{"id":2032,"date":"2012-05-13T16:56:39","date_gmt":"2012-05-13T15:56:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2032"},"modified":"2012-07-10T19:36:43","modified_gmt":"2012-07-10T18:36:43","slug":"sociologija-vprasanja-in-odgovori-2012-vaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sociologija-vprasanja-in-odgovori-2012-vaja\/","title":{"rendered":"Sociologija vpra\u0161anja in odgovori 2012 vaja"},"content":{"rendered":"

\"\"Predmet sociologije<\/strong>
\nPredmet sociologije je interakcija posameznikov in skupin v dru\u017ebi ter zakonitosti delovanja in razvoja dru\u017ebe. Na znanstven na\u010din i\u0161\u010de odgovore na vpra\u0161anja, kako in zakaj dru\u017eba deluje tako, kot deluje.<\/p>\n

S tega vidika obravnava tudi zdravje, bolezen in zdravstveno delo. Posameznika (mikrosociologija) ali skupnost (makrosociologija) obravnava kot objektivna ali kot subjektivna dejstva. Pri tem uporablja razli\u010dne teoreti\u010dne pristope: demografija, epidemiologija, interakcionizem, marksizem, feminizem, funkcionalizem\u2026<\/p>\n

Kaj je sociologija in zakaj nastane? <\/strong>
\nBeseda je sestavljena iz latinske besede SOCIATES-dru\u017eba in gr\u0161ke besede LOGOS-vedenje, znanje, um, znanost, torej vklju\u010duje dva pojma dru\u017eba in znanost. Razumemo jo kot intelektualen odziv na dru\u017ebene probleme prehoda iz tradicionalne v moderno dru\u017ebo. Sociologija je znanost, ki sistemati\u010dno prou\u010duje \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Odkriva zna\u010dilnosti dru\u017ebenih pojavov, ugotavlja zakonitosti v dru\u017ebi. Prou\u010duje tako posameznika, ki deluje v dru\u017ebi, kot tudi dru\u017ebene strukture in odnose. \u017deli pogledati v ozadje pojavov v dru\u017ebi, pod povr\u0161je, za videz stvari. Pri tem uporablja posebne metode in tehnike, ki zagotavljajo ve\u010djo veljavnost ugotovitev.<\/p>\n

Cilj je dose\u010di pogoje dru\u017ebenih pojavov, njihov nastanek, zna\u010dilnosti, spremembe. Da bi dosegla svoje cilje si postavlja vpra\u0161anja: opisna, primerjalna, razvojna in teoreti\u010dna.
\nSociologija je nastala v 19. stoletju pod vplivom revolucij, ki so prinesle velike dru\u017ebene in ekonomske spremembe, novo razmi\u0161ljanje, da je mo\u017eno dru\u017ebo spreminjati v \u017eeleno smer ter konec prepovedanih tem za raziskovalno podro\u010dje.<\/p>\n

Nameni in pomeni sociologije<\/strong>
\n(ali sociologije kot u\u010dnega predmeta ali kot znanosti?)
\nNamen sociologije je pojasniti specifi\u010dni pristop, ki ga ima k dru\u017ebenim pojavom, kot sta zdravje in bolezen. Osvetliti \u017eeli nekatere teoreti\u010dne pristope in njihovo uporabnost za pojasnjevanje zdravja in bolezni ter predstaviti podro\u010dja, ravni in na\u010dine prou\u010devanja zdravstvene sociologije.<\/p>\n

Pomen sociologije je v tem, da nam poka\u017ee stvari iz drugega zornega kota, odstre pogled pod povr\u0161je, naredi stvari \u00bbprozorne\u00ab (prim. Skodelica kave).
\nSKODELICA KAVE- vsakdanjega pojava, kot je to da gremo z nekom popit skodelico kave, ne moremo zreducirat na fiziolo\u0161ko potrebo po dovajanju teko\u010din v telo, to dejanje ima ve\u010d ravni: je simboli\u010dna vrednota dru\u017eenja z nekom, drogiranje z dru\u017ebeno dovoljeno drogo, vstop v svetovno ekonomski svet proizvodnje, transporta in prodaje kave. Je rezultat zgodovinskega razvoja.<\/p>\n

Vpliv industrijske revolucije na razvoj sociologije <\/strong>
\nIndustrijska revolucija je konec 18. in 19. stol. povzro\u010dila velike dru\u017ebene in ekonomske spremembe. Ustvarila je tudi prepri\u010danje, da je mo\u017eno nadzorovati sile, na katere \u010dlovek doslej ni mogel vplivati. Prekinila je tradicionalno kme\u010dko gospodarstvo in povzro\u010dila selitev prebivalstva iz pode\u017eelja v mesta.<\/p>\n

Pojavile so se velike razredne razlike, rev\u0161\u010dina in pomanjkanje. To je spodbudilo nekatere \u010dlovekoljube, da so prou\u010devali \u017eivljenjske razmere revnih. Razvila se je tradicija prou\u010devanja socialnih in socialno medicinskih problemov. Nove dru\u017ebene pojave so za\u010deli razlagati s pomo\u010djo znanstvenega pristopa v okviru nove znanosti \u2013 sociologije.<\/p>\n

Kako lahko sociologija pomaga zdr.delavcem pri njihovem delu?<\/strong>
\nZdravje ljudi je v tesni povezanosti z dru\u017ebenimi spremembami in strukturnimi zna\u010dilnostmi dolo\u010dene dru\u017ebe. Sociologija s svojimi metodami prou\u010devanja dru\u017ebe in pojavov v nji pomaga zdravstvenim delavcem videti stvari iz drugega zornega kota. \u017deli pogledati v ozadje dru\u017ebenih pojavov in ugotavlja zakonitosti delovanja dru\u017ebe. Te ugotovitve pomagajo zdr.delavcu razumeti zdravje in bolezen ter \u010dloveka kot posameznika in kot del dru\u017ebe. S pomo\u010djo sociolo\u0161kih ugotovitev lahko prepozna trenutno stanje zdravja, bolezni in zdravstva in predvidi stanje v prihodnosti ter nanj vpliva z na\u010drtovanjem in usmerjanjem zdravstvene dejavnosti.<\/p>\n

Maksimalna razlaga zdravja <\/strong>
\nZdravje nas zanima na kognitivni ravni, na ravni dru\u017ebene akcije in na ravni vrednot in norm (kaj je, kaj smo zanj pripravljeni storiti in koliko nam pomeni). Najpogosteje opis zdravj izhaja iz biomedicinskega stali\u0161\u010da kot odsotnost bolezni ali pa iz subjektivnih ob\u010dutkov in po\u010dutja. V definiciji WHO je to dvoje zdru\u017eeno: zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi fizi\u010dno, psihi\u010dno in socialno dobro po\u010dutje. Po Beattieju pa zdravje lahko klasificiramo tudi glede na tip znanja, ki stoji za dolo\u010denim pojmovanjem, glede na socialno politi\u010dno filozofijo in kulturno dolo\u010denost pojmovanja. Tako glede na tip znanja lo\u010dimo biopatolo\u0161ki, ekolo\u0161ki, biografski in skupnostni model zdravja, glede na socialno politi\u010dno filozofijo model deficita, deprivacije, mo\u017enosti in emancipacijski model ter glede na kulturo kulturo podrejenosti, nadzorovanja, individualizma in sodelovanja.<\/p>\n

Razlo\u017ei ekolo\u0161ki model zdravja!<\/strong>
\nJe model zdravja glede na tip znanja. Obravnava zdravje z aplikacijo naravoslovnih znanosti \u2013 humana ekologija na skupnostne pojave. Zdravje razume kot rezultat ravnote\u017eja med \u010dlovekom in okoljem. Pri obravnavi interakcij med organizmom in okoljem ocenjuje ustreznost in neustreznost tveganja (ustreznost \u017eivil, vode, zraka\u2026). Dejavnosti ekolo\u0161kega modela zdravja so ekologija, higiena, zdravstveno in\u017einirstvo, nosilci dejavnosti pa javno zdravstvo, zdravniki, zdravstveni in\u0161pektorji in zdr.in\u017eenirji.
\nFunkcionalisti\u010dno pojmovanje zdravja<\/strong>
\nFunkcionalizem smatra zdravje kot sredstvo za dobro funkcioniranje dru\u017ebe. Je normalno stanje, ko \u010dlovek lahko opravlja svoje dru\u017ebene vloge in s tem omogo\u010da pre\u017eivetje skupnosti. Bolezen razume kot obliko dru\u017ebene deviance. Vsak zdrav posameznik ima \u0161tevilne dru\u017ebene vloge, zaradi katerih dru\u017eba lahko pre\u017eivi. Ob disfunkciji mu zdravstvena institucija lahko podeli status (vlogo) bolnika. S tem pridobi dolo\u010dene pravice in dol\u017enosti s ciljem ponovno pridobiti zdravje, da bo lahko zopet igral svoje normalne dru\u017ebene vloge. Funkcionalizem predpostavlja absolutno avtoriteto zdravnika, ki ima funkcijo dru\u017ebenega nadzora s tem, ko je poobla\u0161\u010den, da dolo\u010da, kdo je bolnik, koga in kako zdraviti. Funkcionalizem je konzervativen, zgre\u0161i dejstvo, da se dru\u017eba razvija. Pojem vloge bolnika , ki naj bi bila za\u010dasna, ob porastu kroni\u010dnih obolenj in starej\u0161ega prebivalstva ni ve\u010d primeren. Tudi odnos zdravnika do bolnika mora iz avtoritativnega preiti v partnerski.<\/p>\n

