![\"\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2012\/05\/pqrst-val-150x150.jpg\" "\\"pqrst")
1. BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA \u2013 UVOD<\/p>\n1. BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA \u2013 UVOD<\/p>\n
1. Pravilno merjenje krvnega tlaka:
\n– udobno sedi
\n– spodnji rob man\u0161ete sega 2-3 cm nad kubitalno kotanjo
\n– prvo merjenje na obeh nadlahteh<\/p>\n
2. EKG:
\n– P, Q, R, S, T val<\/p>\n
<\/p>\n
3. Pravilno od\u010ditavanje EKG-ja:
\n– P zobec-se zazna aktivacija preddvorov
\n– QRS kompleks-se sezna aktivacija prekatnh mi\u0161ic
\n– ST-celotna aktivacija prekatnih mi\u0161ic
\n– T val-repolarizacija prekatnih mi\u0161ic
\n– U val pozna repolarizacija nekaterih dlov prekatnih mi\u0161ic<\/p>\n
4. Zna\u010dilnosti normalnega EKG so:
\na. aktivacija preddvorov se zazna kot P zobec
\nb. aktivacija impulza v sinusnem vozlu se zazna kot P zobec
\nc. aktiviranje preddvorov in hisovega snopa se zazna kot QRS kompleks
\nd. aktivacija prekatnih mi\u0161ic se zazna kot QRS kompleks
\ne. repolarizacija prekatnih mi\u0161ic se registrira kot T val<\/p>\n
5. Elektrokardiografija (EKG) je:
\na. ultrazvo\u010dna preiskava srca
\nb. zapis elektri\u010dne aktivnosti sr\u010dne mi\u0161ice
\nc. neinvazivna metoda, ki zapisuje sr\u010dne tone in \u0161ume
\nd. ugotavlja funkcijsko sposobnost prekatov<\/p>\n
6. Elektrokardiografija je pomembna za:
\na. ugotavljanje motenj sr\u010dnega ritma
\nb. morfolo\u0161kih sprememb na sr\u010dnih zaklopkah
\nc. oceno funkcijske sposobnosti prekatov
\nd. prisotnost in velikost \u0161anta
\ne. postavitev diagnoze akutnega infarkta srca<\/p>\n
7. Ehokardiografija je:
\na. ultrazvo\u010dna preiskava srca
\nb. obremenitveno testiranje
\nc. zapis elektri\u010dnih napetosti sr\u010dne mi\u0161ice
\nd. metoda za zapis sr\u010dnih tonov in \u0161umov<\/p>\n
8. Ehokardiografija:
\n– neinvazivna preiskava
\n– piezoelektri\u010dni pretvornik<\/p>\n
9. Piezoelektri\u010dni fenomen kristalov se uporablja pri:
\na. nastanku ultrazvoka
\nb. magnetni resonanci
\nc. kompjuterski tomografiji<\/p>\n
10. Z RTG slikanjem dokazujemo:
\n– vnetne spremembe<\/p>\n
11. Kateterizacija srca je:
\na. neinvazivna kardiolo\u0161ka preiskava
\nb. invazivna kardiolo\u0161ka preiskava
\nc. uporablja radioaktivni tehnecij za oceno funkcije prekatov
\nd. merijo se tlaki v sr\u010dnih votlinah in bli\u017enjih \u017eilah
\ne. z vbrizganjem kontrasta se prika\u017ee anatomija koronarnih arterij
\nf. prika\u017ee se prekrvavitev sr\u010dne mi\u0161ice<\/p>\n
12. Kateterizacija srca je:
\na. neinvazivna kardiolo\u0161ka preiskava
\nb. osnovna rentgenska preiskava srca
\nc. nuklearnomedicinska preiskava srca
\nd. s katetri se ocenjujejo sr\u010dne votline in \u017eile
\ne. endoskopska metoda
\nf. s kontrastom se prika\u017ee anatomija koronarnih arterij<\/p>\n
13. Kateterizacija srca:
\n– invazivna kardiolo\u0161ka preiskava
\n– meri se tlak v sr\u010dnih votlinah
\n– meri se minutni volumen srca<\/p>\n
2. SR\u010cNA OSLABELOST (SR\u010cNO POPU\u0160\u010cANJE, SR\u010cNA INSUFICIENCA)<\/p>\n
14. Vzrok za sr\u010dno oslabelost:
\n– ishemi\u010dne bolezni srca
\n– arterijska hipertenzija<\/p>\n
15. Fizikalni znaki oslabelega srca:
\n– galopni ritem
\n– sli\u0161imo 3 in 4 sr\u010dni ton<\/p>\n
16. Zdravljenje sr\u010dnega popu\u0161\u010danja lahko razdelimo v tri skupine:
\n– kontrola vnosa in zadr\u017eevanja soli in teko\u010din
\n– okrepitev kr\u010dljivosti sr\u010dne mi\u0161ice<\/p>\n
17. Zna\u010dilnosti oslabelosti levega prekata so:
\n– dispneja
\n– ortopneja
\n– plju\u010dni edem<\/p>\n
18. Najpomembnej\u0161i simptom oslabelosti levega prekata:
\n– plju\u010dni edem je najpogostej\u0161a oblika dispneje
\n19. Zdravljenje sr\u010dne oslabelosti:
\n– nadzor vnosa in zadr\u017eevanje soli in teko\u010din
\n– krepitev sr\u010dne mi\u0161ice, razbremenitev srca<\/p>\n
20. Katera zdravila uporabljamo pri sr\u010dni oslabelosti:
\n– pripravki digitalisa
\n– simpatomimeti\u010dna zdravila (dopamin, dobutamin)
\n– zaviralci fosfodiesteraze<\/p>\n
3. MOTNJE SR\u010cNEGA RITMA<\/p>\n
21. Motnje prevajanja atrioventrikularnega (AV) vozla so:
\n– Mobitz I in Mobitz II
\n– AV blok III. stopnje<\/p>\n
22. Motnje AV vozla:
\n– AV blok I stopnje
\n– AV blok II stopnje
\n– AV blok III stopnje
\n– bradiakrdija<\/p>\n
23. V bradikardne motnje sr\u010dnega ritma \u0161tejemo:
\na. ekstrasistole
\nb. atrijsko undulacijo
\nc. bolezen sinusnega vozla
\nd. AV blok II. stopnje
\ne. AV blok III. stopnje
\nf. sindrom preeksitacije (WPW)<\/p>\n
24. Med bradikardne motnje sr\u010dnega ritma \u0161tejemo:
\n– Mobitz I, II stopnje
\n– AV blok II in III stopnje<\/p>\n
25. \u017divljensko nevarne motnje sr\u010dnega ritma, ki zahtevajo takoj\u0161nje ukrevanje so:
\na. atrijska fibrilacija (preddvorno migetanje)
\nb. ventrikularne ekstrasistole
\nc. ventrikularna tahikardija
\nd. sinusna tahikardija
\ne. ventrikularna fibrilacija (prekatno migetanje)<\/p>\n
4. PRIROJENE SR\u010cNE HIBE<\/p>\n
26. Prirojene sr\u010dne hibe so:
\na. transpozicija velikih \u017eil
\nb. Tetralogija Fallot
\nc. degenerativna aortna stenoza
\nd. revmati\u010dna mitralna insuficienca
\ne. defekt predvornega pretina (ASD)<\/p>\n
27. Prirojene sr\u010dne hibe:
\n– L-D \u0161ant<\/p>\n
28. Prirojene sr\u010dne hibe z L-D \u0161antom so:
\n– odprt Bottalov vod
\n– defekt preddvornega pretina
\n– defekt prekatnega pretina<\/p>\n
29. Sr\u010dne hibe brez \u0161anta:
\n– koarktacija aorte
\n– pulmunalna stenoza<\/p>\n
30. Koarktacija aorte je:
\na. pridobljena sr\u010dna hiba
\nb. je aortna stenoza tj. dvoloputna zaklopka
\nc. je supravalvularna aortna stenoza
\nd. sli\u0161i se sistoli\u010dni \u0161um, ki se \u0161iri proti hrbtu med lopatice
