\n<p>8. Tako ishemija kot krvavitev sta dinami\u010dna \u00a0\u00a0 patofiziolo\u0161ka procesa<\/p>\n<p>9. Najpomembnej\u0161i spremenljiv dejavnik tveganja je \u00a0 arterijska hipertenzija<\/p>\n<p>10.Klini\u010dna simptomatika pri ishemi\u010dni mo\u017eganski kapi\u00a0 je odvisna od velikosti infarkta in mesta okvarjenega \u017eilnega povirja<\/p>\n<p>11.Znotrajmo\u017eganska hipertenzivna krvavitev se pojavlja na tipi\u010dnih mestih<\/p>\n<p>12.Najpomembnej\u0161i znak pri subarahnoidni krvavitvi je nenaden, hud glavobol<\/p>\n<p><strong>SPECIALNA NEVROLOGIJA<\/strong><\/p>\n<p>Del klini\u010dne nevrologije, ki se ukvarja z vzroki \u017eiv\u010dnih OKVAR (lezij)<\/p>\n<p><strong>Okvare so lahko:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u017dilne<\/li>\n<li>Neoplazemske<\/li>\n<li>Degenerativne<\/li>\n<li>Imunske<strong> ..<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Okvara \u017eiv\u010devja, <\/strong>ki nastane zaradi motnje v krvnem obtoku (mo\u017egani, hrbtenja\u010da, P\u017dS)<\/p>\n<p><strong> Krvni obtok je lahko moten zaradi:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong> <\/strong>zapore \u017eil (arterij,ven)<\/li>\n<li> razpok \u017eil<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Posledica zapore \u017eile:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong><em>1. <\/em><\/strong><strong><em>Ishemija<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Povratna (reverzibilna); prehodni nevrolo\u0161ki izpad \u2013TIA<\/li>\n<li>Nepovratna (ireverzibilna); mo\u017eganski infarkt, infarkt v hrbtenja\u010di.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Posledica razpoke \u017eile:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong><em>1. <\/em><\/strong><strong><em>Krvavitev<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>V \u017eiv\u010devje (znotrajmo\u017eganska kravavitev) (arterijska hipertenzija, hemangiomi, AV-malformacije<\/li>\n<li>Pod subarhnoideo (subarhnoidalna kravitev); razpok anevrizme<\/li>\n<li>Pod duro (subduralna krvavitev); po\u0161kodba<\/li>\n<li>Nad duro (epiduralna krvavitev); po\u0161kodba<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ATEROSKLEROZA <\/strong>je obolenje srednje velikih arterij: pomembni patogenetski dejavniki: AH, SB, CS, debelost,hiperholesterolemija\u2026..<\/p>\n<p><strong>Embolija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sr\u010dna (atrijska fibrilacija)<\/li>\n<li>Arterijska (trombembolija)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Posledica razpoka \u017eile:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Znotraj      mo\u017eganska krvavitev (hematom)<\/li>\n<li>SAH      (subarahnoidna krvavitev<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Vzrok razpoka \u017eile:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Arterijska hipertenzija<\/li>\n<li>Drugi: anevrizma, angiomi, kavernom, AV malformacija<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA &#8211; SAH<\/strong><\/p>\n<p>Nenaden hud glavobol, slabost, bruhanje, prehodna motnja zavesti ali persistentna motnja zavesti, meningealni znaki<\/p>\n<p><strong>Preiskavne metode:<\/strong>CT GLAVE, MR GLAVE<strong>, <\/strong>LP, angiografija, Doppler<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>ISHEMI\u010cNA MO\u017dGANSKA KAP<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Akutno zdravljenje<\/em><\/strong><strong>:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Tromboliza: topljenje strdka s rTPA<\/li>\n<li>Zdravljenje infekcij (aspiracijska plju\u010dnica, uroinfekt)<\/li>\n<li>Uvedba tromboprofilakse (Heparin)<\/li>\n<li>Zgodnja mobilizacija (FTH)<\/li>\n<li>Terapija epi-napadov in uvedba antiepileptika<\/li>\n<li>Pri obse\u017enem edemu uvedba osmoterapije ali KRG dekompresija<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Znotrajmo\u017eganska krvavitev<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zmanj\u0161evanje      edema (Manitol)<\/li>\n<li>Zunanja      ventrikularna drena\u017ea<\/li>\n<li>Op.      terapija hematoma (lobarni hematomi)<\/li>\n<li>Uravnavanje      krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter ostalih vitalnih funkcij<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Subarahnoidna krvavitev<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Prepre\u010devanja      vazospazma-antagonisti Ca kanal\u010dkov (nimodipin)<\/li>\n<li>Zmanj\u0161evanje      bole\u010dine<\/li>\n<li>Uravnavanje      intrakranialnega pritiska (manitol)<\/li>\n<li>Uravnavanje      krvnega tlaka in drugih vitalnih funkcij<\/li>\n<li>Sedacija      (diazepam)<\/li>\n<li>Op.      zdravljenje<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>MO\u017dGANSKI TUMORJI<\/strong><\/p>\n<p>Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti in razmno\u017eevanja celic (mo\u017egani, hrbtenja\u010da, P\u017dS).