![\"biokemija.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2007\/12\/biokemija.thumbnail.jpg\")
Kaj pomeni da je podvajanje semikonzervativno?<\/strong><\/p>\nKer je vsaka na novo nastala molekula DNA sestavljena iz ene stare in ene nove verige oz. DNA molekula je sestavljena iz ene prvotne verige in ene verige, ki se je sintetitzirala na novo.<\/p>\n
Kaj prou\u010duje farmakogenetika?<\/strong><\/p>\n -Prou\u010duje uporabo zdravil prilagojenih na posameznikovo genetsko predispozicijo<\/p>\n -podro\u010dje farmakologije, ki se ukvarja z genetskimi spremembami organizma, kadar te vplivajo na\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delovanje zdravil, na njihov metabolizem ter na njihove farmakokineti\u010dne lastnosti<\/p>\n STEM celice:<\/strong><\/p>\n Imajo mo\u017enost neomejene delitve in diferenciacije<\/p>\n (Es-embrionic stem cells)-vir 5 dni star zarodek<\/p>\n Katere celice so somatske?<\/strong><\/p>\n So vse celice razen somatskih<\/p>\n Navadno diploidne celice organizma,ki niso spolne nastanejo v somatskih celicah<\/p>\n Kaj prou\u010duje bioznanost?<\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kemi\u010dno sestavo spojin ki gradijo \u017eiva bitja in na\u010din povezovanja teh spojin v supramulekulske strukture, celice, tkiva, organizme<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kako geni in proteini in ostale biolo\u0161ke molekule uravnavajo \u017eivljenje in delovanje celic, celi\u010dni cikel (rast, razmno\u017eevanje, programirana smrt- apoptoza)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prenos genske informacije in dedovanj<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aplikacija genske tehnologije v biotehnologiji in medicini<\/p>\n Katere od na\u0161tetih ni gradnik RNK?<\/strong><\/p>\n Deoksiriboza<\/p>\n -gradniki so :riboza,organske baze,(adenin,uracil,gvanin,citozin)<\/p>\n Ali lahko na podlagi zapisanih aminokislin zapi\u0161emo zaporedje nukleotidov?<\/strong><\/p>\n Ne v celoti, ker je genetski kod degeneriran, tretja baza se lahko menjava, zato ponekod ne vemo to\u010dno kateri nukleotid je na tistem mestu. V grobem re\u010deno lahko dolo\u010dimo zaporedje nukleotidov<\/p>\n Ali lahko na podlagi nukleotidov dolo\u010dimo aminokislino?<\/strong><\/p>\n DA<\/p>\n Kak\u0161en del genoma predstavlja kodirajo\u010di del?<\/strong><\/p>\n – 5-10% funkcijske RNA<\/p>\n – mRNA (proteini 90-95%)<\/p>\n Kateri so primarni gradniki beljakovin?<\/strong><\/p>\n -Zaporedje aminokislin<\/p>\n -obliko in velikost proteina\u00a0 dolo\u010da zaporedje aminokislin<\/p>\n \u010ce izpade en nukleotid, do kak\u0161ne napake pride?<\/strong><\/p>\n – Bralni okvir se premakne<\/p>\n Kolik\u0161no je \u0161t. genov v celici?<\/strong><\/p>\n -30.000 – 35.000<\/p>\n Katera bolezen ni genetskega izvora ?<\/strong><\/p>\n – bolezni srca in o\u017eilja<\/p>\n Kaj je genetski in\u017eeniring?(rekombinantna DNA-tehnologija) uporaba tehnik in vitro:<\/em><\/strong><\/p>\n –\u00a0 za izolacijo, manipulacijo, rekombinacijo in ekspresijo DNA<\/p>\n –\u00a0\u00a0za proizvodnjo genetsko spremenjenih organizmov- transgeni organizem<\/p>\n –\u00a0 prenos dela DNA in enega organizma v drug organizem<\/p>\n – tehnologija ki omogo\u010da gensko rekombinacijo oziroma umetno sestavlja DNA iz razli\u010dnih\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaporedij nukleotidov<\/p>\n Kaj je biotehnologija?<\/strong><\/p>\n Uporaba mikroorganizmov pri vodenje kemijskih procesov v industrijskih aplikacijah<\/p>\n Kak\u0161no vlogo imata alfa in beta heliks?<\/strong><\/p>\n Gradita sekundarno strukturno proteinov.Kje se nahajajo embrionalne STEM<\/u> celice?