\ne. aorta je zo\u017eena v podro\u010dju istmusa aorte<\/p>\n
31. Koarktacija aorte:
\n– oblika aortne stenoze
\n– aorta zo\u017eena v predelu istmusa aorte
\n– odcepi\u0161\u010de Botallovega voda<\/p>\n
5. PRIDOBLJENE SR\u010cNE HIBE
\n32. Pri mitralni stenozi sli\u0161imo:
\n– diastoli\u010dni \u0161um
\n– bobnenje
\n– povdarjen prvi ton
\n33. Pri mitralni stenozi sli\u0161imo:
\na. sistoli\u010dni \u0161um
\nb. diastoli\u010dni \u0161um
\nc. povdarjen prvi ton
\nd. oslabljen prvi ton
\ne. dalj\u0161i\u2026
\n34. Mitralna stenoza \u0161umi:
\n– poja\u010dan prvi ton
\n– diastoli\u010dno bobnenje s presistoli\u010dnim poja\u010danjem
\n– odpiralni ton mitralne stenoze
\n35. Pri mitralni insuficienc sli\u0161imoi:
\na. grob sistoli\u010dni \u0161um, ki se \u0161iri v vrat
\nb. slab diastoli\u010den \u0161um pod prsnico
\nc. holosistoli\u010dni \u0161um nad konico srca
\nd. oslabljen prvi ton
\ne. pja\u010dan prvi ton
\n36. Zna\u010dilnosti aortne stenoze so:
\n– sistoli\u010dni iztisni \u0161um
\n– hipertrofija levega prekata
\n37. Trikuspidalna stenoza \u0161umi:
\n– poja\u010dan prvi ton
\n– diastoli\u010dno bobnenje s presistoli\u010dnim poja\u010danjem
\n– odpiralni ton trikuspidalne stenoze
\n38. Grob sistoli\u010dni \u0161um, ki se \u0161iri v vratne arterije, nad prsnico predenje, mo\u010dan dvig sr\u010dne konice in praviloma nizek sistoli\u010dni tlak, so zna\u010dilnosti:
\na. stenoze pulmonalne zaklopke
\nb. stenoze mitralne zaklopke
\nc. koarktacija aorte
\nd. stenoze aortne zaklopke
\ne. aortne insuficience
\n6. ISHEMI\u010cNA BOLEZEN SRCA
\n39. Najpogostej\u0161e bolezni srca:
\n– ishemi\u010dne bolezni srca
\n40. Najpogostej\u0161e bolezni odraslih v razvitem svetu:
\na. plju\u010dna embolija
\nb. maligne bolezni
\nc. kroni\u010dni bronhitis
\nd. ishemi\u010dna bolezen srca
\ne. pridobljene sr\u010dne hibe
\n41. Pojavne oblike ishemi\u010dne bolezni srca so:
\na. arterijska hipertenzija
\nb. perikarditis
\nc. akutni miokardni infarkt
\nd. dilatativna kardiomiopatija
\ne. angina pektoris
\n42. Zna\u010dilnosti klini\u010dne slike angine pektoris so:
\na. periferni edemi
\nb. bole\u010dina v podro\u010dju konice srca
\nc. bole\u010dina za prsnico, ki se \u0161iri v vrat in roke
\nd. bole\u010dina v vratu, ki se \u0161iri v hrbet
\ne. bole\u010dina traja obi\u010dajno do 5 minut
\nf. bole\u010dina reagira na nitroglicerin
\n43. Zdravljenje angine pektoris:
\n– nitrati
\n– bloaktorji beta
\n– antagonisti kalcija
\n– heparin
\n– acetilsalicilna kislina
\n44. Akutni miokardni infarkt je:
\n– nekroza sr\u010dne mi\u0161ice
\n45. Diagnozo akutnega infarkta srca zastavljamo na osnovi:
\na. motnje\u2026
\nb. stiskajo\u010de bole\u010dine v prsih
\nc. zna\u010dilne spremembe v EKG
\nd. zvi\u0161ane\u2026
\ne. spremembe v plinski\u2026
\nf. pove\u010danje CK, LDH, troponin T
\n46. Za postavitev diagnoze akutnega infarkta srca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
\na. stiskajo\u010da bole\u010dina v prsih, ki preneha po 2-3 tabletkah nitroglicerina pod jezikom
\nb. stiskajo\u010da bole\u010dina v prsih, ki traja ve\u010d kot 10 minut
\nc. stiskajo\u010da bole\u010dina v prsih,, ki traja ve\u010d kot 30 minut in ne preneha po 2-3 tabletkah nitroglicerina pod jezikom
\nd. dvig ST-veznice v EKG-u
\ne. globok Q-zobec v EKG-u, brez dviga ST-veznice
\nf. pove\u010dane serumske vrednosti CK in troponin T
\n47. Sekundarno zdravljenje akutnega infarkta srca:
\n– zdravljenje vseh dejavnikov tveganja
\n– povi\u0161an krvni tlak, diabetes, prekomerna telesna te\u017ea
\n48. Ponovno prehodnost zama\u0161enega koronarnega o\u017eilja pri akutnem infarktu srca:
\n– s fibrinoliti\u010dnimi pripravki (streptokinaza)
\n– balonska dilatacija zo\u017eitve (PTCA)
\n7. VISOK KRVNI TLAK – ARTERIJSKA HIPERTENZIJA
\n49. Arterijska hipertenzija je stanje s krvnim tlakom ve\u010d od:
\na. 200\/120 mmHg
\nb. 160\/110
\nc. 120\/80
\nd. 125\/85
\ne. 140\/90
\n50. Kdaj govorimo o arterijski hipertenziji:
\n– 210\/110 mmHg
\n– 140\/90
\n– 160\/100
\n51. Prevalenca arterijske hipertenzije:
\n– 15 – 25 %
\n52. Incidenca arterijske hipertenzije:
\n– 19 %
\n53. Posledice arterijske hipertenzije so:
\na. hipertrofija levega prekata
\nb. hipertrofija desnega prekata
\nc. okvara sr\u010dnih zaklopk
\nd. cerebro vaskularne bolezni (inzult, krvavitve)
\ne. prizadetost ledvic
\nf. sladkorna bolezen
\n54. Arterijsko hipertenzijo zdravimo z:
\na. kardiotoniki
\nb. diuretiki
\nc. antiaritmiki
\nd. blokatorji beta receptorjev
\ne. zaviralci konvertaze angiotenzina (ACE inhibitorji)
\n8. BOLEZNI ENDOKARDA
\n55. Infekcijski endokarditis:
\na. vnetje sr\u010dne mi\u0161ice in perikarda
\nb. vnetje sr\u010dnih zaklopk in endokarda
\nc. povzro\u010dajo opurtunisti\u010dni mikroorganitmi pri predhodno okvarjenih zaklopkah
\nd. nastajajo po oku\u017ebi zgornjih dihal z \u03b2-hemoliti\u010dnimi streptokoki
\ne. pojavi se mrzlica, povi\u0161ana temperatura in du\u0161enje
\nf. najpogosteje je prizadeta pulmonalna zaklopka
\n56. Infekcijski endokarditis:
\n– obolenje sr\u010dnih zaklopk
\n– povzro\u010den z mikroorganizmi
\n– mrzlica, povi\u0161ana temperatura, du\u0161enje
\n– pri mitralni insuficienci
\n57. Infekcijski endokarditis:
\n– predhodno naseljeni mikroorganizmi na zaklopkah
\n– povi\u0161ana temperatura, mrzlica, du\u0161enje
\n58. Na\u0161tej major kriterije za revmati\u010dno vro\u010dico:
\n– vnetje sklepov
\n– zvi\u0161ana telesna temperatura
\n– vnetje srca
\n– spremembe na o\u010desu
\n59. Bolniki z revmati\u010dno vro\u010dico imajo:
\n– bole\u010dine v vratu hrbtu in stegnih
\n60. Zdravila za revmati\u010dno vro\u010dico so:
\n– antibiotiki
\nBOLEZNI PERIKARDA
\n61. Zna\u010dilnosti akutnega perikarditisa so: (- laho pi\u0161e \u00bbakutni pankreatitis\u00ab, kar pa je pomota!!!)