Pomankljivosti funkcionalisti\u010dnega pojmovanja zdravja<\/strong>
\nGlavni predstavnik Parsons (ameri\u0161ki sociolog) se je ukvarjal s procesi, ki ohranjajo dru\u017ebeno stabilnost in red; podrobno je prou\u010deval institucijo zdravstvenega varstva v moderni dru\u017ebi. Kritiki mu o\u010ditajo konservatizem, videl je le pozitivne strani ameri\u0161ke dru\u017ebe, ne pa negativnih, npr. depriviligirani skupin in pristranskega ravnanja institucij. Spregledal je tudi, da v sodobih dru\u017ebah ni skupnega sistema vrednot, ki bi povezoval vse \u010dlane dru\u017ebe. Po Parsonu bolezen ni le biolo\u0161ka motnja, marve\u010d tudi oblika dru\u017ebene odklonskosti. Celotno pri\u010dakovanje ravnanja imenuje vloga bolnika, ki obsega pravice in dol\u017enost. Zdr. delavci morajo biti strokovno usposobljeni za vra\u010danje zdravja ter imajo funkcijo dru\u017ebenega nadzora. Predpostavlja tudi, da so vsi pacienti dele\u017eni enake obravnave, kar pa ne dr\u017ei- so razlike glede na spol, starost, narodnost, sloj, diagnozo.<\/p>\n

Vpliv kulture na pojmovanje zdravja <\/strong>
\nPosameznikov pogled na svet je v veliki meri kulturno pogojen, se pravi, da mu ga je oblikovalo njegovo socialno okolje. Na kak\u0161en na\u010din se to dogaja, nam pomagata odgovoriti konceptne mre\u017ee in skupine. Mre\u017ea je sistem pravil in omejitev v neki kulturi in je lahko gosta (stroga, precizna pravila) ali redka (vse je stvar pogajanj). Skupina pa nam pove, kako je posameznik povezan z drugimi v skupini: mo\u010dna skupina pomeni izrazit ob\u010dutek pripadnosti, skupina je pomembnej\u0161a od posameznika, v \u0161ibki skupini pa se posamezniki lahko uveljavijo in imajo povezave navzven. Tako nastanejo \u0161tirje tipi kulture: kultura podrejenosti (gosta mre\u017ea in \u0161ibka skupina), kultura nadzorovanja (gosta mre\u017ea in mo\u010dna skupina), kultura individualizma (redka mre\u017ea in \u0161ibka skupina) ter kultura sodelovanja (redka mre\u017ea in mo\u010dna skupina).<\/p>\n

Primerjajte skupnostni in biografski model pojmovanja zdravja<\/strong>
\nSkupnostni model pojmovanja zdravja razume zdravje v okviru humanisti\u010dnega znanja kot zdravje skupnosti. Zdravje je tisto, za kar se skupnost dogovori, da je. Obravnava \u010dloveka v dru\u017ebenih odnosih, v okolju, njegovo povezanost oziroma odtujitev v skupnosti. Zagovorniki, skupnostni delavci\u2026 za vzpostavljanje zdravja uporabljajo diskusijo, ustno zgodovino in avtobiografijo.
\nPri biografskem modelu zdravja gre za psiholo\u0161ki pristop, ki v okviru humanisti\u010dnega znanja obravnava posameznika in njegove osebne te\u017eave. Zdravje pojmuje kot dobro delovanje \u010dlovekove psihe in obvladovanje lastnih te\u017eav. Psihoterapevti, soc.delavci, svetovalci za vzpostavljanje zdravja uporabljajo pogovor, biografijo, \u0161tudijo primera, osebno svetovanje.<\/p>\n

Predstavitev in kritika biopatolo\u0161kega modela zdravja<\/strong>
\nBiopatolo\u0161ki model zdravja izhaja iz naravoslovnega znanja in obravnava posameznika. \u010cloveka pojmuje kot \u017eiv sistem z nekimi fiziolo\u0161kimi zna\u010dilnostmi, ki so merljive in so pri zdravem \u010dloveku v mejah normale. Nosilci dejavnosti za vzpostavljanje zdravja (kliniki, paramedicinski delavci) na osnovi biomedicinskih znanosti preiskujejo \u010dlove\u0161ki organizem kot mehanizem in i\u0161\u010dejo odstopanja od normale, ki pomenijo bolezensko stanje. Tipi\u010dne dejavnosti za vzpostavljanje zdravja so patologija, kirurgija, kemoterapija\u2026<\/p>\n

Marksisti\u010dno pojmovanje zdravja in zagotavljanja zdr.varstva<\/strong>
\nMarksizem pojmuje zdravje kot rezultat konfliktov temeljnega dru\u017ebenega odnosa. Odvisno je od delovnega okolja in ekonomskih odnosov in je predvsem odraz dru\u017ebene neenakosti. Sistem zdravstvenega varstva bi moral temeljiti na solidarnosti, pravi\u010dnosti, enako za vse. Marksizem trdi, da so dru\u017ebeni razredi vzrok za razlike v dru\u017ebi, zato bi bilo potrebno uveljavit brezrazredno dru\u017ebo, v kateri bi imeli vsi enake mo\u017enosti (tudi za zdravje, bolezen, zdravstveno varstvo)<\/p>\n

Vpliv znanosti na pojmovanje zdravja (= rezultat vpliva znanosti)<\/strong>
\nNa pojmovanje zdravja druga\u010de vplivajo naravoslovne (trde) kot dru\u017eboslovne (mehke) znanosti.
\nNaravoslovne znanosti pojmujejo zdravje kot stanje, ko ni odstopanja od normale, ki je dolo\u010dena s predpisi. Obravnava posamezni \u010dlove\u0161ki organizem kot mehanizem in interakcije med organizmom in okoljem (biopatolo\u0161ki in ekolo\u0161ki model zdravja).
\nDru\u017eboslovne znanosti pojmujejo zdravje kot sposobnost posameznika, da lahko obvladuje te\u017eave, oz. skupine same opredelijo, kaj je zdravje. Kaj je zdravje mehke znanosti ne opredelijo s predpisi (biografski in skupnostni model zdravja). Rezultat vpliva znanosti so razli\u010dni pristopi, obravnava, ocenjevalni kriteriji, dejavnosti in nosilci dejavnosti.<\/p>\n

Primerjaj funkcionalisti\u010dno in marksisti\u010dno razlago zdravja!<\/strong>
\nFunkcionalizem smatra zdravje kot sredstvo za dobro funkcioniranje dru\u017ebe. Je normalno stanje, ko \u010dlovek lahko opravlja svoje dru\u017ebene vloge in s tem omogo\u010da pre\u017eivetje skupnosti. Ob disfunkciji zdravnik ugotovi bolezen (dru\u017ebeni nadzor) in dodeli vlogo bolnika, ki prina\u0161a dolo\u010dene pravice (po\u010ditek, zdravljenje, nadomestilo OD\u2026) in dol\u017enosti (\u010dimprej ponovno vzpostaviti zdravje \u2013 staro stanje in prevzeti svoje dru\u017ebene vloge).Funkcionalizem je konzervativen, predpostavlja absolutno avtoriteto zdravnika in ne upo\u0161teva sodelovanja bolnika, kar pa je nujno pri obravnavi kroni\u010dnih bolezni.
\nMarksizem trdi, da je zdravje rezultat konfliktov temeljnega dru\u017ebenega odnosa, ki je konflikt. Bolezen ni le biolo\u0161ki proces, temve\u010d jo dolo\u010dajo tudi na\u010din produkcije in ekonomski odnosi. Ni\u017eji, revnej\u0161i sloji so manj zdravi, zato je potrebno eliminirat razredno dru\u017ebo. Zdravje je rezultat dru\u017ebene neenakosti in \u010dlovekovega polo\u017eaja v nji. Marksizem upo\u0161teva, da se dru\u017eba ves \u010das spreminja, razvija. Zdravstvo v kapitalizmu postaja profitna dejavnost, ki omogo\u010da zdravju \u0161kodljivo proizvodnjo, medicina prehaja v industrijski tip in je vse bolj specializirana in hierarhi\u010dna,prina\u0161a profit (zavarovalnice, farmacija\u2026).<\/p>\n