<\/p>\n<p><strong>Primarni mo\u017eganski tumorji:<\/strong><\/p>\n<p><em>Gliomi<\/em> : (tumorji iz podpornih celic) cca. 50% m. tumorjev<\/p>\n<p><em>Meningiomi <\/em>(tumorji mo\u017eganskih, hrbtenja\u010dnih open) cca. 25% m. tumorjev<\/p>\n<p><em>Hipofizni tumorji<\/em> (10%)<\/p>\n<p><em>Acousti\u010dni nevrinomi<\/em> (7.5%)<\/p>\n<p><strong>Origo najpogostej\u0161ih sekumdarnih (metastatskih) tumorjev:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Plju\u010da (ca bronhov)<\/li>\n<li>Dojke<\/li>\n<li>\u0160\u010ditnica<\/li>\n<li>Ledvica (hipernefrom)<\/li>\n<li>Ko\u017ea (melanom)<\/li>\n<li>Ca \u010drevesja<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Znaki tumorja so lahko zaradi:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zve\u010danega znotraj lobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL)<\/li>\n<li> Lokalne okvare<\/li>\n<li> Oddaljenih u\u010dinkov<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Znaki povi\u0161anega ZLT(znotrajlobanjski tlak)<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Glavobol (jutranji, odvisen od pove\u010danja tlaka)<\/li>\n<li>Slabost bruhanje<\/li>\n<li>Papiledem<\/li>\n<li>Motnje zavesti (kvantitativne)<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>ALZHIMERJEVA BOLEZEN<\/strong><\/p>\n<p>Degenerativno obolenje osrednjega \u017eiv\u010devja, ki povzro\u010di postopno pe\u0161anje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih funkcij.<\/p>\n<p>Napredujo\u010da bolezen, ki zanesljivo vodi do globokega kognitivnega in socialnega upada.Povpre\u010dno pre\u017eivetje 8 let<\/p>\n<p><strong>DEJAVNIKI TVEGANJA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\n<ul>\n<li>\n<ul>\n<li> starost<\/li>\n<li> po\u0161kodba glave<\/li>\n<li> Downov sindrom<\/li>\n<li> pozitivna dru\u017einska anamneza<\/li>\n<li> apo E4 alel gena za apolipoprotein E,        ki je vezan \u00a0\u00a0\u00a0 na kromosom 19<\/li>\n<li> depresija<\/li>\n<li> bolezen \u0161\u010ditnice<\/li>\n<li> domnevni za\u0161\u010ditni dejavniki so        izobrazba, kajenje in apo E2 alel<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Nevroradiolo\u0161ke preiskave<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong> <\/strong>CT in MRI glave; hipokampalna volumetrija<\/li>\n<li> PET in SPECT; funkcijski preiskavi, ki lo\u010dita posamezne oblike degenerativnih demenc<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PICK-ova DISEASE \u2013 FRONTOTEMPORAL DEMENTIA<\/strong><\/p>\n<p>Klini\u010dno se pogosto ne razlikuje od AB. Je zgodnje\u0161i za\u010detek Klini\u010dno so zanke okvare frontalnega in temporalnega lobusa ter vedenjske motnje in ekstrapiramidni simptomi<\/p>\n<p><strong>&#8211;<\/strong>Raziskave ka\u017eejo na mutacijo gena na kromosomu 17 proteina (tau).<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><strong>HUNTIGTONOVA HOREA<\/strong><\/p>\n<p>Dedna bolezen, za katero sta zna\u010dilni horea in upad mentalnih funkcij. Potek bolezni je po\u010dasen. Simptomi se navadno pojavijo po 30 letu starosti. Ob nastopu simptomov ima ve\u010dina bolnikov \u017ee potomce, ki so lahko podedovali bolezen.<\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja :<\/strong>Pozitivna dru\u017einska anamneza (50 % mo\u017enost obolevnosti). Nove mutacije so redke. Pogosto bolniki zanikajo pozitivno dru\u017einsko anamnezo<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE;<\/p>\n<p>-Obravnava bolnikov<\/p>\n<p>-Dokler je le mogo\u010de ambulantna<\/p>\n<p>-Splo\u0161ni ukrepi<\/p>\n<p>-Prepre\u010devanje in zdravljenje zapletov<\/p>\n<p>-Fizioterapija in delovna terapija<\/p>\n<p>-Izobra\u017eevanje svojcev<\/p>\n<p>-Genetsko svetovanje<\/p>\n<p>-Aktivnosti<\/p>\n<p>-Pacienta moramo obdr\u017eati aktivnega kolikor in dokler je le mogo\u010de<strong><em>. <\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>PARKINSONOVA BOLEZEN<\/strong><\/p>\n<p>Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanjkanja dopamina zaradi degeneracije celic v substanciji nigri.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 \u0160tudije ka\u017eejo, da zboli nekoliko ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Za\u010detek po 60 letu.<strong><em><br \/>\n<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Glavni znaki<\/em><\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Bradikineza<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Rigidnost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Tremor v mirovanju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Motnje ravnote\u017eja<\/p>\n<p><strong>Zdravila, ki lahko poslab\u0161ajo PB<\/strong><\/p>\n<p>Nevroleptiki<\/p>\n<p>Antiemetiki<\/p>\n<p>Antihipertenzivi<\/p>\n<p>Antagonisti kalcija<span style=\"text-decoration: underline;\">:<\/span><\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>AMIOTROFI\u010cNA LATERALNA SKLEROZA- ALS<\/strong><\/p>\n<p>Obojestranska oslabelost z mi\u0161i\u010dnimi atrofijami. Najprej so prizadete roke ali noge, kasneje vsi udi. Prisotni so tudi: disfagija, dizartrija, prekomerno slinjenje in te\u017eave s po\u017eiranjem, prizadetost dihalnih mi\u0161ic in glasilk, mi\u0161i\u010dni kr\u010di in huj\u0161anje so obi\u010dajni.Bolnik obi\u010dajno umre zaradi respiratorne paralize 3-5 let po post.diagnoze.