<\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5 dni star zarodek;\u00a0 v blastocitih \u00a0(Embrionalne zarodne celice (ES celice) opredeljuje njihov izvor. Dobijo jih iz notranje mase celic blastociste. Blastocista je razvojna stopnja zarodka, preden se le-ta vgnezdi v maternico. Ker je podro\u010dje zarodnih celic relativno mlado, zaenkrat \u0161e ni splo\u0161no sprejetih pojmov in definicij med znanstveniki).<\/p>\n – sposobna je neskon\u010dnega simetri\u010dnega deljenja brez diferenciacije<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odrasle stem celice<\/u> prisotne v kostnem mozgu, o\u010desni mre\u017enici, mi\u0161icah, jetrih,…<\/p>\n Obkro\u017ei najbolj natan\u010dno definicijo gena:<\/strong><\/p>\n – \u00a0je odsek na delu DNA, ki nosi informacijo za sintezo ene peptidne verige<\/p>\n -je enota genske informacije,ki slu\u017ei za sintezo ene peptidne verige<\/p>\n Zna\u010dilnost kompleksnih genskih bolezni?<\/strong><\/p>\n Vpliv ve\u010d genov in okolja<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 okvara: kombinacija ve\u010dih genov in okolja<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogoste<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 penetranca: <50%<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posledice mutacije: oslabljena funkcija proteina (kodirajo\u010da podro\u010dja), razlika v izra\u017eanju proteina (regulatorna podro\u010dja v nekodirajo\u010dem delu, cis elementi)…<\/p>\n Kaj pomeni da so genske kompleksne bolezni multifaktorske in poligenetske?<\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de so MULTIFAKTORSKE so vplivi genov in okolja<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de so POLIGENSKE prispeva k nastanku bolezni ve\u010d genov<\/p>\n Katere kompleksne bolezni ne spadajo med njih?<\/strong><\/p>\n –\u00a0 KORONARNA BOLEZEN<\/p>\n Najbolj polimorfna podro\u010dja v \u010dlove\u0161kem genomu so?<\/strong><\/p>\n -HLA kompleks<\/p>\n -Mikrosatelitna podrocja (STR=short tandem repeats)<\/p>\n -Mitohodrijski genom<\/p>\n Kaj ozna\u010dujemo s pojmom penetranca mHLA kompleks<\/strong><\/p>\n Verjetnost, da mutacija izrazi dolo\u010den tip<\/p>\n DNA polimorfizem je spremenila DNA, za katero je zna\u010dilno da…<\/strong><\/p>\n – mapiranje genov za kompleksne bolezni individualizirano zdravljenje prilagojena za posamezno gensko zasnovo<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Somatske mutacije:<\/strong><\/p>\n obolenja ki niso dedna vsebujejo ve\u010d dednih razli\u010dnih tipov celic<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nastanejo v somatskih celicah<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne prena\u0161ajo se v naslednjo generacijo na potomce,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primeri: mutacije v tumorskih celicah, somatske prerazporeditve HLA genov v B limfocitih, mutageni vplivi okolja, spontana deanminacija, ki se ne popravi…<\/p>\n Kodirajo\u010di del \u010dlove\u0161kega genoma predstavlja?<\/strong> – povpre\u010dno 1400 na kromosom<\/p>\n – 1\/100 kbp<\/p>\n – Genske dru\u017eine<\/p>\n Ozna\u010di pravilno izjavo o virusih<\/strong><\/p>\n – nekateri virusi imajo RNA genom<\/p>\n Kateri element ni sestavni del DNA?<\/strong><\/p>\n Sestavni so:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nukleotidi<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 deoksiriboza<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ostanek fosforjeve kisline<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 in NI\u010c DRUGA<\/p>\n Nukleotidno zaporedje na eni verigi je 5>3. Kak\u0161no zaporedje je na komplementarni verigi?<\/strong><\/p>\n –\u00a0 3>5<\/p>\n Zna\u010dilnosti kombinacijskih genetskih bolezni?