Kako vpliva slojevitost v dru\u017ebi na neenakost v zdravju? <\/strong>
\nNeenakost obstaja v vseh oblikah \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Dru\u017ebena slojevitost je ena od oblik neenakosti med ljudmi. Pomeni razdelitev ljudi v skupine (zgornji, srednji, ni\u017eji sloj). V posamezni skupini imajo ljudje podoben ekonomski polo\u017eaj, izobrazbo, ugled, zato pa tudi podoben \u017eivljenjski slog. Slojevitost dru\u017ebe pomeni razporeditev posameznih slojev in odnosov med ljudmi. V vseh dru\u017ebah so najbolj zdravstveno ogro\u017eeni pripadniki najni\u017ejih slojev, hkrati pa imajo tudi najslab\u0161i dostop do zdravstvenega varstva. Posebno rizi\u010dne skupine so ljudje z nizkim dohodkom,ljudje z nizko izobrazbo, eno-roditeljske dru\u017eine, starej\u0161i, invalidi, emigranti, ljudje rasnih ali eti\u010dnih skupin. Na neenakost v zdravju vplivajo predvsem ekonomski polo\u017eaj, ter naravno in socialno bivalno okolje.<\/p>\n

Zdravstveno delo v dru\u017einah<\/strong>
\nZdr.delo je delo za izbolj\u0161anje, vra\u010danje, ohranjanje zdravja in vklju\u010duje vse aktivnosti, ki so namenjene skrbi za zdravje. Poteka formalno (zdr.organizacije) in neformalno na razli\u010dnih podro\u010djih. Zelo pomembno je neformalno zdr.delo v dru\u017eini, kjer poteka ve\u010dina zdr.nege in zdravljenja. Ve\u010dino obremenitev na tem podro\u010dju prevzemajo \u017eenske (skrb za otroke, starej\u0161e, invalide\u2026). \u0160e zlasti so izpostavljene matere z odgovornostjo za vzgojo, higienske navade otrok, zdravo prehrano, cepljenje, \u0161olo\u2026 Razli\u010dni avtorji navajajo razli\u010dne vzroke za ve\u010djo obremenjenost \u017eensk. Vsekakor gre za ni\u017ee vrednoteno delo, ki izvajalcu ne prina\u0161a mo\u010di in ugleda, \u010deprav je zelo pomembno in zahtevno. Dru\u017eina pa je tudi ciljna skupina \u2013 prejemnik formalnega zdr.dela \u2013 patrona\u017ene slu\u017ebe.To delo zahteva zavezni\u0161tvo in partnersko sodelovanje med zdr.delavci in dru\u017eino.
\nDru\u017eina kot prejemnik in izvajalec zdravstvenega dela
\nDru\u017eina ima temeljno vlogo v neformalnem zdr. delu, saj v nji poteka ve\u010dina zdr. nege in zdravljenja. V dru\u017eini se dogaja rojevanje, nega in socializacija otrok, zdr. vzgoja, skrb za starej\u0161e, invalide, psihi\u010dna podpora, skrb za higieno, prehrana, obla\u010denje\u2026 Vendar zdr. delo v dru\u017eini ni enakomerno porazdeljeno: najve\u010d dela opravijo \u017eenske, posebno je poudarjena odgovornost matere za zdravje dru\u017einskih \u010dlanov. Verjetno ta porazdelitev izhaja iz tega, da je zdr. delo v dru\u017eini slabo vrednoteno, manj ugledno in zato kot ve\u010dina manjvrednih del odrinjeno \u017eenskam.
\nDru\u017eina je tudi prejemnik formalnega zdr. dela in sicer je ciljna skupina v patrona\u017enem zdr.varstvu, kjer se poudarja zavezni\u0161tvo in partnersko sodelovanje med zdr.delavci in dru\u017einami.<\/p>\n

Zakaj najve\u010d zdr. dela v dru\u017einah opravijo \u017eenske, odnos identitete <\/strong>
\nZa to obstaja ve\u010d razlag. Nekateri trdijo, da gre za naravno funkcijo \u017eensk. Psihoanalitiki trdijo, da se zaradi identifikacije deklic z materjo, ki v otro\u0161tvu skrbi za ljudi, tudi kasneje v \u017eivljenju \u017eenske \u010dutijo pa bli\u017ee ljudem, medtem ko de\u010dki v otro\u0161tvu do matere do\u017eivljajo druga\u010dnost in se zato kasneje z ljudmi te\u017eje identificirajo. Verjetno najbolj dr\u017ei razlaga, da so si mo\u0161ki zaradi mo\u010di prisvojili ugledna in bolje pla\u010dana dela, \u017eenskam pa prepustili manj v\u0161e\u010dna in ni\u017ee vrednotena dela, kamor spada tudi zdravstveno delo.<\/p>\n

Feministi\u010dna razlaga \u017eenskega zdravja<\/strong>
\nFeminizem obravnava vpliv spola na opredelitev bolezni in zdravljenja ter zdravljenje kot obliko mo\u0161ke kontrole nad \u017eenskami. Doyalova, ki je raziskovala podro\u010dje sociologije \u017eenskega zdravja, kritizira model \u017eenskega zdravja, ki izhaja predvsem iz \u017eenske anatomije. Zdravje \u017eensk je rezultat dru\u017ebenega polo\u017eaja, vplivov socialnega in kulturnega okolja. Nevarnosti za zdravje izhajajo iz zna\u010dilnosti \u017eivljenja \u017eensk. Njihove \u017eivljenjske razmere so v razli\u010dnih dru\u017ebah razli\u010dne, vsem pa je skupna dolo\u010dena oblika podrejenosti \u017eensk. V okviru medicine je zdravje \u017eensk obravnavano predvsem z vidika njihove vloge v dru\u017ebi (rojevanje, delo doma\u2026) in ne kot dejavnik kakovosti \u017eivljenja. Vir nevarnosti za \u017eensko zdravje predstavlja dom (nasilje, delo, iz\u010drpanosti), spolnost (oku\u017ebe, nasilje), rodnost (spol otroka, odlo\u010danje o \u0161t. otrok), rojevanje (maternalna umrljivost, po\u0161kodbe), pla\u010dano delo (vir fizi\u010dnega in du\u0161evnega stresa, manj pla\u010dano delo) in odvisnosti (ve\u010d tihih, skritih odvisnosti \u2013 hrana, tbl,kava, pospravljanje, nakupi\u2026). Doyalova vidi izhod iz obstoje\u010dega stanja v samopomo\u010di in medsebojni pomo\u010di.<\/p>\n

Zakaj nara\u0161\u010da zanimanje za telo v sodobni sociologiji?<\/strong>
\nSociologija telesa se uveljavi sredi 80 let, kot posledica \u0161tevilnih dru\u017ebenih sprememb, ki so prispevale k izrecnem zanimanju za telo:
\nFeministi\u010dna gibanja (\u017eenske) so si prizadevala za nadzorovanje lastnih teles v \u00bbmo\u0161ki\u00ab medicini, izpostavila so problem mo\u0161ke dominacije nad \u017eenskami in s tem v zvezi status \u017eenskega telesa.
\nTehnolo\u0161ke inovacije v zvezi z reprodukcijo zabrisujejo mejo med naravnim in dru\u017ebenim telesom in postavljajo eti\u010dne dileme.
\nStaranje prebivalstva postavlja vpra\u0161anja o za\u010detku, koncu in dol\u017eini \u017eivljenja, evtanaziji, kdo je lastnik telesa.
\nV sodobni tehnologiji postanejo telesa pomemben potro\u0161nik (fitnes, aerobika, prehrana\u2026).
\nPojavljajo se nove bolezni, ki jim medicinska tehnologija ni kos (aids), ter
\neti\u010dna vpra\u0161anja v zvezi z raziskavami na embrijih, zavra\u010danjem zdravljenja kadilcev\u2026<\/p>\n

Je telo biolo\u0161ki ali dru\u017ebeni pojav? Zakaj?<\/strong>
\nVe\u010dino pojmovanj telesa bi lahko uvrstili v tri skupine: naturalisti\u010dno, konstruktivisti\u010dno in fenomenolo\u0161ko.
\nNaturalisti\u010dno, ki razlaga da telo resn\u010dno obstaja in je neodvisno od dru\u017ebe.
\nDru\u017ebeno-konstruktivisti\u010dno, ki meni da je telo dru\u017ebeno ustvarjeno.
\nFenomenolo\u0161ko pojmovanje telesa, ki prikazuje svet z interpretacijo in spoznavanjem pomena.
\nMeni je najbli\u017eja trditev, da je telo nedokon\u010dan biolo\u0161ki in dru\u017ebeni pojav: telo se stalno spreminja zaradi vzgoje, \u017eivljenjskega sloga, znanja in sposobnosti za intervencije v telo. Posameznik lahko vpliva na svoje telo, ki je del njegove samopodobe. Hkrati pa med posamezniki potekajo interakcije, ki ustvarjajo dru\u017ebo. Posameznik vstopa v dru\u017ebo, ki \u017ee ima izdelana pravila obna\u0161anja, katera naj bi tudi on upo\u0161teval,\u010de ho\u010de ostati del nje (civilizacija telesa).<\/p>\n

Telo kot fizi\u010dni kapital<\/strong>
\nTelo lahko vpliva na dru\u017ebeno umestitev posameznika. Kako ravnamo s telesom je odvisno od razreda, ki mu pripadamo (nega, hranjenje,oblika govora…). Dolo\u010deno ravnaje s telesom pa lahko omogo\u010di posamezniku vzpon (\u0161port) v dru\u017ebi, ali pa povzro\u010di dru\u017ebeni propad (alkoholiziranje). Telo kot kapital v ni\u017ejem razredu najpogosteje pomeni sredstvo za dosego cilja, v srednjem pa ima telo ekspresiven (izrazni) pomen- je cilj sam po sebi.<\/p>\n