<\/p>\n<p><strong>INFEKCIJSKE BOLEZNI \u017dIV\u010cEVJA<\/strong> (INFEKTIVNO-VNETNE OKVARE)<\/p>\n<p>Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi vnetja, ki je posledica delovanja mikroorganizmav (bakterij, virusov, parazitov)<\/p>\n<p><strong>Najpogostej\u0161e bakterije, ki oku\u017eijo C\u017dS:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pnevmokoki<\/li>\n<li>H.      influence<\/li>\n<li>Meningokoki<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Najpogostej\u0161e poti infekcije:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Kri\u00a0 (hematogeno)<\/li>\n<li>Kontiguozno      (pri infekciji sinusov)<\/li>\n<li>Direktno      (po\u0161kodba, operacija).<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Glivice:<\/strong> &#8211; patogene<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oportunisti\u010dne<\/p>\n<p><strong>POTI ZA VSTOP INFEKTIVNEGA AGENSA V C\u017dS<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Hematogeno &#8211; iz drugih organov (plju\u010da, srca &#8211; zaklopke, Absces v ustni votlini)<\/p>\n<p>&#8211; Direktno preko lobanje ali paranazalnih sinusov &#8211; lahko preko anastomoti\u010dnega venskega plete\u017ea<\/p>\n<p>&#8211; Odprte rane &#8211; kirur\u0161ke ali travmatske<\/p>\n<p>&#8211; Preko perifernih \u017eivcev \u2013 rabies<\/p>\n<p><strong>MENINGITIS\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ENCEFALITIS-<\/strong>vnetje mo\u017eganovine<\/p>\n<ul>\n<li>Vnetje mo\u017eganskih ovojnic\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>&#8211; <\/strong>epilepti\u010dni napadi<\/li>\n<li>Vro\u010dina \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0&#8211;\u00a0 spremenjena zavest<\/li>\n<li>Hud glavobol\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; slabost in bruhanje<\/li>\n<li>Meningealni znaki<strong> <\/strong>Fotophobia\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; fokalni znaki<\/li>\n<li>Okvare mo\u017eganskih \u017eivcev\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; vro\u010dina<\/li>\n<li>Arteritisi (infakti)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>DEMIELINIZACIJSKE BOLEZNI C\u017dS (Okvara, ki povzro\u010di po\u0161kodbo mielina)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ishemi\u010dno (bela substanca &lt; prekrvavitev kot siva substanca<\/li>\n<li>Multipla skleroza: (avtoimuno vnetje?)<\/li>\n<li>Progresivna multifokalna encefalopatija<\/li>\n<li>Postinfekcijski encefalitisi (avtoimuno)<\/li>\n<li>Radiacijske po\u0161kodbe, kemoterapija<\/li>\n<li>Dedne demielinizacije:<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>MULTIPLA SKLEROZA<\/strong><\/p>\n<p>Kroni\u010dna, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevro\u0161ka bolezen. Pomembno vlogo imajo dejavniki okolja. Je multifokalno obolenje<\/p>\n<p>Bolezen poteka v zagonih (znaki &gt; 24 ur)<\/p>\n<p>Med zagoni &gt; 1 mesec<\/p>\n<p>Tipi\u010dni za\u010detni simptomi in znaki:<\/p>\n<ul>\n<li>Opti\u010dni nevritis<\/li>\n<li>Senzori\u010dni znaki<\/li>\n<li>Motori\u010dni znaki<\/li>\n<li>Diplopija in vertigo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KVANTITATIVNE MOTNJE:somnolenca,sopor,koma<br \/>\nPOSTOPEK FORMALNEGA UGOTAVLJANJA VSEBUJE:natan\u010dno upo\u0161tevanje izhodi\u0161\u010dnih pogojev; ugotovitev klini\u010dnih znamenj mo\u017eganske smrti; dopolnilne instrumentalne preiskave; dokaz ireverzibilnosti prenehanja mo\u017eganskih funkcij<br \/>\nNAJHUJ\u0160A OBLIKA SEK.MOTNJE INTELIGENCE: demenca, glavni sipt.pri tej obliki: motnja spomina<br \/>\nDESNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA KA\u017dE NA OKVARO: levega opti\u010dnega traktusa<br \/>\nZA HORNEJEV SINDROM JE ZNA\u010cILNO: da je o\u010desna re\u017ea zo\u017eana; mioza IN nastane pri okvari: simpati\u010dnih poti oz.vlaken<br \/>\nPRI POPOL. OKVARI 3.M.\u017d. NASTANE: ptoza, midraza, divergentni strabizem<br \/>\nPRI OKVARI SP. MOT.NEVRONA NAST.:pareza,atrofija mi\u0161ic,hiporefleksija<br \/>\nPRI OKVARI SPINOTALMI\u010cNE POTI V TORAKALNEM SEGMENTU HRBTENJA\u010cE NA DESNI STRANI UGOTOVIMO: senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi spodnji okon\u010dini<br \/>\nPERONEALNO (PETELINJO)HOJO VIDIMO PRI OKVARI: peronalnih \u017eivcev, dorzifleksorjev stopala<br \/>\nPRI GERSTMANOVEM SINDROMU UGOROVIMO: agnozijo prstov; agrofijo; akalkulijo, dezorientacijo levo-desno<br \/>\nDEJAVNIKI TVEGANJA ZA MO\u017dGANSKO KAP: art.hipertenzija; atrijska fibrilacija; sladk.bolezen; hiperlipidemija<br \/>\nTIPI\u010cNA MESTA ZA HIPERTENZIVNO ZNOTRAJMO\u017dG:KRVAVITEV SO: mo\u017eg.gangliji, mali mo\u017egani, mo\u017eg.deblo.