<\/strong><\/p>\n – Vpliv okolja in dednost<\/p>\n Zakaj je zdravljenje z embrionalnimi STEM celicami sporno ?<\/strong><\/p>\n – Ker je vir embrionalnih celic 5 dni star zarodek, zarodek umre<\/p>\n Primarna struktura proteina (\u00bbpoloca\u00ab)?<\/strong><\/p>\n – Je veriga iz 100 ali 1000 aminokislin ( 20 razli\u010dnih aminokislin, 8 esencialnih)<\/p>\n Najprimernej\u0161a razlaga za DNA?<\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kompletna informacija za izgradnjo in delovanje celice, tkiv in organizmov<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prenos informacije v naslednjo generacijo- natan\u010dno podvojevanje<\/p>\n Sekundarna struktura DNA?<\/strong><\/p>\n Enojna vija\u010dnica, inverzna zaporedja<\/p>\n Razli\u010dne kombinacije odvisne od nukleotidnega zaporedja: SSCP, na\u010drtovanje primerjav za PCR<\/p>\n Kako ne moremo pridobiti gama \u017earkov?<\/strong><\/p>\n Na cm svinca<\/p>\n Silo te\u017ee izra\u010dunamo po ena\u010dbi?<\/strong><\/p>\n Fg<\/sub>=m\u00d7g<\/p>\n sila, s katero Zemlja zaradi te\u017enosti privla\u010di vsako telo z od ni\u010d razli\u010dno maso. Te\u017ea je enaka zmno\u017eku mase m<\/em> in te\u017enega pospe\u0161ka g<\/strong>: Mednarodni sistem enot predpisuje za te\u017eo sestavljeno enoto newton<\/p>\n \u00a04 vrste sile?<\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gravitacijska sila<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 elektromagnetna sila<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ibka jedrska sila<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u010dna jedrska sila<\/p>\n Fizikalna enota in ustrezne enote?<\/strong><\/p>\n \u00a0\u00a0 <\/em>Tlak:[Pa] pascal<\/p>\n \u00a0 <\/em>\u00a0Navor:[Nm]njutnmeter<\/p>\n \u00a0\u00a0 <\/em>Volumenski pretok[m3 <\/sup>\/s] kubi\u010dni meter na sekundo<\/p>\n Mo\u010d:[W]izpeljana enota,1W=1 J\/s<\/p>\n Telo je v stati\u010dnem ravnovesju kadar…<\/strong><\/p>\n Statika prou\u010duje mirujo\u010da telesa. Pogoj za mirovanje je, da sta vsoti vseh sil in vseh navorov,<\/p>\n ki delujejo na telo, enaki ni\u010d.<\/p>\n Izjava o elektri\u010dni in magnetni sili je (negativen)…<\/strong><\/p>\n V elektri\u010dnem polju se delec giblje v smeri elektri\u010dnega polja po premici,pre\u010dno na smer el.polja po\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0paraboli,<\/p>\n V magnetnem polju se delec giblje po kro\u017enici ali vija\u010dnici.<\/p>\n Daljnovidnost (2.odg.)?<\/strong><\/p>\n Slika pada za mre\u017enico,<\/p>\n ne vidi na blizu (bikonveksna le\u010da??) zbiralna le\u010da,vedno da realno sliko.<\/p>\n \u00a0Kratkovidnost(2.odg.)?<\/strong><\/p>\n Slika pada pred mre\u017enico,<\/p>\n ne vidi na dale\u010d (bikonkavna le\u010da??) razpr\u0161ilna le\u010da,da navidezno sliko.<\/p>\n Zvok, \u017earki<\/strong><\/p>\n Zv\u00f3k<\/strong> je mehansko valovanje, ki se \u0161iri v dani sn\u00f4vi (trdnini, kapljevini ali plinu). V kapljevinah in plinih je zvok vedno longitudinalno valovanje, v trdninah pa je mogo\u010de izzvati tudi transverzalno zvo\u010dno valovanje. Enota za energetske vrednosti \u017eivil?<\/strong><\/p>\n Kcal ;<\/p>\n 1kcal=4,24kJ<\/p>\n Zlom (torzijski) – smu\u010dka dolga 2m, noga pripeta na sredini , koliko _Nm______ lahko najve\u010d deluje na nogo?<\/strong><\/p>\n 100 Nm<\/p>\n Tenzija – primeri – sestavljeni in nesestavljeni?<\/strong><\/p>\n V medicini primer uporabe \u0161kripcev:<\/p>\n Preprosti \u0161kripci-spremenijo samo smer sile<\/p>\n Sestavljeni \u0161kripci-spremenijo velikost in smer sile<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n S \u010dim merimo mo\u010d?