\n– bole\u010dina v prsih neodvisna od napora
\n– perikardialna trenja
\n62. Zna\u010dilnosti kroni\u010dnega perikarditisa so:
\n– sr\u010dni \u0161um nad konico srca
\n– bole\u010dina v prsih je odvisna od napora
\n– perikardialna trenja
\n63. Periakrditis:
\n– perikardialna trenja
\n– EKG elevacija ST veznice
\n10. BOLEZNI MIOKARDA
\n64. Kardiomiopatije delimo na:
\n– dilatativne
\n– hipertrofi\u010dne
\n– restriktivne
\n65. Dilatativna kardiomiopatija je:
\na. primarni sr\u010dni tumor
\nb. vnetna infiltracija miokarda
\nc. ishemi\u010dna bolezen sr\u010dne mi\u0161ice
\nd. bolezen sr\u010dne mi\u0161ice neznanega izvora
\n66. Dilatativna kardiomiopatija ima:
\na pove\u010dane sr\u010dne votline
\nb. zadebelitev hipertrofija sr\u010dne stene
\nc. konstruktivni perikarditis
\nd. angina pektoris
\ne. zmanj\u0161ana kr\u010dljivost levega prekata<\/p>\n
11. PLJU\u010cNA EMBOLIJA
\n67. Za diagnozo plju\u010dne embolije so pomembne preiskave:
\n– perfuzijska scintigrafija plju\u010d
\n– spinalni rentgenogram plju\u010d
\n68. Kako doka\u017eemo plju\u010dno embolijo:
\n– plinska analiza krvi
\n– sinusna tahikardija
\n– popolni desnokra\u010dni blok
\n– negativni T val
\n69. Diagnoza plju\u010dne embolije:
\n– laboratoijske preiskave
\n– perfuzijska scintigrafija plju\u010d
\n– spinalni rentgenogram plju\u010d<\/p>\n
12. BOLEZNI KRVNIH \u017dIL
\n70. Dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze so:
\n– pove\u010dani serumski lipidi
\n– kajenje
\n– pove\u010dan krvni tlak
\n71. Klini\u010dne zna\u010dilnosti periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB) so:
\na. akrocianoza
\nb. bole\u010dina in pordela zatrdlina ob povrhnji arteriji
\nc. izraziti edemi spodnjih okon\u010din
\nd. bole\u010dine v mi\u0161icah med hojo
\ne. odsotnost arterijskih pulzacij med mirovanjem
\nf. distalni deli okon\u010dine so hladnej\u0161i, bolj bledi
\n72. Zna\u010dilnosti PAOB:
\n– 4 stopnje
\n73. S katero preiskavo zaznamo hitrost pretoka v o\u017eilju:
\n– doppler UZ
\n74. Bolezni povr\u0161inskih ven so:
\na. Burgerjeva bolezen
\nb. diabeti\u010dna polinevropatija
\nc. kr\u010dne \u017eile
\nd. povr\u0161inski tromboflebitis
\ne. Raynaudova bolezen
\n13. BOLEZNI DIHAL (PLJU\u010cNE BOLEZNI)
\n75. Izberi pravilne trditve:
\na. hemoptiza je izka\u0161ljevanje krvi ve\u010d kot 250 ml dnevno
\nb. hemoptoa pomeni primes krvi v izpljunku
\nc. bole\u010dino vezano na dihanje in gibanje prsnega ko\u0161a imenujemo plevriti\u010dna bole\u010dina
\nd. zdrava odrasla oseba ima 12-22 vdihov na minuto
\ne. tahipneja je pospe\u0161eno, bradipneja upo\u010dasnjeno dihanje
\nf. apneja pomeni pove\u010dan volumen mrtvega prostora
\n76. Izberi pravilne trditve:
\n– Dispneja je najpogostej\u0161i simptom oslabelosti levega prekata
\n– plju\u010dni edem je najte\u017eja oblika dispneje
\n77. Hemoptiza je:
\n– primes krvi v izpljunku
\n78. Hemoptoe je:
\n– izka\u0161ljevanje krvi ve\u010d kot 250 ml dnevno
\n79. Spirometrija je:
\na. preiskava plju\u010dne ventilacije
\nb. metoda za merjenje izmenjave plinov
\nc. Merjenje mehanike dihanja
\nd. Merjenje plju\u010dnih volumnov in prekatov
\n80. Spirometrija:
\n– ocena stopnje in vrste okvare ventilacije
\n81. Bronhoskopija je:
\n– pregled traheje in bronhijev z upogljivim obti\u010dnim in\u0161trumenom
\n– omogo\u010da odvzem vzorca za histolo\u0161ki pregled<\/p>\n
14. BOLEZNI DIHALNIH POTI
\n82. Najpomembnej\u0161e preiskave za diagnozo kroni\u010dnega bronhitisa so:
\na. rentgensko slikanje prsnega ko\u0161a
\nb. bronhoskopija
\nc. EKG
\nd. preiskava plju\u010dne funkcije – spirometrija
\ne. plinska analiza arterialne krvi
\n83. Znaki akutnega bronhitisa:
\n– vnetje
\n– ka\u0161elj
\n– zo\u017eenje dihalnih poti
\n84. Zna\u010dilnosti kroni\u010dnega bronhitisa so:
\na. kroni\u010dni ka\u0161elj
\nb. infiltracija plju\u010do
\nc. obstrukcija dihalnih poti
\nd. kroni\u010dno vnetje plju\u010dnega parenhima
\ne. ob\u010dutek pomanjkanja zraka – dispneja
\n85. Plinska analiza krvi pri bronhitisu:
\n– hipoksemija
\n– zve\u010dane vrednosti CO2
\n86. Plinska analiza krvi pri bolnikih z KOPB pogosto poka\u017ee:
\na. normalne vrednosti kisika
\nb. hipoksemija
\nc. zve\u010dane vrednosti CO2
\nd. zni\u017eane vrednosti CO2
\ne. zni\u017ean pH
\nf. zve\u010dane vrednosti methemoglobina
\n87. Plju\u010dni emfizem:
\n– kajenje
\n– u\u010dinki proteaz in antiproteaz
\n88. Plju\u010dni emfizem najpogostej\u0161i vzrok:
\n– kajenje
\n– ro\u017enati pihalec
\n89. Plju\u010dni emfizem najpogosteje nastaja zaradi:
\na. dedne nagnjenosti (atopije)
\nb. kajenja cigaret
\nc. pove\u010dane proizvodnje
\nd. trajnega vdihovanja \u0161kodljivih snovi
\ne. prirojenega pomanjkanja encima alfa-1 antitripsin
\n90. Plju\u010dni empiem najpogosteje nastane zaradi:
\n– kajenja
\n– trajno vdihovanje \u0161kodljivih snovi
\n91. Kaj je astma:
\n– difuzno zo\u017eanje dihalnih poti
\n– atopija – IgE
\n92. Plju\u010dna astma:
\n– bole\u010dina z difuzno zo\u017eenimi dihalnimi potmi
\n93. Zna\u010dilnosti astme so:
\na. difuzno zo\u017eene dihalne poti
\nb. pogoste plju\u010dnice
\nc. bronhialna preodzivnost
\nd. atopija
\n94. Zdravila za zdravljenje astme so:
\na. beta2 adrenergi\u010dni antagonisti
\nb. beta2 adrenergi\u010dni agonisti
\nc. zaviralci konvertaze angiotenzina (ACE)
\nd. glukokortikoidi
\ne. teofilini
\n95. Dihalna odpoved (respiracijska insuficienca) je dolo\u010dena z vrednostmi dihalnih plinov:
\na. delni tlak kisika ve\u010d kot 8 kPa
\nb. delni tlak kisika manj kot 8 kPa
\nc. delni tlak ogljikovega dioksida manj kot 6,6 kPa
\nd. delni tlak ogljikovega dioksida ve\u010d kot 8,8 kPa
\ne. delni tlak ogljikovega dioksida ve\u010d kot 6,6 kPa
\n96. Dihalna odpoved respiratorne insuficience:
\n– je dolo\u010dena z vrednostmi dihalnih plinov v arterijski krvi
\n– delni tlak kisika manj kot 8 kPa