<br \/>\nTUMORJI \u017dIV\u010cIH OVOJNIC: nevrofibrosarkom, nevrinom<br \/>\nSIMPTOMI IN ZNAKI POVI\u0160ANEGA ZNOTRAJLOBANJSKEGA TLAKA SO: glavobol, slabost,bruhanje; zastojna papila<br \/>\nDG.PRI MULTIPLI SKL:: magnet.res; lumb.punkcija<br \/>\nPARKINSONOVO B. ZDRAVIMO Z : preparati L-dope; MAO-B inhibitorji; dopaminskimi agonisti<br \/>\nPRI AMIOTROFI\u010cNI LATERALNI SKLEROZI PRI KLINI\u010cNEM PREGLEDU UGOTOVIMO: znake za prizadetost zg.motori\u010dnega nevrona; in sp. Motori\u010dnega nevrona; in jo potrdimo emg<br \/>\nZA EPIDURALNO KRVAV.JE ZNA\u010c.: nastane zaradi rupture srednje meningeal. arterije; nastane lucidni interval; ugotovimo Hudchinsovo zenico<br \/>\nZA SUBAKUTNO DEGENERACIJO HRBTENJA\u010cE JE ZNA\u010c: okvarjeni so zadnji stebri\u010dki in piramidna proga; nastane po op.odstranitvi \u017eelodca; zdravimo jo z vit. B12<br \/>\nPRI POLIRADIKULITISU GULLIAN BARE UGOTOVIMO: ascedentne pareze; albumino-citolo\u0161ko disociacijo; zni\u017eane prevodne hitrosti; zdravimo z humanimi imunoglobulini; plazmoferezo<\/p>\n<p>KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI: delirij; zamra\u010denost<br \/>\nPRI APALI\u010cNEM SIND:JE OKVARJEN DEL \u017dIV\u010c.: hemisferi velikih mo\u017eg.<br \/>\nPRI PRETRESU MO\u017dG.LAHKO NASTANE: anterogradna amnezija; reterogradna amnezija; amnesti\u010dni sindrom<br \/>\nBITEMPORALNA HEMIANOPSIJA KA\u017dE NA OKVARO: opti\u010dne hiazme<br \/>\nZA HUTCHINSOVO ZENICO JE ZNA\u010c.:zenice je na eni strani raz\u0161irjena; nima direktne reakcije na osvetljitev nastane pri okvari n.okulomotorisa<br \/>\nOKVARI N PRI.ABDUCENSA NASTANE: konvergentni strabizem<br \/>\nZA OKVARO ZGOR.MOTOR.NEVRONA JE ZNA\u010c: pareze, povi\u0161an mi\u0161i\u010d.tonus; znak Babinskega; \u017eivahni miotati\u010dni refleksi<br \/>\nPRI OKVARI DESNE CEREB.HEMISFERE JE ZNA\u010c: ataksija levih udov; motnje ravnote\u017eja pri hoji in stoji, nistabmus<br \/>\nRACAJO\u010cA HOJA POMENI OKVARO: glutealne muskulature<br \/>\nPRI MOTORI\u010cNI AFAZIJI JE MOTENO: imenovanje, fluentnost govora, pisanje, ponavljanje<br \/>\nMO\u017dG.KAP UGOTOVIMO Z: klini\u010dnim pregledom; CT-glave;<br \/>\nSIMPTOMI SUBARAHNOIDALNE KRVAVITVE: nenaden mo\u010den glavobol, znaki meningealnega dra\u017eenja<br \/>\nNEVROEPITELJSKI MO\u017dG.TUM. astrocitomi; oligodendrogliomi; glioblastom<br \/>\nZA KLINI\u010cNO ZANESLJIVO MULTIPLO S. MORAMO UGOTOVITI: dva zagona; dve klini\u010dni \u017eari\u0161\u010di; eno klini\u010dno in eno paraklini\u010dno \u017eari\u0161\u010de<br \/>\nZAGONE PRI MULTIPLI ZDRAVIMO:citostatiki; kortikosteroidi<br \/>\nPRI PARKINSOVI B. UGOTOVIMO: tremor; rigor; bradikinezijo; dobro odzivnost na dopaminske agoniste<br \/>\nNAJPOGOST. FOKALNA DISTONIJA JE: spazmodi\u010dni tortikolis,zdravimo z antiholinergiki; z butolinovim toksinom;nevroleptiki<br \/>\nZGODNE KOMPLIK.KRANIOCEREB.PO\u0160KODB SO: intrakranialni hematomi, po\u0161kodbe mo\u017eg.\u017eivcev<br \/>\nZA VILSONOVO BOL.JE ZNA\u010c.: da je dedna bol, motena je presnova bakra; okvarjeni so bazalni gangliji, okvarjena jetra, Kayser-Fleischnerjev obro\u010d<br \/>\nPRI MIASTENIJI GRAVIS UGOTOVIMO: hitro utrujenje po mi\u0161i\u010dnem naporu, pozitiven prostigminski test, patolo\u0161ki emg; zdravimo z antiholinesterazami, kortikosteroidi, timektomijo<\/p>\n<p>VKLENJENA ZAVEST-OKVAR MO\u017d.STRUKT: motori\u010dne proge v mo\u017eg deblu<br \/>\nOPTI\u010cNA AGNOZIJA KA\u017dE NA OKVARO: aree parastiate in peristriate dominantne hemisfere<br \/>\nZA NISTAGMUS VELJA: so nehoteni ritmi\u010dni gibi o\u010di; pojavi se pri okvari ravnote\u017enega aparata, pojavi pri okvari malih mo\u017egan<br \/>\nPRI CENTRALNI OKVARI PAREZI N.FACIALIS: bol. ima pove\u0161en ustni kot, ki se pri gibih ne premika, slab\u0161e oku\u0161aokvarjena:kortikobulbularna proga<br \/>\nZA FASCIKULACIJE VELJA: so hitre, nehotene kontrakcije ene motori\u010dne enote; se pojavijo pri okvari sp. Motor. nevrona; spremlja jih atrofija mi\u0161ic<br \/>\nANOZOGNEZIJA JE: nesposobnost registriranja lastne hemipareze nastane pri okvari: desnega parietalnega re\u017enja<br \/>\nZA PARKINSONOVO HOJO JE ZNA\u010c: trup je nagnjen naprej, vsi sklepi na udih so lahno upognjeni; nastane pri okvari bazalnih ganglijev; koraki so kratki,drsajo\u010di,brez spremljave rok<br \/>\nMED GENERALIZIRANE EPILEPTI\u010cNE NAPADE PRI\u0160TEVAMO: toni\u010dno-kloni\u010dne napade tip grand-mal; absence<br \/>\nMED PRIMARNE GLAVOBOLE: migrena; glavobol v rafalih; glavobol tenzijskega tipa<br \/>\nZA POLIOMIOZITIS VELJA: je avtoimunska bolezen; predvsem so prizadete proksimalne mi\u0161i\u010dne skupine; v serumu so povi\u0161ani mi\u0161i\u010dni encimi<br \/>\nPRI POLINEVROPATIJI V NEVROL.STATUSU UGOTOVIMO: motnje senzibilitete po tipu rokavu in nogavic; ugasle distalne mioptati\u010dne reflekse(ahilov refl.); te\u017eave pri hoji po prstih in petah VZROK PA JE LAHKO: genetski; sladk.bol.; kroni\u010dne infekcije<br \/>\nOKVARA RADIALNEGA \u017dIVCA: vise\u010da roka; oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov; senzibilitetne motnje po pal\u010devi strani hrbti\u0161\u010da roke<br \/>\nALKALNA ENCEFALOPATIJA(Wernicke-Korsakov): nastane zaradi pomankanja vit.B1; v klini\u010dni sliki prevladujejo: ataksija,akcijski tremor,nistagmus okvare n.anducensa, zdravimo z vit.B1<br \/>\nV CEREBROSPINALNEM LIKVORJU PRI TBC MENINGITISU UGOTOVIMO: limfocitnopleocitozo; zni\u017eane koncent.glukoze; povi\u0161ane beljak., bacile TBC<br \/>\nZA MB.ALZHAIMER VELJA: je progresivna demenca; lahko jo zdravimo z inhibitorji acetilholinesteroze<br \/>\nREDKEJ\u0160E DEMINILIZACIJSKE BOLEZNI: akutni desiminirani encefalomielitis in akutni.hemoragi\u010dni encefalomielitis<br \/>\nPOGOSTE MO\u017dG.METASTAZE: Ca dojke, bronha, hipernefrom<br \/>\nISHEMI\u010cNO MO\u017d. KAP ZDRAVIMO:trombolizo, antiagregacijskimi zdravili<br \/>\nPRI ISHEMIJI MO\u017dG.DEBLA UGOTOVIMO:motnje koordinacije udov, okvaro mo\u017eg.