ZN in telo- ZN pogosto sega prek navideznega zidu, ki so ga civilizacijski procesi zgradili okoli na\u0161ih teles. MS pogosto pomagajo pri osnovnih telesnih funkcijah (spanje, hranjenje), morajo pazljivo ravnati s pacienti, da se izognejo sramu in zadrege. Vdrejo v zasebni prostor, ki ga pridobijo z izku\u0161njami. Za ta na\u010din so zna\u010dilna pravila: p.podrejanja P, odvisnosti P, skromnosti P, za\u0161\u010dite P,…
\nTelo kot projekt
\nPo Shillingu je telo nedokon\u010dan biolo\u0161ki in dru\u017ebeni pojav, ki se preoblikuje zaradi sodelovanja v dru\u017ebi. Nekatere zna\u010dilnosti so dolo\u010dene z vzgojo: hoja, govor, gibi in pomenijo fizi\u010dni kapital. Ker je telo stalno v stanju nedokon\u010danosti ga lahko pojmujemo kot projekt v procesu nastajanja, na katerem moramo delati, ga oblikovati in je del samopodobe posameznika.
\nShilling izhaja iz dveh predpostavk:
\n\u2022 da imamo tehnolo\u0161ko znanje in sposobnost za intervencijo v telo
\n\u2022 da se zavedamo telesa kot nedokon\u010danega pojava, ki ga oblikujemo z izbiro \u017eivljenjskega sloga
\nV dru\u017ebi kjer prevladuje tveganje in negotovost, postaja telo varen kraj, ki ga lahko posameznik nadzoruje. \u010ce \u017ee more vplivati na \u010dedalje bolj kompleksno dru\u017ebo, ima lahko vsaj<\/p>\n

Zakaj je Goffman psihiatri\u010dne analize poimenoval totalne institucije?<\/strong>
\nE. Goffman je prou\u010deval depriviligirane dru\u017ebene skupine. Zanimal ga je pogled z dna. Njegov raziskovalni problem je bilo ohranjanje osebne identitete. Ugotavljal je, da se v institucijah, kjer je vse delo in vedenje omejeno s strogimi predpisi in vertikalno hierarhijo (= totalne institucije) pojavijo interakcije z mo\u010dno negativnim vplivom na identiteto depriviligiranih skupin. Ti ljudje za ohranjanje svoje identitete razvijejo poseben obrambni mehanizem \u2013 prilagodijo se samo povr\u0161insko, skrivaj pa ohranjajo svojo paralelno kulturo in identiteto (subkultura prito\u017eevanja). To je splo\u0161no mehanizem s pomo\u010djo katerega \u0161ibkej\u0161i za\u0161\u010ditijo svoje pojmovanje sebe in se upirajo manjvrednim identitetam, ki jim jih sku\u0161ajo vsiliti mo\u010dnej\u0161i. Razvijejo neformalno kulturo, ki deluje kot strategija pre\u017eivetja v odtujenem in hladnem okolju.<\/p>\n

Goffmanova teorija identitete<\/strong>
\nOsebna identiteta (kaj se \u010dutim in kako me drugi vidijo) je bila Goffmanov glavni raziskovalni problem. Zanimal pa ga je pogled z dna dru\u017ebe. Prou\u010deval je proces, v katerem posameznik razvije osebno identiteto na osnovi intrakcij z drugimi ljudmi. Dolo\u010dene reakcije drugih nas potrjujejo ali pa ozna\u010dujejo odstopanja. Dolo\u010dena zna\u010dilnost se posplo\u0161i na \u010dloveka kot celoto, kar Goffman imenuje stigmatizacija. Prou\u010deval je tudi vpliv totalne institucije (stroga pravila) na posameznika: totalna institucija ho\u010de izni\u010diti posameznikovo identiteto, zato ludje razvijejo posebni mehanizem, ko se prilagodijo samo povr\u0161insko, na skrivaj pa ohranjajo svojo paralelno kulturo. S tem za\u0161\u010ditijo pojmovanje sebe in se upirajo manjvrednim identitetam, ki jim jih posku\u0161ajo vsiliti mo\u010dnej\u0161i (subkultura prito\u017eevanja). Goffman je s tem prispeval k uvajanju bolj fleksibilnih oblik skrbi za bolnike z mo\u017enostjo pogajanja in sodelovanja vseh vklju\u010denih.
\nSTIGMATIZACIJA- ko se dolo\u010deno zna\u010dilnost posplo\u0161i na \u010dloveka v celoti,
\nNpr. invalide se upokoji, \u010deprav bi bili za dolo\u010dena dela \u0161e popolnoma sposobni.<\/p>\n

Prito\u017eevalna kultura kot sredstvo pre\u017eivetja v totalni instituciji<\/strong>
\nTotalna institucija je institucija, v kateri je vse vedenje, delo, odnosi urejeno s strogimi pravili. Goffman je raziskoval ohranjanje identitete depriviligiranih skupin v taki instituciji. Reakcije priviligiranih slojev delujejo nanje destruktivno. Da lahko v taki dru\u017ebi pre\u017eivijo, razvijejo posebno subkulturo prito\u017eevanja: na zunaj, povr\u0161insko se prilagodijo, skrivaj pa razvijejo svojo kulturo \u2013 se prito\u017eujejo, kritizirajo in se trudijo razvrednotit priviligiran sloj (seveda le ta o tem ni\u010d ne ve). Tako se upirajo razvrednotenju lastne identitete.<\/p>\n

Kako kultura nadzorovanja vpliva na pojmovanje ljudi o zdravju? <\/strong>
\nKultura nadzorovanja razume zdravje vezano na skupnost (gosta mre\u017ea, mo\u010dna skupina) in je povezana z ekolo\u0161kim modelom zdravja ter paternalisti\u010dno socialno filozofijo.<\/p>\n

Kako kultura individualizma vpliva na pojmovanje ljudi o zdravstvu?<\/strong>
\nKultura individualizma temelji na participativni socialni filozofiji pomeni, da naj bi ljudje sodelovali pri odlo\u010danju) in se ve\u017ee na biografski model zdravja, v katerem so nosilci: zagovorniki, skupnostni delavci in spodbujevalci pravic. Pomemben je osebni uspeh, samostojnost, zasebnost. Za zdravje bi moral skrbeti vsak sam.<\/p>\n

Predstavite tri ravni analize, ki jih uporablja zdravstvena sociologija za prou\u010devanje zdravja in bolezni<\/strong>
\nDa bi lahko razvili splo\u0161no teorijo zdravja in bolezni v dru\u017ebi, je potrebno uporabljati tri ravni analize:
\n\uf02a najprej opise izku\u0161nje zdravja in bolezni iz posameznikove perspektive (npr. bolezen kot oblika odtujitve, ko je lastno telo do\u017eiveto kot predmet)
\n\uf02a nato dru\u017ebeno konstrukcijo bolezni, ko zdr. delavci klasificirajo in nadzorujejo posameznike, zlasti v okviru institucij za obravnavo bolnih
\n\uf02a in kon\u010dno dru\u017ebena organizacija sistemov ZV, njihov odnos do dr\u017eave in gospodarstva, problemi dru\u017ebene neenakosti znotraj posameznih dru\u017eb in med dru\u017ebami.<\/p>\n

Kako lahko ugotovitve iz raziskave SJM koristijo pri na\u010drtovanju zdr. varstva<\/strong>
\nUgotovitve SJM nam povedo, kako se gibljejo nekateri dru\u017ebeni pojavi, ki imajo vpliv na zdravje. Prika\u017eejo prisotnost dejavnikov tveganja, \u017eivljenjski slog ljudi po kategorijah (starosti, spolu, izobrazbi\u2026). Dajo nam tudi podatke o du\u0161evnem in socialnem zdravju ljudi (ob\u010dutek sre\u010de, \u017ealosti, stiki z ljudmi\u2026). Pomembno je tudi ugotavljanje zadovoljstva (in vzrokov) z zdravstveno slu\u017ebo. Na osnovi tako dobljenih podatkov lahko kriti\u010dno ocenimo dosedanje in trenutno organiziranost zdravstvene slu\u017ebe in predvidevamo, kak\u0161ne bodo potrebe po zdravstvu v prihodnosti, postavljamo nove cilje, reorganiziramo zdr.slu\u017ebo\u2026, da bi dosegli \u010dim vi\u0161jo stopnjo zdravja in zadovoljstva ljudi.<\/p>\n