\n– delni tlak ogljikovega dioksida ve\u010d kot 6,6 kPa
\n5. PLJU\u010cNICE
\n97. Zna\u010dilnosti plju\u010dnice so:
\n– levkocitoza v krvni sliki
\n– rentgenska infiltracija – zasen\u010denje
\n– povi\u0161ana frekvenca dihanja
\n98. Zna\u010dilnosti plju\u010dnice so:
\na. izrazita bole\u010dina v prsih
\nb. levkocitoza v krvni sliki
\nc. rentgenska infiltracija – zasen\u010denje
\nd. kroni\u010dni ka\u0161elj
\ne. ka\u0161elj z izme\u010dkom
\n99. Pri bakterijski plju\u010dnici je zna\u010dilna klini\u010dna slika:
\na. postopen za\u010detek
\nb. nenaden za\u010detek
\nc. mrzlico in visoko temperaturo
\nd. glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah\u2026
\ne. suh ka\u0161elj
\nf. ka\u0161elj z izme\u010dkom
\n100. V posebne oblike plju\u010dnic \u0161tejemo:
\na. oportunisti\u010dne
\nb. glivi\u010dne
\nc. bolni\u0161ni\u010dne
\nd. bakterijske
\ne. akutne
\nf. kroni\u010dne
\n16. TUBERKULOZA
\n101. Zna\u010dilnosti plju\u010dne tuberkuloze:
\na. edem plju\u010d
\nb. difuzna prizadetost intersticija
\nc. infiltrat – kazeozna nekroza
\nd. votline – kaverne
\ne. plju\u010dni emfizem
\n102. Dokaz TBC:
\n– sputum
\n– telesne teko\u010dine
\n103. Diagnozo TBC dokon\u010dno potrdimo:
\n– dokaz bacilov TBC v izka\u0161ljaju
\n– histolo\u0161ko
\n104. Protituberkuloti\u010dna zdravila prve vrste so \u0161tiri zdravila:
\na. izoniazid
\nb. penicilin
\nc. kloramfenikol
\nd. rifampicin
\ne. pirazinamid
\nf. streptomicin
\n105. Tuberkulinski ko\u017eni preiskus:
\n– omogo\u010da vpoged v celi\u010dni imunski odziv pri sumu na TBC
\n– preizkus od\u010ditamo 48 – 72 ur po aplikaciji tuberkulina
\n106. Montoux test:
\n– je test za odkrivanje tuberkuloze
\n– od\u010ditamo ga po 48 – 72 urah
\n– vpogled v celi\u010dni imunski sitem
\n17. BOLEZNI PLEVRE (POPLJU\u010cNICE)
\n107. Vzroki za nastanek plevralnega eksudata so:
\na. oslabelost srca
\nb. plju\u010dni emfizem
\nc. tuberkuloza
\nd. parapneumoni\u010dni izliv
\ne. maligne bolezni
\nf. bolezni prebavil<\/p>\n
18. BOLEZNI MEDIASTINUMA
\n108. Najpogostej\u0161e bolezni mediastinuma so:
\na. disekantne anevrizme aorte
\nb. sindrom aortnega loka
\nc. mediastinitis
\nd. mediastinalna embolija
\ne. mediastinalni emfizem
\nf. mediastinalni tumorji
\n19. BOLEZNI SE\u010cIL
\n109. Pretok v ledvi\u010dnih \u017eilah ugotovimo:
\n– doppler UZ
\n110. Akutni nefriti\u010dni sindrom:
\na. zna\u010dilna je proteinurija nad 3 g\/dan
\nb. vi\u0161a se koncentracija du\u0161i\u010dnih retentov
\nc. pojavlja se visok krvni tlak
\nd. zna\u010dilne so spremembe v elektroforezi serumskih beljakovin
\n111. Nefroti\u010dni sindrom:
\na. zna\u010dilna je proteinurija nad 3g\/dan
\nb. obi\u010dajno ni pisotna hiperlipidemija
\nc. najpogostej\u0161i vrok za nastanek so tubulointersticijske bolezni
\nd. zna\u010dilne so spremembe v elektroforezi serumskih beljakovin
\n112. Biuret je:
\n– kvantitativno dolo\u010danje beljakovin v 24 urnem se\u010du
\n113. Biuret preiskava:
\n– kvantitaivna preiskava beljakovin v urinu v 24 urah
\n– normalno je 150mg beljakovin
\n– nad 3g\/dan vodi v proteinurijo
\n114. O\u010distek kreatinina:
\n– je preiskava za dolo\u010danje ledvi\u010dne funkcije
\n– je preiskava, ki je natan\u010dnej\u0161a kot koncentracija kreatinina v serumu
\n115. Glomerulonefritis:
\na. je najpogostej\u0161e obolenje ledvic
\nb. pogosto je zdru\u017een s proteinurijo na 3 g\/dan
\nc. zdravimo ga primarno z antibiotikom
\n116. Glomerulonefritis:
\n– je imunsko povzro\u010dena bolezen
\n– pogosto se ka\u017ee z nefrotskim sindromom
\n117. Hitronapredujo\u010di glomerulonefritis:
\n– nenaden za\u010detek
\n118. Kroni\u010dni glomerulonefritis:
\na. proteini v urinu so nad nefrotskim pragom (3,5g\/dan)
\nb. diagnoza se postavlja z intravenozno urografijo
\nc. terapija so antibiotiki
\nd. terapija so kortikosteroidi
\n119. Na potek kroni\u010dnega glomerulonefritisa vplivajo:
\n– zvi\u0161an krvni tlak
\n– dieta
\n– dednost
\n120. Za postavitev diagnoze kroni\u010dnega glomerulonefritisa je potrebna:
\n– ledvi\u010dna biopsija
\n121. Terapiaj pri kroni\u010dnem glomerulonefritisu:
\n– korikosteroidi
\n122. Katera je najpogostej\u0161a bolezen pri nas, ki vodi v uremijo:
\n– kroni\u010dni glomerulonefritis
\n123. Polakizurija:
\na. pomeni bole\u010da mikcija
\nb. je znak vnetja glomerulov
\nc. je pogosto zdru\u017eena z akutnim pielonefritisom
\n20. PRIZADETOST LEDVIC PRI IZVENLEDVI\u010cNIH BOLEZNIH
\n124. Znaki hiperurikemije so:
\na. pove\u010dano nastajanje ali zmanj\u0161ano izlo\u010danje urata, ali oboje hkrat
\nb. pove\u010dano nastajanje ali zmanj\u0161ano izlo\u010danje urata
\n125. Hiperurikemi\u010dna akutna ledvi\u010dna odpoved:
\n– povi\u0161ana koncentracija se\u010dne kisline
\n– zmanj\u0161ano izlo\u010danje s se\u010dem
\n126. Zna\u010dilnosti za diabeti\u010dno nefropatijo:
\n– povi\u0161ani mikroalbumini
\n– pomemben je urejen diabetes
\n127. Rak ledvic:
\na. dokon\u010dna diagnoza se postavi z renalno arteriografijo
\nb. kri v urinu vedno ka\u017ee na rak ledvic
\nc. dokon\u010dna dignoza je ledvi\u010dna biopsija
\nd. se zdravi z zdravili
\n128. Kroni\u010dna ledvi\u010dna odpoved:
\na. bolnik mora piti dosti teko\u010din
\nb. pomembna komplikacija je hiperkaliemija
\n129. Kroni\u010dna ledvi\u010dna odpoved:
\n– bolnik mora piti dosti teko\u010din
\n– va\u017eeno je da ima bolnik normalen kevni pritisk
\n130. Kroni\u010dna ledvi\u010dna odpoved:
\n– pitje velikih koli\u010din teko\u010din
\n– zdravljenje visokega RR<\/p>\n
<\/p>\n
131. Akutne komplikacije pri dializi:
\n– kr\u010di
\n– hipotenzija
\n132. Zapleti zdravljenja z peritonealno dializo:
\na. peritonitis
\nb. oku\u017eba iztopi\u0161\u010da katetra
\nc. trebu\u0161na kila
\nd. hiatalna kila
\n133. Komplikacije peritonealne hernije:
\n– trebu\u0161na kila
\n– peritonitis
\n– hidrotoraks