\u017eivcev, znake piramidne okvare, znake okvare spinotalmi\u010dne proge<br \/>\nPSEUDOTUMOR(benigna intrakranial.hipert) VELJA: ugotovimo znake povi\u0161anega intrakranialnega tlaka<\/p>\n<p>ZAVEST JE LAHK MOTENA:okvare mezancefalona, levega front.re\u017enja<br \/>\nMIOTONO\u010cNA-ADIJEVA ZENICA:zenica na eni strani zo\u017eena, nima direktne reakcije na osvetljitev,okvara: n.okulomotoriusa<br \/>\nOKVARA n. TRIGEMINUSA: izpad senzibilitete po polovici obraza<br \/>\nPO KONTUZIJI PO\u0160KODBI MO\u017d.: anterogradna; retrogradna amnezija<br \/>\nIZPAD CELOTNEGA VIDNEGA POLJA NA ENI STRANI: vidnega \u017eivca, opti\u010dne hiazme, opti\u010dnega traktusa<br \/>\nOKVARA n.FACIALIS:pareza obrazne muskulature, motnje okusa<br \/>\nPRI GLOBALNI AFAZIJI MOTENO:Razumevanje govora; imenovanje; fluentnost govora; pisanje; ponavljanje<br \/>\nMULTIPLO S: POTRJUJEMO Z: oligoklonalnimi trakovi v CS likvorju; klini\u010dno sliko; MR; evociranimi potenciali<br \/>\nMULTISISTEMSKA ATROFIJA: okvara spodnjega motori\u010dnega nevrona<br \/>\nPOZNE KOMPLIK.KRANIOCEREB.PO\u0160KODB: postravmatska encefalopatija, pseudotumor cerebrisubduralni hematom<br \/>\nPOLIMIOZITIS:je miopatija, povi\u0161an kreatinin kinaza, prizadete proksimalne mi\u0161i\u010d skupine<br \/>\nPOLINEVROPATIJA: genska, sladkorna bol.<br \/>\nZA NEVRODEGENERAT.BOL.VELJA:predvsem primarne po vzroku;povezane s starostjo; zna\u010dilne so patolo\u0161ke spremembe v dolo\u010denih nevronskih populacijah, so kroni\u010dne in progresivne<br \/>\nDEGENERATIVNA OKVARA BAZALNIH GANGLIJEV: Parkinsonova b.<br \/>\nDEGENERAT.OKVARA MO\u017dG.SKORJE:Alchaimarjeva, Pickova b.<br \/>\nKRITERIJI ZA ALCHAJMARJEVO: motnje spomina, vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti(govor,presoja), mi\u0161i\u010dnega tonusa in gibanja<br \/>\nKRITERIJI ZA PARKINSONA:mi\u0161i\u010dna rigidnost, motnje gibanja(bradikineza,hipokineza), parkinsonski tremor<br \/>\nAMIOTROFI\u010cNA LATERALNA SKLEROZA:lahko sta isto\u010dasno okvarjena zg. In sp. Motori\u010dni nevron, v klini\u010dni sliki so zna\u010dilne fascikulacije, bolezen povzro\u010di respirat insufic.<br \/>\nAKUTNI ZAPLETI PO PO\u0160KODBI MO\u017dG: subduralni, epiduralni hemetom,postravmatska subarahnoidalna krvavitev<br \/>\nVIRUSI, KI POVZRO\u010cIJO VNETJE V C\u017dS:hespes simplex, enterovirus, citomegalovirus<br \/>\nBAKTERIJE: meningokok, hemaphilus influ. Pnevmokoki<br \/>\nPOT VSTOPA V C\u017dS:krvni obtok(hematogeno),skozi rano, preko perifer.<br \/>\nZA MENINGITIS ZNA\u010c::je vnetje mo\u017eg.ovojnic, pri klini\u010dnem pregledu ugotovimo mening.znakeMULTIPLA SK:je deminilizirajo\u010de obolenje cent.\u017eiv\u010devja, poteka z zagoni, MR poka\u017eedeminilizirajo\u010de plake v beli mo\u017eganovini<\/p>\n<p>PRI ZDRAVLJENJU MULTIPLE:citostatiki, kortikosteroidi,interferoni<\/p>\n<p>MO\u017dGANSKI ABSCES:lahko hematogeno, povzro\u010di \u017eari\u0161\u010dno nevrolo\u0161ko simptomatiko kombinirana inf.aerob.in anaerob.bakt,MR<\/p>\n<p>ZA BROKOVO AFAZIJO JE ZNA\u010cILNO: Govor neteko\u010d; Razumevanje govora moteno<br \/>\nDEMENCA SE LAHKO RAZVIJE PRI: Difuzni mo\u017eganski aterosklerozi,<br \/>\nDegenerativnem obolenju mo\u017eganov Alzhaimer<\/p>\n<p>ZA MO\u017dGANSKI PRETRES JE ZNA\u010cILNO:<br \/>\nJe koverzibilna motnja mo\u017eganske funkcije<br \/>\nSpremlja jo lahko retrogradna ali anterogradna amnazija<br \/>\nIzguba zavesti traja nekaj minut<\/p>\n<p>ZA POLINEVROPATIJO JE ZNA\u010cILNO:<br \/>\nSimetri\u010dni senzibilitetni izpad na distalnih delih okon\u010din<br \/>\nDistalni mitoti\u010dni refleksi so ugasli<br \/>\nMYASTHENIJA GRAVIS:<br \/>\nHitra utrudljivosz ob mi\u0161i\u010dnem naporu, Spremlja jo timom<br \/>\nPotolo\u0161ka utrudljivost skeletnih mi\u0161ic<br \/>\nOKVARA OPTI\u010cNE HIAZME POVZRO\u010cI:<br \/>\nBitemporalna hemianopsija; Nazalni izpad vidnega polja<br \/>\nZA BULBARNO PARALIZO JE ZNA\u010cILNO:<br \/>\nDizartrija, Disfagija, Atrofija, Fascikulacija jezika<br \/>\nHOREATI\u010cNI ZGIBI:<br \/>\nSunkoviti, Neritmi\u010dni, Asihroni, Zgibi udov in trupa<br \/>\nMo\u010dna kontrakcija mi\u0161ic, trupa vratu<br \/>\nZNAK BABINSKI:<br \/>\nJe plantarni odziv v ekstenziji<br \/>\nPRI CEREBRALNI OKVARI SE POJAVI:<br \/>\nAtaksija hoje, Cerebralni tremor<br \/>\nZA TALAMI\u010cNI SINDROM JE ZNA\u010cILNO:<br \/>\nHipalgezija, Hiperpatija; Disociirane motnje senzibilitet<br \/>\nPRI OKVARI SOMATOSENZIBILITORNEGA DELA MO\u017dGANSKE SKORJE UGOTOVIMO:<br \/>\nNesposobnost spoznavanja predmetov s tipom<br \/>\nOKVARA SPODNJI MOTORI\u010cNI NEVRON: pareza(lokalizirana), zni\u017ean,povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus, ni patolo\u0161kih refleksov(Babinski,vartenbergov), ugasli,oslabeli miotati\u010dni refleksi, mi\u0161i\u010dna atrofija, fascikulacije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Piramidni sistem:<br \/>\nTa je pomemben za hotene gibe (hoja, gibi okon\u010din, glave in telesa, o\u010desni gibi, obrazni gibi, govor, po\u017eiranje, dihanje)<\/p>\n<p>Kako se ka\u017ee okvara zgornjega motori\u010dnega nevrona?