Predstavite raziskavo SJM<\/strong>
\nRaziskava poteka na FDV v okviru In\u0161tituta za raziskavo SJM \u017ee od leta 1968.
\nTakrat je bila izjema, saj se takrat javna mnenja niso prou\u010devala ali objavljala- torej ka\u017ee na proces demokratizacije. Metodolo\u0161ko longitudinalna raziskava, omogo\u010da mednarodne primerjave, financira jo dr\u017eava. Je terenska raziskava na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije odraslih- vanj pride enak dele\u017e posameznih dru\u017ebenih kategorij (mo\u0161ki, \u017eenske, mesto, pode\u017eelje, osnovna, vi\u0161ja izobrazba,…) Dela se z vpra\u0161alnikom z ve\u010dinoma zaprtimi vpra\u0161anji, ki obsegajo ve\u010d vsebinskih sklopov (gospodarstvo, politika, religija, kultura, mediji…) Podatke zbirajo anketarji na domovih anketirancev. Le ti se nato statisti\u010dno obdelajo in tako ka\u017eejo stali\u0161\u010da in mnenja Slovencev- vmes so tudi demografska vpra\u0161anja, tako da lahko rezultate predstavimo tudi po teh kategorijah- (spol, starost, poklic, izobrazba, kraj bivanja, dohodek, dru\u017einski stan,…). Rezultati ka\u017eejo, da na zdravje vpliva \u017eivljenjski slog ;obstaja povezava med izobrazbo in na\u010dinom prehrane, dele\u017e kadilcev med odraslimi upada; najve\u010d je te\u017eav s sklepi, vidom, srcem, \u017eivci dihanjem; razne substance, ki vplivajo na zdravje ve\u010d uporabljajo \u017eenske; ob\u010dutek sre\u010de z leti upada, nara\u0161\u010da pa s stopnjo izobrazbe; poro\u010deni mo\u0161ki so sre\u010dnej\u0161i od poro\u010denih \u017eensk, vdovci so najbolj nesre\u010dni. Preventivni zdr. pregledi nara\u0161\u010dajo s stopnjo izobrazbe, nara\u0161\u010da nezadovoljstvo z zdravstvom.<\/p>\n

Predstavitev vzorcev raziskave SJM<\/strong>
\nRaziskava SJM poteka longitudinalno, na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije odraslih in obsega okoli 2000, ob\u010dasno 1000 anketirancev. Med njimi je enak dele\u017e posameznih dru\u017ebenih kategorij kot v osnovni populaciji odraslih dr\u017eavljanov Slovenije (\u017eenske, mo\u0161kih, mladi, starej\u0161i, osnovna, vi\u0161ja izobrazba, pravo razmerje prebivalcev iz mest in pode\u017eelja\u2026). Podatki (odgovori na prete\u017eno zaprta anketna vpra\u0161anja), ki jih anketarji zbirajo na domovih anketirancev, so nato statisti\u010dno obdelani. Rezultati ka\u017eejo letne preseke stali\u0161\u010d in mnenj Slovencev o razli\u010dnih dru\u017ebenih pojavih, lahko po kategorijah prebivalcev.<\/p>\n

Katere dru\u017ebene skupine so po raziskavi kakovosti \u017eivljenja v SLO najbolj zdravstveno ogro\u017eene in zakaj?<\/strong>
\nV raziskavi kakovosti \u017eivljenja v SLO so ugotavljali zdravstveno ogro\u017eenost skupin s prisotnostjo dejavnikov tveganja (kajenje, prekomerno pitje, telesna neaktivnost). Vpliv na kakovost \u017eivljenja ima izobrazba, starost in spol. Najve\u010d dejavnikov tveganja je prisotnih pri starej\u0161ih mo\u0161kih z nizko izobrazbo. Nasploh se mo\u0161ki obna\u0161ajo bolj tvegano. \u017denske so ogro\u017eene zaradi fizi\u010dne neaktivnosti. Na zdravstveno stanje vpliva polo\u017eaj v dru\u017ebi: dru\u017ebeni pritiski, stresi na delovnem mestu, brezposelnost. S tega vidika ugotavljajo slab\u0161e zdravstveno stanje starej\u0161ih, \u017eensk, manj izobra\u017eenih in manj premo\u017enih.<\/p>\n

<\/p>\n

Razlogi za upadanje zadovoljstva z zdr.slu\u017ebo pri prebivalcih v SLO<\/strong>
\nRaziskava SJM v letih 1994 in 1996 je pokazala nara\u0161\u010danje nezadovoljstva z zdravstveno slu\u017ebo v SLO. Najve\u010d ljudi je nezadovoljnih zaradi dolgega \u010dakanja pri zdravniku in dolgih \u010dakalnih dob za specialiste, preiskave in operacije. Nezadovoljstvo ve\u010da tudi neenaka obravnava B\/V, privilegiji, slaba organizacija, preve\u010d administracije in neprijaznost zdravstvenega osebja. Hkrati z upadanjem zadovoljstva upada tudi zaupanje v zdravstveno slu\u017ebo. Skoraj 1\/2 vpra\u0161anih ni prepri\u010dana, da bi v primeru bolezni zanje naredili vse kar znajo in zmorejo.<\/p>\n

Navedite primere sociolo\u0161kega raziskovanja na va\u0161em podro\u010dju zdravstvene mre\u017ee <\/strong>– ravni
\nV Sloveniji je bila l. 2001 predstavljena zelo ob\u0161irna sociolo\u0161ka raziskava s podro\u010dja \u017eivljenja in dela MS, ki je potekala pod okriljem DMSZT Slov.: Medicinske sestre v Sloveniji. Avtorice so raziskovale eti\u010dna razmi\u0161ljanja v ZN, stali\u0161\u010da MS do izobra\u017eevanja, samo-podobo MS, zadovoljstvo MS na delovnem mestu, mnenje MS o zdravju, zdravstveni slu\u017ebi, njihove zdravstvene navade, gibalne aktivnosti, pre\u017eivljanje prostega \u010dasa, kakovost \u017eivljenja MS\u2026\u2026\u2026\u2026
\nRaziskava SJM je v letih 1981\/82, 1994 in 1996 vklju\u010devala vpra\u0161anja s podro\u010dja zdravja, zdravstva in zdr.varstva (\u017eivljenjski slog v zvezi z zdravjem, ocena lastnega zdravja, ukrepanje ob zdr. te\u017eavah, zadovoljstvo z zdr. slu\u017ebo).<\/p>\n

U\u010dinki dru\u017ebenih procesov racionalizacije na zdr.obravnavo bolezni<\/strong>
\nRacinalizacija je vplivala na medicinsko podro\u010dje.Pojavi se medicinska klasifikacija odklonkosti, pove\u010da se vpliv zdravnikov kot profesionalcev, razvijejo se med. institucije, bolni\u0161nica, klinika in azil. Vzpostavi se organizacija medicinskega nadzorovanja dru\u017ebe. Zdravnik je zamenjal duhovnika kot varuha dru\u017ebenih vrednot, cerkvene institucije nadzorovanja pa medicina. Vzpon preventivne medicine, javnega in primarnega zdravstva je te mehanizme \u0161e globlje vpletel v dru\u017ebeno \u017eivljenje. Kategoriji greha in bolezni sta se lo\u010dili in specializirali, \u010deprav imajo medicinski opisi \u0161e vedno moralne komponente pogleda na posameznikovo in dru\u017ebeno organizacijo<\/p>\n

Kak\u0161en vpliv imajo civilizacijski procesi na delo v va\u0161em poklicu?<\/strong>
\nCivilizacijski procesi vklju\u010dujejo socializacijo, racionalizacijo in individualizacijo: ljudje se nau\u010dijo prikrivati nekatere funkcije telesa, nadzorujejo svoje ob\u010dutke in razumevajo svoje telo lo\u010deno od drugih. V na\u0161em poklicu se z vdiranjem v zasebnost (delo s telesi in njihovimi funkcijami) kr\u0161ijo pravila obi\u010dajnega obna\u0161anja. Nepazljivo ravnanje MS s pacientom lahko privede do ko\u010dljivih situacij, ob\u010dutka sramu in zadrege. Ms to znanje pridobi predvsem z izku\u0161njami, nosi uniformo, se profesionalno, stvarno obna\u0161a,bolnik je v odvisnem in podrejenem polo\u017eaju, MS za\u0161\u010diti njegovo zasebnost, prosi svojce, da se med posegom umaknejo\u2026<\/p>\n

Kaj pomeni civilizacija telesa po Eliasu in kak\u0161ne pomene ima za poklicno zdravstveno delo?<\/strong>
\nCivilizacija telesa po Eliasu pomeni privzemanje pravil obna\u0161anja, ki veljajo v neki dru\u017ebi, da posameznik v nji pridobi dolo\u010den polo\u017eaj. Proces vklju\u010duje tri elemente:
\nsocializacija, ko se ljudje nau\u010dijo prikrivati telesne funkcije, ki veljajo npr za odvratne. Telo postaja vse manj naravno in bolj dru\u017ebeno
\nracionalizacija, ko ljudje postajajo vse manj emocionalni in so sposobni nadzorovati svoje ob\u010dutke, ter
\nindividualizacija, ko ljudje razumemo svoje telo lo\u010deno od drugih in nam je pomembno, da vzdr\u017eujemo razdaljo do njih.
\nRezultat teh procesov so \u00bbcivilizirana telesa\u00ab, kar pomeni ve\u010djo samokontrolo ravnanja v zvezi s telesom, ob\u010dutek sramu in zadr\u017eanosti. V poklicnem zdravstvenem delu se soo\u010damo s polo\u017eajem, ki je nasproten pravilom socializacije: B\/V je nemo\u010den, ne more nadzorovati svojih ob\u010dutkov in telesnih funkcij, celo spodbujamo ga, da o njih govori in mu pri opravljanju teh funkcij tudi pomagamo in tako vdremo v njegovo zasebnost. Zdravstveni delavci moramo zelo previdno ravnati s pacientom, da se izognemo ob\u010dutkom sramu, zadrege in napa\u010dnemu razumevanju na\u0161ih aktivnosti.<\/p>\n