<\/strong><\/p>\n Merimo jo v W(vat)<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 P=A<\/sup>\/t <\/sub>=J\/s=W<\/strong><\/p>\n Homogeno magnetno polje (kje se nahaja)?<\/strong><\/p>\n – V okolici vodika po katerem te\u010de tok ali v tuljavi<\/p>\n Formula mo\u010di? (P, A, T)<\/strong><\/p>\n – P=A\/t<\/p>\n Katere so tomografske preiskave?<\/strong><\/p>\n – CT,\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Niso pa RTG,UZ, gama<\/p>\n Kaj je zna\u010dilno za toplotno sevanje? Kaj vidimo?<\/strong><\/p>\n – Z infrarde\u010do kamero vidimo kje je pretok krvi ve\u010dji<\/p>\n Razlika med vektorji in skalarnimi koli\u010dinami?<\/strong><\/p>\n – Vektor ima smer in velikost,<\/p>\n – skala pa samo smer (masa volumna)<\/p>\n Kater koli\u010dine imajo vektorske koli\u010dine?<\/strong><\/p>\n – Sila navora(sila premika, hitrosti, sila pospe\u0161ka)<\/p>\n Te\u017eina pospe\u0161ka zna\u0161a pribli\u017eno?<\/strong><\/p>\n – 10m\/s2<\/p>\n Telo je v stati\u010dnem ravnovesju kadar ( o*, 90*, 180*, 360*, 30*).<\/strong><\/p>\n Katera od na\u0161tetih ni osnovna sila?<\/strong><\/p>\n Sila trenja,upora,mi\u0161ic,<\/p>\n vse te izvirajo iz elektromagnetne sile<\/p>\n O \u010dem govori Newtonov zakon?<\/strong><\/p>\n \u00a01<\/strong>.\u010de je vsota sil F=0,potem telo miruje ali pa se giblje premo sorazmerno<\/p>\n 2<\/strong>.\u010de je vsota sil Fni=0,to povzro\u010di da se telo giblje pospe\u0161eno<\/p>\n 3<\/strong>.kadarkoli deluje en predmet s silo na drugega,vedno deluje tudi drugi predmet na prvega z\u00a0 enako veliko vendar nasprotno usmerjeno silo<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Vzvodi v \u010dlovekovem komolcu?<\/strong><\/p>\n – Enokraki , 3.tip<\/p>\n Kje je te\u017ei\u0161\u010de \u010dloveka?<\/strong><\/p>\n – V sredini, tam kjer je kolk<\/p>\n Enota za mo\u010d?<\/strong><\/p>\n –\u00a0 W – watt<\/p>\n Kako imenujemo fazo mirovanja v \u017eiv\u010dni celici?<\/strong><\/p>\n – Polarizirana<\/p>\n Kako si sledijo \u010drke v tipi\u010dnem EKG-ju?<\/strong><\/p>\n – PQRST<\/p>\n Zna\u010dilnosti katodne cevi? (2.odg.)<\/strong><\/p>\n ustavimo hiter pretok elektronov,<\/p>\n usmerjamo elektrone<\/p>\n Kateri \u017earki so najbolj radioaktivni?<\/strong><\/p>\n X \u017earki<\/p>\n V\u00a0 katerih primerih se pove\u010da stabilnost?<\/strong><\/p>\n \u010ce \u010dlovek raz\u0161iri noge in stoji na obeh podplatih<\/p>\n ali uporabi palice<\/p>\n Uporaba \u0161kripcev v medicini?<\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lahko spremenijo smer enostavni \u0161kripci<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lahko spremenijo smer in velikost \u00a0sestavljeni \u0161kripci<\/p>\n Energijski tok metabolizma?<\/strong><\/p>\n \u010clove\u0161ko telo lahko obravnavamo kot toplotni stroj,ki prevaja energijo pridobljeno iz hrane v delo\u00a0\u00a0 in toploto.<\/p>\n Energijski tok metabolizma=mehanska mo\u010d(P)+oddan toplotni tok<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Malce za vajo, napisani so kratki odgovori za kaj dalj\u0161ega pa pejte po knjigi, \u010de jo imate :) Kaj pomeni da je podvajanje semikonzervativno? Ker je vsaka na novo nastala molekula DNA sestavljena iz ene stare in ene nove verige oz. DNA molekula je sestavljena iz ene prvotne verige in ene verige, ki se je … Preberi ve\u010d o Biokemija vpra\u0161anja in kratki odgovori<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[11,118,117],"class_list":["post-203","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-biokemija","tag-biokemija-1-letnik-vsznj","tag-biokemija-vprasanja-in-kratki-odgovori"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\nKodirajo\u010di del<\/p>\n\n
\n
\n\u017darki <\/strong>ionizirajo\u010de sevanje,delci alfa,beta,gama.<\/p>\n