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pareza (paraliza)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 spasti\u010dno povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pojav patolo\u0161kih refleksov<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivahni miotati\u010dni refleksi<\/p>\n<p>Kako se ka\u017ee okvara spodnjega motori\u010dnega nevrona?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pareza (paraliza) lokalizirana<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 zni\u017ean povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ni patolo\u0161kih refleksov<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ugasli ali oslabljeni miotati\u010dni refleksi<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 mi\u0161i\u010dne atrofije<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 fascikulacije<\/p>\n<p>Ekstrapiramidni sistem:<br \/>\nTa je pomemben pri refleksih dr\u017ee telesa in udov.<br \/>\nKako se ka\u017ee okvara ekstrapiramidnega sistema?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 akinetsko &#8211; rigidni sindrom<br \/>\npove\u010dan mi\u0161i\u010dni tonus-rigor<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 hiperlinetsko- hipotoni\u010dni sindrom<br \/>\nhorea<br \/>\nathetoza<br \/>\ntorzijska distonija<\/p>\n<p>Kako se ka\u017ee delovanje simpatika?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 porablja energijo<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010da AT, HR<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161a prebavo<\/p>\n<p>Kako se ka\u017ee delovanje parasimpatika?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010da energijo<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161uje AT, HR<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010da prebavo<\/p>\n<p>Kako se ka\u017ee ohromitev obraznega \u017eivca (facialis)?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pareza ustnega kota<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ohromitev mi\u0161ic polovice obraza<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 nezmo\u017enost zapiranja veke<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 solzenje o\u010desa na prizadeti strani<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 lahko bole\u010dina za u\u0161esom<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 sprememba okusa<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 nezmo\u017enost nagubanja \u010dela<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 slinjenje<\/p>\n<p>Kak\u0161ni so klini\u010dni znaki pri okvari perifernega \u017eivca?<br \/>\nMotnje senzorike in motorike<\/p>\n<p>Kateri so prvi tipi\u010dni znaki za subarahnoidalno karvavitev?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 nenaden hud glavobol, ki se po nekaj min. \u0161iri v vrat in hrbet<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 spremenjena ali izguba zavesti<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pogosto slabost in bruhanje<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 10% epilepti\u010dni napad<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Otrtedelost vratu\u00a0 (3-12ur)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Zmedenost, delirij pri 5%<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Znak Brudzinskega in Kerningov znak<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki napadi so redki<\/p>\n<p>Kateri zna\u010dilni klini\u010dni znaki pri generaliziranih epilepti\u010dnih napadih?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 izguba zavesti ali ravnote\u017eja<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ponavljajo\u010de se mi\u0161i\u010dne kontrakcije<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 kr\u010di vseh okon\u010din<\/p>\n<p>Kateri je najpogostej\u0161i vzrok za znotrajmo\u017egansko karvavitev?<br \/>\nMikroanevrizme\/hipertenzivna hialinoza<\/p>\n<p>Znaki znotrajmo\u017eganske krvavitve!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pogost glavobol<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 postopen razvoj \u017eari\u0161\u010dnega nevrolo\u0161kega napada<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad- hemisenzori\u010dni izpad<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 arterijska hipertenzija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 za\u010detek med budnostjo<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pogosto motnje zavesti<\/p>\n<p>Katere preiskave so pomembne za postavitev diagnoze pri multipli skleroze?