Kako so dejavniki tveganja razporejeni po razli\u010dnih dru\u017ebenih kategorijah v Sloveniji (po spolu, starosti, izobrazbi)? <\/strong>
\nPo spolu: \u017eenske so manj ogro\u017eene zaradi kajenja in pitja alkohola ter bolj ogro\u017eene zaradi fizi\u010dne neaktivnosti kot mo\u0161ki.
\nPo starosti: kajenje ogro\u017ea predvsem mlado in srednjo starostno skupino, pitje alkohola in fizi\u010dna neaktivnost se z leti stopnjujeta
\nPo izobrazbi: kajenja je nekoliko ve\u010d med poklicno in srednje izobra\u017eenimi, je pa med njimi nekaj manj prekomernega pitja, telesna neaktivnost pa je z vi\u0161jo stopnjo izobrazbe manj prisotna. Glede na izobrazbo so najbolj ogro\u017eeni tisti z nedokon\u010dano O\u0160.
\nNa splo\u0161no so najbolj ogro\u017eeni starej\u0161i mo\u0161ki z nizko izobrazbo, saj je pri njih prisotnih najve\u010d dejavnikov tveganja. \u017denske pa so najbolj ogro\u017eene zaradi fizi\u010dne neaktivnosti.<\/p>\n

Predstavite dvojnost dru\u017ebenega prostora po Habermasu.<\/strong>
\nPo Habermasu je dru\u017ebeni prostor sestavljen iz sveta \u017eivljenja in iz sistema. Svet \u017eivljenja je zasebni svet, ki ni formalno organiziran. Njegovo vodilo je pre\u017eivetje. Sem sodi reprodukcija ljudi, nega, skrb za nemo\u010dne, socializacija, razvoj osebnosti, prenos kulture.Sistem pa je formalno organiziran, njegovo temeljno gibalo je mo\u010d in denar. V sistem sodi produkcija stvari, trg, ekonomija, dr\u017eava. Te\u017enja po mo\u010di in denarju zahteva racionalizacijo, ki pomeni rast in ekspanzijo proizvodnje, mo\u010di in profita. To pa zahteva tudi racionalizacijo na podro\u010dju sveta \u017eivljenja \u2013 iskanje smisla dejavnostim sveta \u017eivljenja, njihovo organizacijo, formalizacijo in s tem selitev v sistem ter prevzem novih pravil igre. Racionalizacija v sistemu pomeni pove\u010danje proizvodnje, kar pa v svetu \u017eivljenja ni mo\u017eno, zato nastane paradoks racionalnosti, ki grozi, da sistemizacija s\u010dasoma \u017eivljenje celo ogro\u017ea namesto da ga ohranja. Izhod iz tega polo\u017eaja je mo\u017een s komunikacijsko akcijo, z uporabo razuma v korist vseh na osnovi svobodne in enakopravne razprave.<\/p>\n

Zna\u010dilnosti modernizacije<\/strong>
\nModernizacija je proces dru\u017ebenih sprememb in razvoja. Glavne zna\u010dilnosti so:
\ndiferenciacija, to je vzpostavljanje razli\u010dnosti na vseh podro\u010djih in lahko povzro\u010da anomijo, za vzpostavljanje solidarnosti so potrebne pogodbe, ki se opirajo na profesionalna zdru\u017eenja in strogo moralno vzgojo
\nkomodifikacija, to pomeni, da vsi \u010dlovekovi proizvodi, vklju\u010dno z delovno silo, postanejo tr\u017eno blago, in
\nracionalizacija, ko se \u010dlovekovo delovanje opira na razum in znanje in ni ve\u010d predpostavke o vi\u0161ji sili. Pove\u010da se nadzor nad naravnimi in dru\u017ebenimi procesi in prinese depersonalizacijo dru\u017ebenih odnosov
\nspreminjajo se tudi vrednote: simbolne vrednote predindustrijske dru\u017ebe (zvestoba, \u010dast, pogum, religija) v moderni dobi zamenjajo utilitarne vrednote (napredek, razum, profit, individualizem),v postmoderni dru\u017ebi pa te \u017ee nadome\u0161\u010dajo vrednote zaupanja (znanje, okolje, empatija, solidarnost).<\/p>\n

Kako dru\u017ebeni procesi modernizacije vplivajo na zdr. stanje ljudi?<\/strong>
\nBolj\u0161e socialno ekonomske razmere, komunalna higiena, zdr. varstvo, ve\u010dja proizvodnja hrane prina\u0161ajo zmanj\u0161ano \u0161tevilo rojstev in vse dalj\u0161o \u017eivljenjsko dobo, to pa staranje prebivalstva in s tem vse ve\u010d kroni\u010dnih bolezni. Dru\u017ebena slojevitost temelji predvsem na posedovanju lastnine in izobrazbi, kar prina\u0161a mali dele\u017e vi\u0161jega sloja in velik dele\u017e revnih. Pripadniki najni\u017ejih slojev z nizkim dohodkom, nizko izobrazbo, brezposelni, invalidi, migranti, stari, ljudje v stresnih poklicih\u2026 so zdravstveno najbolj ogro\u017eeni in imajo ote\u017een dostop do podpornih sistemov. Med temi skupinami se poleg kroni\u010dnih obolenj najpogosteje pojavljajo tudi bolezni, ki so veljale za skoraj izkoreninjene (TBC) in nove bolezni, ki jim sodobna medicina \u0161e ni kos (AIDS).
\nOdnos do smrti na zahodu<\/strong>
\nV pred-modernem \u010dasu je bila smrt javno dejanje: ljudje so umirali doma med sorodniki in sosedi. Danes so starej\u0161i odrinjeni iz prej\u0161njih vlog, prevladuje znanstveno znanje, avtoriteta tradicije izgublja pomen in tako postajajo odve\u010d. Upokojitev je za\u010detek socialne izolacije. Dalj\u0161a \u017eivljenjska doba prina\u0161a tudi dalj\u0161a obdobja odvisnosti, ki pomeni obremenitev dr\u017eave, saj sorodstvo ne deluje ve\u010d podporno. Tudi slab\u0161i ekonomski polo\u017eaj starih jih potiska na rob dru\u017ebe, kjer se pojavljajo kot deviantna skupina. V moderni dru\u017ebi je smrt institucionalizirana in brezosebna. Ljudje najpogosteje umirajo osamljeni v bolni\u0161nicah in DSO. Vse manj ljudi verjame v posmrtno \u017eivljenje oz. se spreminjajo predstave o njem.<\/p>\n

Kriza bolni\u0161nice kot osrednje zdravstvene ustanove<\/strong>
\nTip bolni\u0161nice naj bi v vsakem obdobju ustrezal zna\u010dilnostim dru\u017ebe. Dana\u0161nja dru\u017eba zahteva racionalizacijo. Katero raven zdravja in komu bo dru\u017eba zagotavljala je rezultat politi\u010dne odlo\u010ditve. Moderne bolni\u0161nice so delovno intenzivne oblike zdravstvenega varstva, ki za delo zahteva visoko strokovno izobra\u017eene in drage kadre, ki jih ni mogo\u010de zamenjati s stroji. Prevlada kroni\u010dnih bolezni in visoko tehnolo\u0161ka medicina mo\u010dno podra\u017eita zdravljenje. Pogoste bolni\u0161ni\u010dne infekcije z rezistentnimi mikroorganizmi poleg dra\u017ejega zdravljenja pomenijo izgubo ob\u010dutka varnosti za najbolj ogro\u017eene bolnike. Poleg finan\u010dne krize je prisotna tudi sociolo\u0161ka, saj so bolniki v velikih bolni\u0161nicah vse bolj odtujeni, zdravljenje postaja vse bolj brezosebno. Dolgotrajno bivanje v bolni\u0161nici celo zmanj\u0161a sposobnost za samostojno \u017eivljenje. Vsa na\u0161teta dejstva kli\u010dejo po spremembah, ki pa so jim na poti \u0161tevilne ovire in te\u017eave.<\/p>\n