\n– vnetje izhodi\u0161\u010dnega dela katetra
\n– kr\u010di
\n134. Kontraindikacija za darovanje ledvic:
\na. nefropatija
\nb. proteinurija
\nc. sladkorna bolezen
\nd. \u010drna rasa
\ne. rana na \u017eelodcu
\n135. Kontraindikacija za darovanje ledvic:
\n– starost nad 65 let
\n– aktivna oku\u017eba
\n– povi\u0161an krvni tlak
\n– sladkorna bolezen
\n– nesodelovanje bolnika
\n– nefropatija, proteinurija
\n136. Rak prostate:
\n– v krvi je pove\u010dana koncentracija PSA<\/p>\n
137. Hipertrofija prostate:
\n– pogosto pri mo\u0161kih po 50 letu
\n– povzro\u010da pogosta vnetja ledvic- prav!!<\/p>\n
21. BOLEZNI \u017dLEZ Z NOTRANJIM IZLO\u010cANJEM IN PRESNOVE
\n138. Stanje pove\u010danega izlo\u010danja STH se imenuje:
\na. gigantizem
\nb. nanosomija
\nc. kretinizem
\nd. miksedem
\n139. Povi\u0161an STH:
\n– gigantizem
\n– akromegalija
\n140. Zni\u017ean STH:
\n– nanosomija
\n141. Vzrok za gigantizem:
\n– pove\u010danje STH
\n142. Eden pogostej\u0161ih vzrokov za nastanek diabetes insipidusa je:
\na. uroinfekt
\nb. meningitis
\nc. plju\u010dnica
\n143. Hipertiroza:
\n– pomanjkanje TSH
\n144. Klini\u010dna slika pri hipertirozi:
\n– huj\u0161anje pri pove\u010danem apetitu
\n– topla vla\u017ena ko\u017ea
\n– tremor okon\u010din
\n145. Hipotiroza:
\n– bolniki so brezvoljni, oslabeli, hripavi
\n– boniki imajo povi\u0161an TSH
\n146. Klini\u010dna slika izra\u017eene hipotiroze se imenuje:
\n– miksedem
\n147. Gol\u0161a:
\n– zmanj\u0161an TSH
\n– pove\u010dana produkcija \u0161\u010ditnice
\n148. Tetani\u010dni kr\u010di so znaki:
\na. hipoparatireoidizma
\nb. hiperparatireoidizma
\nc. hipoglikemije
\nd. nezdravljenega diabetesa
\n149. Zna\u010dilnosti Addisonove bolezni:
\n– hiperpigmentacije
\n150. Cushingov sindrom:
\n– je posledica previsoke koncentracije glukokortikoidov (kortizola)
\n– nastane kot posledica zdravljena z glukokortikoidi
\n151. Mb. Cushing:
\n– lunin obraz
\n– bikova grba
\n152. Za Cushingov sindrom je zna\u010dilno:
\na. izbuljene o\u010di
\nb. temna pigmentacija ko\u017ee
\nc. petehialne krvavitve
\nd. lunin obraz
\n153. Connov sindrom je posledica:
\n– povi\u0161ane koncentracije aldosterona
\n154. Connov sindrom:
\n– je posledica povi\u0161ane koncentracije aldosterona
\n– v klini\u010dni sliki je pomembna hipokaliemija
\n155. Feokromocitom:
\n– znojenje
\n– glavobol
\n156. Motena toleranca za glukozo:
\na. krvni sladkor na te\u0161\u010de je med 6,1 in 6,9 mmol\/L
\nb. krvni sladkor kadarkoli je nad 11,1 mmol\/L
\nc. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor iz venske krvi nad 11,1 mmol\/L
\nd. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor med 7,8 in 11,1 mmol\/L
\n157. Sladkorna bolezen:
\na. diagnoza je sigurna, \u010de je krvni sladkor na te\u0161\u010de nad 6,1 mmol\/L
\nb. diagnoza je sigurna, \u010de je krvni sladkorkadarkoli nad 11,1 mmol\/L
\nc. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor iz venske krvi nad 11,1 mmol\/L
\nd. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor med 7,8 in 11,1 mmol\/L
\n158. Sladkorna bolezen je zanesljiva:
\na. \u010de je sladkor na te\u0161\u010de nad 11,1 mmol\/L
\nb. \u010de je sladkor kadarkoli med 7,8 in 11,1 mmol\/L
\n159. Kdaj je zagotovo diabetes melitus:
\n– kadar je KS na te\u0161\u010de nad 7 mmol\/l
\n– kadar koli nad 11,1mmol\/l
\n– \u010de je KS iz venske krvi 120 min.pri OGTT nad 11,1mmol\/l
\n160. Akutne komplikacije sladkorne bolezni so:
\n– hipoglikemija
\n– ketoacidoza
\n161. Glavno zdravljenje diabeti\u010dne ketoacidoze se sestoji z:
\n– nadome\u0161\u010danje teko\u010dine
\n– urejanje sladkorja
\n162. Kako zdravimo ketoacidozo:
\n– zadostna koli\u010dina teko\u010dine
\n– elektroliti
\n163. Pri diabetiku v komi moramo najprej zdraviti:
\n– hipoglikemijo
\n164. Komplikacije sladkorne bolezni:
\na. ledvi\u010dna odpoved
\nb. okvare \u017eivcev
\nc. zgodnja ateroskleroza
\n165. Daibeti\u010dna nefropatija:
\na. se pojavi kot akutni zaplet sladkorne bolezni
\nb. se za\u010dne kot mikroalbuminurija<\/p>\n
c. najbolj\u0161e zdravilo je urejena sladkorna bolezen
\n166. Tip I sladkorne bolezni je:
\n– poliurija
\n– motnje hranjenja
\n– vnetje spolovila
\n167. Tip I sladkorne bolezni:
\na. ne potrebuje inzulina
\nb. va\u017eno je da bolnik\u2026
\nc. bolniki imajo poliurijo, polifagijo, pruritus vulve
\n168. Sladkoran bolezen tipa I se zdravi z:
\na. insulinom
\nb. insulinom in dieto
\nc. tabletami
\nd. tabletami in dieto
\n169. Osnovno zdravljenje diabetesa tip II:
\n– dieta
\n– dieta in insulin
\n– dieta in tablete
\n170. Kratkodelujo\u010di insulin:
\na. deluje do 8 ur
\nb. primer je Monotard MC
\nc. vrh delovanja je pri 4-5 urah
\n171. Nose\u010dnostna sladkorna bolezen:
\n– nefropatija je kontraindikacija za nose\u010dnost
\n172. Nose\u010dnost in sladkorna bolezen:
\n– ni diabeti\u010dna nefropatija in napredovala sladkorna bolezen
\n– pojavi se lahko samo med nose\u010dnostjo
\n22. BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV
\n173. Vrednosti sedimentacije eritrocitov so zelo sumljive za rakavoo bolezen \u010de zna\u0161ajo:
\na. 10 – 25 mm\/h
\nb. 35 – 45 mm\/h
\nc. 75 – 95 mm\/h
\n174. Limfati\u010dne celice nastajajo v:
\na. rde\u010dem kostnem mozgu
\nb. kostnem mozgu dolgih – cevastih kosti
\nc. limfati\u010dnem tkivu
\n175. Primarni limfati\u010dni organ je:
\na. bezgavke, vranica
\nb. pri\u017eeljc
\n176. Sekundarni limfati\u010dni organi so:
\na. jetra, ledvice
\nb. bezgavke, vranica
\n177. Zreli eritrociti imajo:
\na. eno jedro
\nb. ve\u010d jeder
\nc. nimajo jedra
\n178. Naloga eozinofilnih granulocitov je:
\na. napadajo rakaste celice
\nb. obramba pred paraziti
\nc. sodelujejo pri elergi\u010dnih reakcijah
\n179. Vzroki za nastanek sideropeni\u010dne anemije:
\n– zaradi pomanjkanja \u017eeleza
\n– neustrezna prehrana
\n180. Zakaj nastane sideropeni\u010dna anemija:
\n– zaradi nepravilne prehrane
\n181. Sideropeni\u010dna anemija ima za posledico:
\na. majhne eritrocite
\nb. velike eritrocite
\nc. zmanj\u0161ano \u0161tevilo trombocitov
\n182. Pri intravaskularni hemolizi je koli\u010dina haptoglobina:
\na. normalna
\nb. zvi\u0161ana
\nc. zni\u017eana
\n183. Methemoglobin nastne:
\n– v tretjem prostoru
\n184. Kaj je limfocitoza:
\n– v virusni oku\u017ebi
\n– okrevanje po oku\u017ebi
\n– v bakterijski oku\u017ebi pa ne
\n185. Reaktivna limfocitoza je prisotna pri:
\na. akutni bakteriski oku\u017ebi z koki
\nb. okrevanje po oku\u017ebi
\nc. virusni oku\u017ebi
\n186. Bohotenje levkemi\u010dnih celic v kostnem mozgu ima za posledico:
\na. anemijo
\nb. pove\u010dano nagnjenost za oku\u017ebe
\nc. motena hemostaza
\n187. Prava policitemija (PRV) ima za posledico:
\na. normalno viskoznost krvi
\nb. zmanj\u0161ano viskoznost krvi
\nc. pove\u010dano viskoznost krvi<\/p>\n
188. Reed-Sternbergova celica velikanka je zna\u010dilna za:
\n– Hodkinova bolezen
\n189. Plazmocitonske celice pri plazmocitomu izvirajo iz:
\na. limfocitov T
\nb. limfocitov B
\nc. limfocitov – Gumprectove sence
\n190. Splenomegalija ima za posledico:
\n– zmanj\u0161ano \u0161tevilo trombocitov
\n191. Aspirin vpliva na:
\n– agregatibilnost trombocitov
\n23. BOLEZNI PO\u017dIRALNIKA
\n192. Disfagija je stanje \u010de ima bolnik:
\n– te\u017eave pri po\u017eiranju
\n193. Disfagija je posledica:
\n– malignega tumorja
\n– po mo\u017eganski kapi
\n194. Varice po\u017eiralnika nastajajo v sklopu:
\n– portalne hipertenzije
\n195. Motena \u017eiv\u010dna funkcija po\u017eiralnika ima za posledico:
\na. spazem
\nb. ileus
\nc. refluks
\n196. Sestavine \u017eelod\u010dnega soka so:
\n– solna kislina
\n– sluz
\n– encimi
\n197. Za obrambo \u017eelod\u010dne sluznice je pomembno:
\n– mukus – sluz
\n– dobra prekrvavitev
\n198. Protonska \u010drpalka:
\n– za izlo\u010danje \u017eelod\u010dnega soka
\n199. Protonska \u010drpalka je odgovorna za:
\n– produkccijo solne kisline v \u017eelodcu
\n200. Normalna potenca vodikovih ionov v \u017eelodcu je blizu:
\n– 1
\n201. Kateri \u017eelod\u010dni sok je bolj kisel:
\na. pH 1
\nb. pH 14
\n202. Kot zdravilo pri \u017eelod\u010dnih bolnikih se uporablja:
\na. olivno olje
\nb. ricinusovo olje
\nc. bu\u010dno olje
\n203. Zdravljenje \u017eelod\u010dnega \u010dira:
\n– olivno olje
\n204. Helikobakter pilori uvr\u0161\u010damo med:
\na. viruse
\nb. gljivice
\nc. bakterije
\n205. Oku\u017ebo z Helikobakter pilori ugotovimo:
\n– hitri urealni test in ima bolnik rano
\n206. Kdaj zdravimo Helikobakter pilori:
\n– kadar je test pozitiven in nastopijo te\u017eave
\n207. Hematin nastane:
\n– solna kislina + hemoglobin
\n208. Krvavitev iz razjede zgornjih prebavil povzro\u010da:
\n– ne povzro\u010da bole\u010din
\n209. Pri krvavitvi iz prebavnh cevi:
\n– ni bole\u010din
\n210. Hematest:
\n– preiskava za ugotavljanje skritih krvavitev
\nMelena nastane zaradi:
\na. krvavitve v \u010drevo
\nb. krvavitve v \u017eelodec
\nc. krvavitve v dvanajsternik
\n211. Deloma ali v celoti odstranjen \u017eelodec povzro\u010di:
\na. moteno resorbcijo \u017eeleza
\nb. moteno resorbcijo vitamina B12
\nc. moteno resorbcijo kalcija
\n212. Katera zdravila se uporabljajo pri terapiji razjede na dvanajstniku:
\na. blokatorji protonske \u010drpalke
\nb. antibiotiki
\nc. antagonisti kalcija
\n213. Zna\u010dilnost krvave\u010dega ulkusa je:
\na. mo\u010dna bole\u010dina
\nb. brez bole\u010dine
\nc. hemoptoja (hemoptiza)
\n214. Katero hrano je treba zau\u017eivati pri celiakiji:
\n– ri\u017e
\n– krompir
\n215. Karcinoid je:
\n– benigna bolezen
\n– lahko progresivna bolezen s komplikacijami
\n216. Za karcinoid tankega \u010drevesa je zna\u010dilna:
\na. hormonska aktivnost
\nb. eksplozivne driske in kr\u010di
\nc. krvavitve
\n217. Ileus nastane zaradi zapore:
\n– debelega \u010drevesa
\n– tankega \u010drevesa
\n218. ilnosti iritabilnega \u0161irokega \u010drevesa so:
\na. odvajanje sluzastega in krvavega blata
\nb. odvajanje pono\u010di
\nc. psihodinami\u010dna nestabilnost bolnika
\n219. Iritabilno \u0161iroko \u010drevo:
\n– blato nikoli ni krvavo
\n– bolniki so psihodinami\u010dno nestabilni
\n220. Iritabilno \u0161iroko \u010drevo:
\n– gre za pogosto obolenje, kjer se pojavijo bole\u010dine
\n– pride do pasa\u017ee in odvajanja neformiranega blata, ki je pome\u0161ano z sluzjo
\n– bolniki so psihodinami\u010dno nestabilni
\n221. Morbus Crohn lahko prizadene:
\na. \u010drevesje
\nb. \u017eelodec
\nc. sklepe
\n222. Glavna funkcija debelega \u0161irokega \u010drevesa je:
\n– absorbcija vode in elektrolitov
\n223. Ulcerozni kolitis lahko prizadene:
\na. tanko \u010drevo
\nb. debelo \u010drevo
\nc. \u017eelodec
\n224. Ulcerozni kolitis je bolezen:
\ndebelega \u010drevesa
\n225. Ulcerozni kolitis:
\n– prizadene kon\u010dne dele \u0161irokega \u010drevesa
\n226. Hemeroidi so bolezen:
\na. \u017eilnih struktur danke in zadnjika
\nb. polipi danke in zadnjika
\nc. mi\u0161i\u010dnih struktur danke in zadnjika
\n227. Koloskopija:
\n– mora napotiti zdravnik
\n– izpolni obrazec za \u2026
\n228. Irigografija:
\n– RTG slikanje \u0161irokega \u010drevesa
\n229. Za jetrno klini\u010dno sliko pankreasa je odgovoren nastanek:
\n– hipovolemi\u010dni \u0161ok
\n230. Koliko odstotkov akutnega hepatitisa C (HCV) preide v kroni\u010dnega:
\na. 0,9 – 2%
\nb. 25 – 35%
\nc. 50 – 70%
\n231. Vzrok kome pri dekompenzirani jetrni cirozi je:
\n– uni\u010dena detoksikacija jeter
\n– prekomerna beljakovinska prehrana
\n232. Nevarnost jetrnih hemangiomov je:
\na. metastaziranje
\nb nasanek ciste
\nc. krvavitev
\n233. Zna\u010dilnosti holangitisa so:
\n– mrzlica
\n– dvig jetrnih transaminaz
\n– gamaGT in alkalna fosfataza sta zvi\u0161ani
\n234. Izvirni diagnosti\u010dni na\u010din za ugotavljanje holedoholitiaze je:
\n– EUZ