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 klini\u010dna slika (zagon-za\u010detek nekaj dni, tednov, mesecev)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 lumbalna punkcija (oligoklonalni trakovi)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 magnetna resonanca (demielinizacijske lezije)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 EP podalj\u0161ane latence<\/p>\n<p>Za\u010detni znaki multiplaskleroze!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 bole\u010dine za o\u010desom,<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 motnje vida,<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 mravljin\u010denje v udih,<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eave s koordinacijo pri hoji in z ravnote\u017ejem<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ohromelost,<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 motnje mokrenja.<\/p>\n<p>Kateri so simptomi in znaki zvi\u0161anega intrakranialnega tlaka?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 glavobol<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 papiledem<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 slabost, bruhanje<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 motnje zavesti- kvantitativne<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 herniacije<\/p>\n<p>Katere preiskave se dela za potrditev diagnoze mo\u017eganskega tumorja?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 CT glave, hrbtenja\u010de (z kontrastom)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MR glave in hrbtenja\u010de<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 LP (karcinomatoza mening)<\/p>\n<p>Kak\u0161ne \u017eari\u0161\u010dne epilepti\u010dne napade pozna\u0161?<br \/>\nParcialni napadi:<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 enostavni \u017eari\u0161\u010dni napadi brez izgube zavesti ali zo\u017eene zavesti<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 kompleksni \u017eari\u0161\u010dni napadi z motnjo zavesti<\/p>\n<p>Kateri glavobol je najpogostej\u0161i?<br \/>\nGlavobol tenzijskega tipa.<\/p>\n<p>Prizadet \u010delni re\u017eenj klini\u010dni znaki:<br \/>\nPrizadetost nadzorovanja, uravnavanja in vzpodbujanja gibanja, prizadet neposreden spomin, govor, branje, pisanje, menjava leva-desna.<\/p>\n<p>Kaj je refleks ?<br \/>\nJe fiziolo\u0161ki odziv, sprememba, ki jo povzro\u010dijo zunanje motnje- nehoten odgovor organizma.<\/p>\n<p>Opi\u0161i refleksni lok<br \/>\nMi\u0161i\u010dno vreteno, aferentna senzori\u010dna \u017eiv\u010dna vlakna, motori\u010dna enota<br \/>\nDra\u017eljaj-raztegnitev mi\u0161ice<br \/>\nOdgovor- skr\u010denje mi\u0161ice<\/p>\n<p>Na\u0161tej katere reflekse preverjamo za spodnje ekstrimitete!<br \/>\n-babinski refleks in wartenbergov-koleno -kladivce<\/p>\n<p>Na\u0161tej vzroke polinevropatij!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 diabetes<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 rak<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 bolezni vezivnega tkiva<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 sarkoidoza<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 AIDS<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Pomanjkanje vitaminov<\/p>\n<p>Kaj je TIA?<br \/>\nJe tranzitorna ishemi\u010dna ataka- prehodni ishemi\u010dni napad<br \/>\nJe klini\u010dni sindrom za katerega je zna\u010dilen \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki izpad ali motnje vida enega o\u010desa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so \u017eilnega izvora in v celoti izzvenijo.<br \/>\nKlini\u010dni znaki glavobola brez avre!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 moti svetloba<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 moti hrup<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 slabost<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 bruhanje<\/p>\n<p>Katere demence poznamo?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Alzheimerjeva demenca (najpogostej\u0161a)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Pickova demenca<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Arterioskleroti\u010dna demenca<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Demenca po ve\u010djih mo\u017eganskih kapeh<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Multiinfarktna demenca<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Demenca zaradi drugih bolezni<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Huntingotnova horea<\/p>\n<p>Kaj je afazija?<br \/>\nTo je motnja govora, ki nastane zaradi po\u0161kodbe mo\u017eganov.<\/p>\n<p>Kaj je agnozija?<br \/>\nJe nezmo\u017enost prepoznavanja poprej znanih predmetov, oseb, barv. Nastane zaradi mo\u017eganske okvare.<\/p>\n<p>Na\u0161tej diagnosti\u010dne preiskave pri epilepsiji!