Katere dru\u017ebene spremembe v 19. stol. povzro\u010dijo potrebo po znanstvenem prou\u010devanju dru\u017ebe?<\/strong>
\nTo so bile predvsem tri revolucije: znanstvena, politi\u010dna in industrijska.
\nZnanstvena revolucija je prinesla novo, racionalno razmi\u0161ljanje, izginjale so prepovedane teme za znanstveno prou\u010devanje. Politi\u010dna in socialna revolucija je za\u010dela uveljavljati idejo, da je mogo\u010de dru\u017ebo spreminjati v dolo\u010deno smer. Pod vplivom razsvetljenstva so se za\u010dele \u0161iriti ideje o svobodi, enakosti in nacionalnosti. Pogoste revolucije in vojne so ustvarile ob\u010dutek nenehne krize. Industrijska revolucija je prinesla velike dru\u017ebene in ekonomske spremembe in z njimi hudo rev\u0161\u010dino in pomanjkanje ter selitve pode\u017eelskega prebivalstva v mesta. To je spodbudilo za\u010detek prou\u010devanja socialnih in socialno medicinskih problemov. Prevladovalo je prepri\u010danje o \u010dlove\u0161ki mo\u010di nadzorovanja naravnih in dru\u017ebenih pojavov. Vse te spremembe so vodile k novim na\u010dinom razlaganja dru\u017ebenih pojavov s pomo\u010djo znanstvenega pristopa nove discipline.<\/p>\n

Vpliv kroni\u010dnih bolezni na razvoj bolni\u0161nic <\/strong>
\nPojav kroni\u010dnih bolezni s tradicionalno bolni\u0161ni\u010dno medicino ni mogo\u010de obvladati, ker postaja predrago, delo pa vse bolj fragmentirano (razdrobljeno). Nastajajo te\u017eave zaradi odtujitve pacientov v bolni\u0161nicah in javnosti od medicine. Vse bolj se uveljavlja tudi uporaba alternativne in komplementarne medicine. Ve\u010dji je poudarek na skrbi za zdravje, visoko tehnolo\u0161ka medicina pa postaja vpra\u0161ljiva kot centralna to\u010dka razvoja. Potrebne so spremembe, ki bodo cenej\u0161e in bolj prijazne bolnikom (manj odtujenosti, ve\u010d sodelovanja), kot npr. dnevne in negovalne bolni\u0161nice, majhni oddelki\u2026\u2026\u2026..<\/p>\n

Profesija \u2026\u2026\u2026\u2026 za\u017eeleno stanje? Utemeljite odgovor!<\/strong>
\nStatus profesije zahteva od poklicne skupine visoko stopnjo ekspertnega znanja, nadzor nad lastnim delom in visoko eti\u010dno zavest, da so interesi klienta pred lastnimi interesi. Poklicna skupina pa si s profesionalizacijo pridobi tudi monopol nad dolo\u010deno dejavnostjo, ugled, mo\u010d, vi\u0161je dohodke \u2026 Vi\u0161ja stopnja izobrazbe, dru\u017ebeno priznan ugled poklica, priznano avtonomno podro\u010dje dela in primerno nagrajevanje bi pomembno prispevalo k bolj\u0161i samopodobi MS in njihovi zavzetosti za strokovno kvalitetno delo. S tega vidika je profesija za\u017eeleno stanje, vendar je v ZN potrebna neka nova, druga\u010dna oblika, v kateri se namesto avtoritativnega odnosa uveljavi partnerski odnos vseh sodelujo\u010dih, diskusija namesto distance, pribli\u017eevanje B\/V, vzpostavljanje skupnosti, podpore in pomo\u010di pri osamosvajanju, znanje in izku\u0161nje pa naj bi uporabljali tudi za pove\u010danje znanja B\/V.<\/p>\n

Znanje, mo\u010d, etika so zna\u010dilnost profesij. Ali to dr\u017ei tudi za poklic, v katerega vi vstopate?<\/strong>
\nMoj poklic je \u0161e na poti k profesiji. Eti\u010dno delovanje MS opredeljuje Kodeks etike MS in ZT Slovenije. MS te\u017eimo k pridobivanju visoke (univerzitetne) stopnje znanja, pri tem pa so pomembne ovire tudi druge profesije(medicina), ki imajo \u017ee priznan status in mo\u010d.Tudi dru\u017eba s te\u017enjo po \u010dim cenej\u0161em zdravstvu nima dovolj interesa za visoko izobra\u017een (dra\u017eji) ZN kader. Pri svojem delu smo MS \u0161e vedno preve\u010d podrejene zdravnikom, saj nas pogosto \u017eelijo nadzorovati celo na na\u0161em avtonomnem podro\u010dju (razmejitev del ni izpeljana). MS si moramo pridobivati ve\u010d ekspertnega znanja in na osnovi tega ve\u010djo avtonomijo. Mo\u010d in ugled poklica lahko \u0161e pove\u010damo z eti\u010dnim delovanjem, holinisti\u010dnim pristopom ter partnerskim odnosom do B\/V.<\/p>\n

Profesonalizacija je strategija neke poklicne skupine, da si pridobi monopol nad dolo\u010deno dejavnostjo v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad nekaterimi oblikami dru\u017ebene deviantnosti.<\/p>\n

Predmet sociolo\u0161ke obravnave so razli\u010dni vidiki dru\u017ebenosti:<\/strong>
\nPosameznik kot nosilec dru\u017ebenega delovanja,
\nOdnos med \u010dlovekovim delovanjem in omejevalnim vplivom dru\u017ebene strukture,<\/p>\n

Pogoji dru\u017ebenega reda<\/strong>
\nVpra\u0161anje kako pride do dru\u017ebenih sprememb<\/p>\n

Raziskovalna vpra\u0161anja o sociologiji<\/strong>
\nOpisna vpra\u0161anja o dru\u017ebenih dejstvih- npr.kaj vedo ljudje o pravicah zdr. zavarovanja. (opi\u0161ejo kar vpra\u0161amo. Pomagajo razumeti nek dru\u017ebeni problem).
\nPrimerjalna vpr. o razlikah in podrobnostih znotraj iste dru\u017ebe ali med razli\u010dnimi dru\u017ebami (primerjava 2 ali ve\u010d pojavov: med dr\u017eavami \u2013 pomen higiene).
\nRazvojna vpr.pomenijo primerjavo na 2 ali ve\u010d \u010dasovnih to\u010dkah (npr. kako se spreminja odnos ljudi do zdr.slu\u017ebe).
\nTeoreti\u010dna vpr.- vpra\u0161anja o vzrokih zaradi katerih pride do nekega dru\u017ebenega pojava, posku\u0161ajo razlo\u017eiti ozadje problema, zakaj pride do dolo\u010denega pojava (npr. nasilja v dru\u017eini).
\nOdgovori lahko omogo\u010dajo razumevanje namernih in nenamernih posledic \u010dlovekovih dejanj (v\u010dasih nameravamo storiti kaj dobrega, pa povzro\u010dimo zlo). Nenamerne posledice so lahko destruktivne.<\/p>\n

Vloga bolnika po PERSONS<\/strong>
\nJe glavni predstavnik funkcionalizma. Obsega pravice in dol\u017enosti: bolnik je upravi\u010den svojih normalnih aktivnosti, ima pa dol\u017enost, da si prizadeva za \u010dimprej\u0161njo ozdravitev, da poi\u0161\u010de dru\u017ebeno dolo\u010dene oblike pomo\u010di in da sodeluje z zdravnikom pri zdravljenju.
\nPojem vloga bolnika je ustrezen za dolo\u010dene bolezni npr.akutne fizi\u010dne bolezni, manj se ujema s potekom dolgotrajnih kroni\u010dnih bolezni, kjer je potek po\u010dasen, izid pa negotov. Predpostavka modela vloge bolnika je da so vsi dele\u017eni enake obravnave kar ne dr\u017ei, razlike so glede na spol, starost, narodnost, sloj, pa tudi na diagnozo (alkoholiki, samomorilci, umirajo\u010di).<\/p>\n

Zdravstvena sociologija<\/strong>
\nProu\u010duje dru\u017ebene pojave: razumevanje zdravja in bolezni s strani zdr.delavcev in bolnikov; zdravstvene poklice in procese profesonalizacije;
\nprofesionalno socializacijo zdr.delavcev; zdravstvene organizacije, zlasti bolni\u0161nico; dru\u017ebene vplive na zdravje in bolezen.
\nMedicinsko pojmovanje vidi bolezen kot nevtralno in naravno pojavnost zasidrano v naravi \u2013 v telesu pacienta. Medicina vidi bolezen predvsem kot izolirani, individualni pojav.
\nZdravstvena sociologija temelji na sociologiji telesa, ki prou\u010duje telo kot dru\u017ebeni pojav in ne samo kot naravni. Sociologija vidi bolezen kot dru\u017ebeno dejstvo.<\/p>\n

Modernizacija povzro\u010da spremembe v na\u010dinu \u017eivljenja in dru\u017ebenih odnosih.<\/strong> Poznamo naslednje procese: spremenjeno razmerje v \u0161t.rojstev; visoka geografska in poklicna mobilnost; delitev dela na delavni in prosti \u010das; prevlada nuklearne ali jedrne dru\u017eine; pove\u010da se koli\u010dina znanja (tako posameznikov kot dru\u017ebe v celoti); religija izgublja dru\u017ebeni vpliv; dru\u017ebene vloge se diferencirajo, specializirajo, profesionalizirajo; spreminjajo se dru\u017ebene vrednote \u2013 \u017eelja po uspehu je osrednja, kar pospe\u0161uje ekonomski razvoj.<\/p>\n