\n235. Diagnosti\u010dni na\u010din za ugotavljanje atipi\u010dne holedoholitiaze:
\n– EUZ<\/p>\n
236. Te\u017eave po odstranitvi \u017eol\u010dnika po operaciji:
\n– spremembe na \u017eol\u010dnih izvodilih in pankreasa
\n– spremembe \u017eelodca in dvanajsternika
\n237. Akutni pankreatitis je lahko posledica:
\na. u\u017eivanja alkohola ali bolezni \u017eol\u010dnih izvodil
\nb. po ERCP preiskavi – jatrogeno v 3 – 4%
\nc. po EUZ preiskavi
\n238. Vzroki za pankreatitis:
\n– \u017eol\u010dni kamni
\n– alkoholizem
\n239. Za te\u017eko klini\u010dno sliko pankreatitisa je odgovoren nastanek :
\n– hipovolemi\u010dnega \u0161oka
\n240. Zgodnji simptomi raka trebu\u0161ne slinavke:
\n– mo\u010dna bole\u010dina v predelu hrbta
\n– zaporna zlatenica
\n– neodvisnost te\u017eav od hranilnega obroka
\n241. Rak pankreasa:
\n– nespecifi\u010dne te\u017eave
\n– blaga bole\u010dina, ki se pojavi pono\u010di
\n– pojav ni povezan z obrokom<\/p>\n
24. OSNOVE IMUNOLOGIJE
\n242. Mehanizmi naravne odpornosti so:
\na. ko\u017ea, kemi\u010dne sestavine na njej in v medceli\u010dnini
\nb. spol, starost, genetska dispozicija, na\u010din \u017eivljenja,\u2026
\n243. Na\u0161tej glavne komponente komplementarnega sistema pomembne za imunsko adherenco:
\n– C3b, C4b, C5b
\n244. Za pojav imunske adherence so pomembne komponente komplementa:
\na. C3a in C5a
\nb. C3b, C4b in C5b
\n245. Za odkrivanje imunske tolerance so pomembni:
\n– C3b, C4b, C5b
\n246. Imunsko zmo\u017ene celice so:
\na. limfociti B in T
\nb. protitelesa
\n247. Limfociti B so odgovorni za:
\na. celi\u010dni imunski odziv
\nb. protitelesni, humoralni imunski odziv
\n248. Protitelesna imunska odzivnost:
\na. 7-14 dni
\nb. 15-24 dni
\n249. Imunsko sposobni kompleksi:
\n– aglutinini
\n– precipitini
\n– antitoksini
\n250. Biolo\u0161ka telesa so:
\n– aglutinini
\n– precipitini
\n251. Na\u0161tej vrste protiteles glede na biolo\u0161ke lastnosti:
\na precipitini
\nb. antitoksini
\nc. agluransi
\n252. Limfociti T so odgovorni za:
\na. aktivacijo komplementa
\nb. celi\u010dni imunski odziv
\n253. Imunoglobulini imajo te\u017eke verige:
\na. gama, omega
\nb. kapa, lambda
\n254. Imunoglobuline razdelimo v razrede:
\n– IgA
\n– IgD
\n– IgE
\n– IgG
\n– IgM
\n255. Kratke verige Ig:
\n– Fab, Fc
\n256. Z biopsijo ko\u017ee na imunoglobuline doak\u017eemo:
\n– IgM, IgE
\n257. Kaj je primarni imunski odziv:
\na. 8 – 14 dni po oku\u017ebi plazmatke sintetizirajo protitelesa
\nb. 15 – 27 dni po oku\u017ebi plazmatke sintetizirajo protitelesa
\n258. Kdaj nastane sekundarni imunski odziv:
\n– ob ponovnem stiku z enakim antigenom (28 dni)
\n259. Pri imunskem odzivu sodelujejo signalne molekule, ki prena\u0161ajo sporo\u010dila:
\na. citokini, monokini, limfokini
\nb. precipitini, aglutinini, lizini, imobilizini, opsonini
\n260. Pojav imunske tolerance:
\n– ne pride do imunskega odziva limfocitov T in B
\n261. Pri imunski toleranci je pomembna:
\na. koncentracija in narava antigena
\nb. odstranitev posameznih limfocitnih klonov
\nc. aktivnost celi\u010dnega imunskega odzova
\n262. Vzroki za nastenk avtoimunosti so:
\n– genetski vplivi, zunanji dejavniki
\n263. Razdelitev avtoimunskih bolezni:
\n– sistemske in organsko specifi\u010dne avtoimunske bolezni
\n264. Avtoimune bolezni so:
\n– sistemski lupus eritomatozus, diabetes, revmatoidni artritis, glomerulonefritis\u2026<\/p>\n
25. REVMATI\u010cNE BOLEZNI
\n265. Posebne preiskave sinovijske teko\u010dine vklju\u010dujejo:
\n– dolo\u010ditev SR
\n266. Spremembe na o\u010desu pri revmatoidnem artritisu:
\n– episkleritis
\n– skleritis
\n– prizadetost ro\u017eenice in veznic
\n267. Najpogostej\u0161a amiloidoza:
\n– amiloidoza ledvic
\n268. atoidni faktor je protitelo:
\na. protitelo proti Fab IgG – ra\u010dunalnik pravi, da je tale pravilen
\nb. protitelo proti Fc IgG
\n269. Laboratorijski revatolo\u0161ki testi so:
\n– lateks
\n– ANA
\n270. Na\u0161tej najpomembnej\u0161a imunosupresivna zdravila v revmatologiji:
\na. naklofen
\nb. pronizon
\nc. metotrexat
\nd. imuran
\n271. Zdravila za avtoimune revmatolo\u0161ke bolezni:
\n– citostatiki
\n– kortikosteroidi
\n272. Temeljna zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa so:
\n– soli zlata, protimalaritki, metotreksat,\u2026, sulfosalazin
\n273. Nespecifi\u010dni antirevmatiki so:
\na. ketonal
\nb. ceporex
\nc. enap
\nd. elderin
\n274. Pri primarnem Sj\u00f6grenovem sindromu so prizadete:
\na. samo \u017eleze
\nb. notranji organi in \u017eleze
\n275. Sekundarni Sj\u00f6grenov sindrom prisotni so znaki pri:
\n– RA, SLE
\n276. Sj\u00f6grenov sindrom:
\n– pri RA pri 30%
\n– pri SLE pri 10%
\n– pri sklerodermiji pri 20%
\n277. Klini\u010dni znaki Sj\u00f6grenovega sindroma:
\n– vnetje ko\u017ee, vnetje \u010drevesja, suha usta
\n278. Bechterjev sindrom:
\n– pozitivni spondilitis
\n– serumsko pa je negativen
\n279. Bechterjeva bolezen je:
\n– vzorec serolo\u0161ko negativnih spondiloartritisov
\n280. Diagnosti\u010dne zna\u010dilnosti ankilozirajo\u010dega spondilitisa so:
\na. otekanje sklepov, bole\u010dine v mi\u0161icah
\nb. pozitiven Manellov poizkus, poudarjena prsna kifoza, pozitiven Schoberjev poizkus
\n281. Diagnoza Mb. Bechterew ali ankilozirajo\u010di spondilitis:
\n– no\u010dn abole\u010dina, pozitiven Menellov poskus, izravnana ledvena lordoza, povdarjena prsna kifoza, pozitiven Schoberjev test, povi\u0161ana SR
\n282. Sistemski lupus eritematosus (SLE):
\n– bolezen vezivnega tkiva
\n– bolezen je genetsko predisponirana
\n283. Za diagnozo SLE so zna\u010dilne:
\n– ko\u017ene spremembe
\n284. SLE protitelesa:
\n– ANA, dsDNA
\n285. Komplikacija SLE:
\na. vnetje ledvic
\nb. vnetje o\u010di
\nc. vnetje prebavil\/\u010drevesja
\n286. Vrste sklerodermij:
\n– sistemska sklerodermija
\n– lokalizirana sklerodermija
\n287. Delitev sklerodermije:
\n– sistemska, lokalizirana in eozinofilni fasciitis