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 avto in hetero anamneza<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 CT mo\u017eganov<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MR mo\u017eganov<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MR spektroskopija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 SPECT preiskava za dodatno opredelitev \u017eari\u0161\u010d pri kandidatih za kirur\u0161ko zdravljenje<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 PET- pri nas ni na voljo<\/p>\n<p>Pri katerih stanjih se razvije akuten glavobol?<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 subarahnoidna krvavitev<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 cerebralna krvavitev<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 meningitis, encefalitis<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 akutni migrenski napad<\/p>\n<p>Kaj je prizadeto pri amiotrofi\u010dni lateralni sklerozi?<br \/>\nMotori\u010dni nevroni:<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 obojestranska oslabelost z mi\u0161i\u010dnimi atrofijami<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 najprej so prizadete roke ali noge<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 disfagija, prekomerno slinjenje<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 prizadetost dihalnih mi\u0161ic<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 mi\u0161i\u010dni kr\u010di, huj\u0161anje<\/p>\n<p>Klini\u010dni znaki prizadetosti okolomotornih \u017eivcev!<br \/>\n&#8211;\u00a0 diplopija<br \/>\n&#8211;\u00a0 \u0161kiljenje<br \/>\n&#8211;\u00a0 motnje o\u010desnih gibov<\/p>\n<p>Znaki tumorja:-\u00a0 povi\u0161an znotraj lobanjski tlak, lokalne okvare (pareze -prizadetosti obraza ustnega kota ,po\u017eiranja, senzibilitetne motnje, vedenjske motnje, afazija, halucinacije, ataksija, apilepti\u010dni napadi<\/p>\n<p>Sen\u010dni-temporalni re\u017eenj!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 zaznavanje in dojemanje slu\u0161nih in vidnih signalov<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ohranjanje \u010dutnih informacij, \u010dutno zaznavanje<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 predelovanje informacij<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 spomin, \u010dustvovanje<\/p>\n<p>Zatilni- okcipitalni re\u017eenj!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eave percepcije<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 opti\u010dna agnozija- ne more prepoznati videnega<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eave prepoznanja vizualnih dra\u017eljajev<\/p>\n<p>Subduralna krvavitev-krvavitev pod trdo mo\u017egansko ovojnico<\/p>\n<p>Subarahnoidna krvavitev- krvavitev pod pajkasto mo\u017egansko ovojnico<\/p>\n<p>Okvara radialnega \u017eivca!<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 vise\u010da roka<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 senzibilitetne motnje po pal\u010devi strani hrbti\u0161\u010da roke<\/p>\n<p>Alzheimerjeva- klini\u010dni znaki:<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 amnezija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 afazija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 agnozija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 apraksija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 psihoza v pozni fazi<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 depresija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 osebnostne spremembe<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 vedenjske spremembe<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 epilepti\u010dni napadi<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 izguba te\u017ee<\/p>\n<p>Parkinsonova \u2013 klini\u010dna slika:<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 bradikineza (upo\u010dasnenje gibov)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 rigidnost (ovirano izvajanje gibov)<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 tremor v mirovanju<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 motnje ravnote\u017eja<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nevrologija je znanje o \u017eiv\u010devju (struktura, delovanje, bolezni) \u017div\u010devje: nevron, sinapsa, nevrotransmiterji, zgradba centralnega (veliki mo\u017egani, mo\u017egansko deblo, mali mo\u017egani, hrbtenja\u010da) in perifernega \u017eiv\u010dnega sistema (somatski in avtonomni), ventrikularni sistem in cerebrospinalni likvor, mo\u017eganske ovojnice, \u017eiv\u010dni krvni obtok \u2013 arterije vene.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1768,1767,1087,1091],"class_list":["post-2012","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-gradivo-za-nevrologijo","tag-nevro-zapiski","tag-nevrologija","tag-zapiski-nevrologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2012","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2012"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2012\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2012"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2012"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2012"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}