Zna\u010dilnosti moderne osebnosti:<\/strong>
\npripravljenost sprejeti nove izku\u0161nje, ideje in vedenje,\u00a0 pripravljenost prilagajati se dru\u017ebenim spremembam,\u00a0 sposobnost pozitivno vrednotiti razli\u010dnost stali\u0161\u010d,\u00a0 visoka stopnja informiranosti,\u00a0 prepri\u010danje, da \u010dlovek lahko v precej\u0161ni meri vpliva na svoje okolje,\u00a0 dolgoro\u010dno na\u010drtovanje javnega in zasebnega \u017eivljenja,\u00a0 vrednotenje tehni\u010dnega znanja in spretnosti, izobrazbene in poklicne aspiracije, spo\u0161tovanje drugih ljudi.<\/p>\n

Dru\u017ebeni sloj<\/strong>-Sestavljajo ga ljudje z enakim ali podobnimi dru\u017ebenimi polo\u017eaji ali statusi. Dru\u017ebeni polo\u017eaj je mesto, ki ga ima kdo glede na dejavnike slojevitosti. Ve\u010dino zahodnih dru\u017eb lahko razdelimo v 3 razrede: zgornji razred (premo\u017eni, lastniki podjetij), srednji (strokovnjaki in uslu\u017ebenci), ni\u017eji (delavci in kmetje).
\nDru\u017ebena slojevitost je ena od oblik neenakosti med ljudmi. Temelji na neenakosti imetja dolo\u010denih dobrin, ki so tudi glavni dejavnik dru\u017ebene slojevitosti (premo\u017eenje, izobrazba, ugled, privilegiji, dru\u017ebena mo\u010d,…).
\nPoleg glavnega poznamo \u0161e pridru\u017eene dejavnike, ki razslojujejo le posamezne dele prebivalstva (dru\u017einsko poreklo, politi\u010dna aktivnost, obstojnost dru\u017eine, fertilnost, smrtnost, telesne zna\u010dilnosti, spolno vedenje, besedni zaklad,…)
\nDru\u017ebena mobilnost (gibljivost v dru\u017ebenem prostoru) pomeni prehajanje posameznika z enega v drug polo\u017eaj glede na dolo\u010den slojevski dejavnik (npr. pridobitev vi\u0161je izobrazbe je mobilnost navzgor). Lo\u010dimo znotraj-generacijsko (posameznik v \u010dasu svojega \u017eivljenja spreminja dru\u017ebene polo\u017eaje) in med-generacijsko mobilnost (o\u010de kmet, sin podjetnik).
\nMobilnost poteka po t.i.kanalih dru\u017ebene mobilnosti. Mobilnost navzgor se pove\u010da ob: ve\u010djih razlikah med star\u0161i in otroki, ob ve\u010djem dele\u017eu priseljencev, ob hitri rasti velikosti skupine, ob ve\u010dji rodnosti ni\u017ejih in ni\u017eji rodnosti vi\u0161jih slojev,…<\/p>\n

Paternalizem- predstavlja hierarhijo kot temeljni odnos: nekateri morajo ukazovati, drugi se podrejati.<\/strong>
\nParticipacija- vsi ljudje naj bi sodelovali pri odlo\u010danju.
\nKombinacija temeljnih prepri\u010danj o pomenu paternalizma in participacije ter usmerjenosti na posameznika ali skupnost poka\u017ee 4 mo\u017ene modele pojmovanja zdravja: emancipacijski m., m. deprivacije, m. deficta, m.mo\u017enosti.
\nZdravje je namre\u010d vrednota v vseh dru\u017ebah, razlikuje pa se glede prepri\u010danj o najbolj\u0161em na\u010dinu za njegovo zagotavljanje.
\nSociologija telesa- pomen soc.telesa za prou\u010devanje zdravja in bolezni je ve\u010dplasten:\u00a0 bolezen omeji normalno delovanje telesa, kar ima lahko globoke psiholo\u0161ke, dru\u017ebene, politi\u010dne posledice.\u00a0 Zdravje \u010dedalje bolj opredeljujemo z dejavnostmi za ohranjanje telesa, kot so gibanje, dieta, izogibanje nezdravim izdelkom (cigarete, alkohol)\u00a0 Zdravstvena potro\u0161nja je pomemben del potro\u0161nje nasploh\u00a0 Medicina je razvila tehnike za spremembo fizi\u010dnih teles \u2013 menjava organov, plasti\u010dna krg., medicinsko omogo\u010dena reprodukcija, genski in\u017einiring.<\/p>\n

Na\u010drt soc.raziskave na mikro ravni posameznika- to naredimo z vpra\u0161anji, z intervjujem ali pa opazovanjem<\/p>\n

Mikro raven- je izku\u0161nja posameznika (analiza pravic zdr.varstva)
\nMakro raven- vzame\u0161 eno skupino ljudi, jih testira\u0161, spra\u0161uje\u0161<\/p>\n

Dru\u017eina<\/strong>– je okolje, ki oblikuje zdravje ljudi z zagotavljanjem \u017eivljenjskih razmer in z privzgajanjem stali\u0161\u010d in ravnanj v zvezi z zdravjem. Glavne funkcije so: biolo\u0161ka, proizvodno-potro\u0161na, varovalna, socializacijska. Povpre\u010dna SLO dru\u017eina je majhna \u2013 upada \u0161t.novorojen\u010dkov.<\/p>\n

Slab\u0161e prehranjevalne metode imajo ljudje ni\u017ejih slojev.<\/strong> Dru\u017ebena slojevitost je ena od oblik neenakosti med ljudmi. Temeljijo na neenakosti imetja dolo\u010denih dobrin (premo\u017eenja, izobrazbe, ugled). Pomeni razporeditev posameznih slojev in odnosov med ljudmi. V vseh dru\u017ebah so najbolj ogro\u017eeni pripadniki ni\u017ejih slojev: rev\u0161\u010dina, slabe stanovanjske in higienske razmere, manj zdravo delo, prehrana,… \u017eivijo bolj nezdravo, podporne dru\u017ebe so jim te\u017eje dostopne, kot ljudem vi\u0161jih slojev.<\/p>\n

Dru\u017ebene vloge<\/strong>– seznami pri\u010dakovanih ravni (npr.dru\u017ebena vloga u\u010ditelja- pri\u010dakovano da pozna svojo vsebino, ki jo predava; dru\u017ebena vloga matere- nega, vzgoja). Tiste, ki ne opravljajo svojih vlog ga izlo\u010dajo(u\u010ditelj izgubi slu\u017ebo). Vsaka dru\u017eba izda en sistem, kako ravnati s tistim, ki ne opravlja svojih dru\u017ebenih vlog. Vsebino dru\u017ebenih vlog se u\u010dimo iz sociologije. Delimo jo na: primarno (poteka v dru\u017eini- kako mora\u0161 jesti, se obla\u010diti), sekundarno (poteka v \u0161olskem sistemu- kako pre\u017eiveti v dru\u017ebi), terciarno (nastopi po zaklju\u010denem \u0161olanju in traja vse \u017eivljenje).<\/p>\n

Dru\u017ebeni razvoj-<\/strong> so kvantitativne in kvalitativne dru\u017ebene spremembe, ki pomenijo predruga\u010denje oblik dru\u017ebenega delovanja, ravnanja in dru\u017ebenih odnosov, zlasti odnosov podrejenosti in nadrejenosti. Pomenijo tudi preoblikovanje vrednot, dru\u017ebenih oblik in dru\u017ebenih simbolov. Na dru\u017ebeni ravni razlikujemo evolutivne in strukturne spremembe. Evolutivne spremembe- gre za enosmeren linearen razvoj, ki ji zna\u010dilen za kraj\u0161a \u010dasovna obdobja.
\nStrukturne spremembe<\/strong>– pojav skokovitega diskontinuiranega razvoja, ko koli\u010dinske spremembe prera\u0161\u010dajo v kakovostne, zna\u010dilen za dalj\u0161e \u010dasovno obdo.
\nTeorija delovanja\/Max Weber<\/strong>
\nWeber se je zanimal za \u010dlovekovo delovanje in izbiro ter za naravo sodelovanja med posamezniki. Ljudje se ne le vedejo ampak delujejo z dolo\u010denimi cilji. \u010clovekovo delovanje je mogo\u010de razumeti v okviru subjektivnega smisla na osnovi namenov in pri\u010dakovanj posameznikov glede njihovih dejanj. Prou\u010deval je vpliv religije na \u010dlovekovo ravnanje. Religiozne ideje je razumel kot samostojni dejavnik dru\u017ebenega razvoja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Predmet sociologije Predmet sociologije je interakcija posameznikov in skupin v dru\u017ebi ter zakonitosti delovanja in razvoja dru\u017ebe. Na znanstven na\u010din i\u0161\u010de odgovore na vpra\u0161anja, kako in zakaj dru\u017eba deluje tako, kot deluje.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1000],"tags":[1004,1770,1769],"class_list":["post-2032","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-sociologija","tag-sociologija-2012","tag-sociologija-vprasanja-in-odgovori"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2032","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2032"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2032\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2032"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2032"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2032"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}