\n288. Pri sklerodermiji ugotavljamo avtoprotitelesa:
\na. anti Ro in anti Ra
\nb. anti ScL 70 in anticentromerna protitelesa
\n289. Pri skleromermije je vzro\u010dno pomembni vpliv razli\u010dnih limfoteinov in:
\n– avtoprotiteles \u2013anti SCL-70 anticentromernih protiteles
\n290. Znaki za sindrom CREST so:
\na. calcinosis, Raynaudov fenomen
\nb. calcinosis, Raynaudov fenomen, ezofagealna disfunkcija, sklerodaktilia, teleangiektazija
\n291. Glavna merila za revmati\u010dno vro\u010dico so:
\na. karditis, poliartritis, erithema marginatum\u2026
\nb. zvi\u0161ana telesna temperatura, arttalgije,\u2026
\n292. Revmati\u010dna vro\u010dica:
\nc. vnetje sklepov
\nb. povi\u0161ana telesna temperatura
\nc. vnetje srca
\n293. Psoriati\u010dni artritis:
\n– HLA-B27, B13, B37
\n294. Zna\u010dilnosti psoriati\u010dnega artritisa:
\n– ko\u017ena lezija
\n– vnetje sklepov
\n295. V klini\u010dni sliki psoriati\u010dnega artritisa lo\u010dimo naslednje podskupine:
\na. simetri\u010dni poliartritis, sakroilitis, pohabljajo\u010di artritis
\nb. oligoartikularni artritis, prizadetost distalnih interfalangelanih sklepov, somerni poliartritis, pohabljajo\u010di artritis, sakroilitis
\n296. Na\u0161tej podskupine klini\u010dnih slik psoriati\u010dnega artritisa:
\n– akutno vnetje sklepov
\n– oligoartritis
\n297. Klini\u010dna slika protina – s kristali povzro\u010denega artritisa:
\n– simetri\u010dno vnetje sklepov
\n– monoartritis
\n298. Dnevno se izlo\u010di s se\u010dem:
\na. 500 do 600 mg se\u010dne kisline
\nb. 100 do 365 mg se\u010dne kisline
\n299. Klini\u010dna slika revmati\u010dne polimialgije in gigantoceli\u010dnega arteritisa:
\na. glavobol
\nb. motnje vida
\nc. vnetje sklepov
\n300. Revmati\u010dna polimialgija in gigantoceli\u010dni arteritis pogostej\u0161i pri:
\na. HLA-Cw3, DR3, DR4
\nb. HLA B7, B8, DR6 – ra\u010dunalnik pravi, da je tale pravilen
\n301. Polimialgija:
\n– ne prizadene sklepov
\n302. Bolniki z revmati\u010dno polimialgijo imajo:
\na. bole\u010dine v sklepih
\nb. bole\u010dine v vratu, hrbtu in stegnih
\n303. Zdravila za revmati\u010dno polimialgijo in gigantoceli\u010dni arteritis:
\n– kortikosteroidi
\n304. Vrste infekcijskih artritisov:
\n– bakterijski artritis
\n305. Mehanizem nastanka infekcijskih artritisov:
\n– bakterijsko vnetje
\n– virusno vnetje<\/p>\n
306. Bakterijski artritis prizadene najpogosteje:
\na. koleno, druge velike sklepe
\nb. male sklepe rok
\n307. Glavni povzro\u010ditelji bakterijskega artritisa so:
\na. bakterije Stafilokokus aureus, Neisseria gonorhoe
\nb. streptokoki, enterokoki
\n308. Klini\u010dna slika infekcijskih artritisov:
\na. mrzlica
\nb. vro\u010dina, oteklina sklepa
\nc. RTG spremembe hrustanca
\n309. Artritis pri \u010drevesnih obolenjih je pogost pri:
\n– ulcerozni kolitis
\n– Crohnova bolezen
\n310. Zdravila za artritise pri \u010drevesnih obolenjih:
\na. ketonal
\nb. sulfosalazin
\nc. kortikosteroidi
\n311. Terapija pri \u010drevesnem artritisu:
\n– sulfosalazin
\n312. Pri polimiozitisu povzro\u010dajo mi\u0161i\u010dno okvaro:
\na. citotoksi\u010dni limfociti
\nb. citotoksi\u010dne in humoralne po\u0161kodbe
\n313. Zna\u010dilnosti polimiozitisa in dermatomiozitisa:
\n– napredujo\u010da mi\u0161i\u010dna slabost proksimalnih mi\u0161ic
\n314. Za sistemske mikoze je zna\u010dilna:
\na. napredujo\u010da mi\u0161i\u010dna slabost proksimalnih mi\u0161ic
\nb. mi\u0161i\u010dna bole\u010dina in kr\u010di v mi\u0161icah
\n315. Klini\u010dni znaki dermatomiozitisa in polimiozitisa:
\na. slabost mi\u0161ic
\nb. patolo\u0161ki EMG test
\nc. zvi\u0161ani mi\u0161i\u010dni encimi
\nd. ko\u017ene spremembe
\n316. Specifi\u010dni imunolo\u0161ki testi poliomiozitisa in dermatomiozitisa:
\n– JO-1 protitelesa
\n– Mi-2 protitelesa
\n– SRP protitelesa
\n317. Osrednja beljakovina hrustanca je:
\n– proteoglikan sestavljen iz\u2026
\n318. Biomehanske zna\u010dilnosti hrustanca
\n– elasti\u010dnost
\n– pomembna prisotnost proteoglikanov in kolagena
\n319. Najpomembnej\u0161i vzroki artroze:
\n– po\u0161kodbe sklepov
\n320. Prevalenca artroze:
\n– 45 – 75 let pri 37%
\n321. Pri Heberdenovi artrozi je izra\u017een:
\na. vpliv dednih dejavnikov
\nb. ni izra\u017een vpliv dednih dejavnikov
\n322. Artroza:
\na. bole\u010dina sklepa
\nb. vnetje sklepa
\n323. Diagnosti\u010dni testi ugotavljanja artroze:
\n– klini\u010dni znaki
\n– rentgen
\n324. Kako ugotavljamo artroze:
\n– RTG spremembe
\n325. RTG spremembe sklepov omogo\u010dajo takoj\u0161no diagnozo pri:
\na. vnetnih revmati\u010dnih boleznih – ra\u010dunalnik pravi, da je tale pravilen
\nb. degenrativnih revmati\u010dnih boleznih<\/p>\n
326. Diagnosti\u010dni postopki za ugotavljanje zunajsklepnega revmatizma:
\n– klini\u010dni pregled
\n327. Na\u0161tej najpogostej\u0161e oblike zunajsklepnega revmatizma:
\n– fibromialgija
\n– fibrozitis
\n328. Osnovna zna\u010dilnost fibromialgije je:
\n– bole\u010dina v globokih tkivih predvsem v vratu, kri\u017eu, ramenskem in medeni\u010dnem obro\u010du<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA \u2013 UVOD 1. Pravilno merjenje krvnega tlaka: – udobno sedi – spodnji rob man\u0161ete sega 2-3 cm nad kubitalno kotanjo – prvo merjenje na obeh nadlahteh 2. EKG: – P, Q, R, S, T val<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1461],"tags":[1485,1771],"class_list":["post-2037","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-interna-medicina","tag-interna-medicina","tag-vaja-interna-medicina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2037","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2037"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2037\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2037"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2037"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2037"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}