{"id":2067,"date":"2012-09-12T07:58:52","date_gmt":"2012-09-12T06:58:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2067"},"modified":"2012-09-12T09:14:05","modified_gmt":"2012-09-12T08:14:05","slug":"mikrobiologija-zapiski-2012-za-mikrobiologijo-zapiski-gradivo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-zapiski-2012-za-mikrobiologijo-zapiski-gradivo\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija zapiski 2012"},"content":{"rendered":"<div>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-full wp-image-2068\" title=\"bakteriemija\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2012\/09\/bakteriemija.jpg\" alt=\"\" width=\"200\" height=\"150\" \/>BAKTERIEMIJA IN SEPSA<\/p>\n<p>BAKTERIEMIJA- prisotnost bakterij v krvi<\/p>\n<ul>\n<li>\u00d8 Prehodna &#8211;\u00a0 5 do 15 minut, po ekstrakciji ali umivanju zoba, ob vstavitvi \u017eilnega katetra&#8230;<\/li>\n<li>\u00d8 Ob\u010dasna (intermitentna)<\/li>\n<li>\u00d8 Stalna (kontinuirana)<\/li>\n<li><!--more--><\/li>\n<\/ul>\n<p>SEPSA- obi\u010dajno je posledica nezdravljenih ali neustrezno zdravljenih plju\u010dnic, pielonefritisa, oku\u017eb ran, abscesov, ipd. Bakterije premagajo obrambo organizma in se razmno\u017eujejo, posledice:<\/p>\n<ul>\n<li>Vnetna \u017eari\u0161\u010da po telesu- septi\u010dna diseminacija<\/li>\n<li>toksemija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNAKI SEPSE<\/p>\n<ul>\n<li>\u00d8 sprememba telesne temperature (&lt;36\u00b0C ali nara\u0161\u010danje &gt;38\u00b0C, mrzlica)<\/li>\n<li>\u00d8 Pospe\u0161eno dihanje (&gt;20\/min)<\/li>\n<li>\u00d8 Pospe\u0161en utrip (&gt;90\/min)<\/li>\n<li>\u00d8 Slabo po\u010dutje<\/li>\n<li>\u00d8 Lahko zmedenost<\/li>\n<li>\u00d8 Zmanj\u0161ana diureza<\/li>\n<li>\u00d8 Laboratorijski izvidi pogosto nezna\u010dilni<\/li>\n<\/ul>\n<p>*\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 levkocitoza&gt;12&#215;10\u2079\/l, pomik v levo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SIRS<\/p>\n<ul>\n<li>Sindrom sistemskega vnetnega odziva (systemic inflammatory response syndrom)<\/li>\n<li>Nastane zaradi ishemije, obse\u017ene okvare tkiv, pankreatitisa,..<\/li>\n<li>Klini\u010dna slika in znaki povsem podobni sepsi brez dokazane oku\u017ebe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Doma pridobljena sepsa: zaplet plju\u010dnice, pielonefritis, redkeje oku\u017ebe rane<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V bolni\u0161nici pridobljena sepsa:<\/p>\n<ul>\n<li>\u00d8 V Sloveniji, 2001: incidenca 3\/1000 bolnikov<\/li>\n<li>\u00d8 Pogosto povezana z \u017eilnimi katetri, tudi z ranami, oku\u017ebami se\u010dil&#8230;<\/li>\n<li>\u00d8 Odporne bakterije- zapleteno zdravljenje, u\u010dinkovitej\u0161i ukrepi prepre\u010devanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJI SEPSE<\/p>\n<p>BAKTERIJE:<\/p>\n<ul>\n<li><em>E.coli,<\/em><\/li>\n<li><em>Staphylococcu aureus<\/em><\/li>\n<li>pnevmokok<\/li>\n<li>\u0161tevilne druge gram negativne in gram pozitivne bakterije; v bolni\u0161nicah: <em>Pseudomonas aeruginosa,<\/em> koagulaza negativni stafilokoki pri kateterski sepsi<\/li>\n<li>redkeje anaerobne bakterije<\/li>\n<\/ul>\n<p>GLIVE:<\/p>\n<p><em>Candida albicans <\/em>,druge kandide <em>\u2013 <\/em>zelo resno<em> <\/em>klini\u010dno stanje,visoka smrtnost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>Na nastanek sepse vplivajo:<\/div>\n<ul>\n<li>vloga nevtrofilcev<\/li>\n<li>komplementni sistem<\/li>\n<li>zmanj\u0161ana funkcija makrofagov<\/li>\n<li>motnje pri nastajanju protiteles<\/li>\n<li>osnovne bolezni: kroni\u010dne bolezni ledvic, jeter, sladkorna bolezen, alkoholizem, podhranjenost, asplenia<\/li>\n<li>posegi- katetri<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zapleti sepse<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">septi<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\">\u010dni \u0161ok<\/span> \u2013 zni\u017ean krvni tlak in zmanj\u0161ana prekrvljenost organov \u2013 obi\u010dajno posledica spro\u0161\u010danja bakterijskih produktov<\/p>\n<ul>\n<li>lipopolisaharidi \u2013 \u00a0endotoksini      gramnegativnih bakterij<\/li>\n<li>superantigeni gram pozitivnih      bakterij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">DIK &#8211; <\/span><span style=\"text-decoration: underline;\"> diseminirana intravaskularna koagulacija <\/span>motnja v<span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span>strjevanju krvi \u2013 zaradi okvare \u017eilnega endotela tromboza<span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span>majhnih \u017eil, v \u017eilah nastajajo krvni strdki, hkrati pa prihaja do<span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span>krvavitev<span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Waterhouse-Fridrichsenov<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\"> sindrom<\/span> nastopi kot posledica odpovedi nadledvi\u010dnih \u017elez zaradi masivnih krvavitev v njih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sindrom<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\"> multiorganske okvare<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>\u017eilje (vazodilatacija &#8211; \u201ctopli      \u0161ok\u201d, nato srce oslabi: \u201chladni \u0161ok\u201d)<\/li>\n<li>koagulacija: DIK<\/li>\n<li>srce: najprej ve\u010dji utripni      volumen, nato srce oslabi<\/li>\n<li>plju\u010da<\/li>\n<li>mo\u017egani: zmedenost\u2026koma<\/li>\n<li>ledvice: akutna ledvi\u010dna      odpoved (akutna tubularna nekroza)<\/li>\n<li>prebavila\u2026.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Odvzem krvi za hemokulturo<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>urgentna ku\u017enina<\/li>\n<li>iz periferne vene<\/li>\n<li>odvzem krvi \u010dimprej, ko za\u010dne temperatura nara\u0161\u010dati,<\/li>\n<li>\u010de je le mogo\u010de, preden damo antibiotik<\/li>\n<li>najmanj dva para hemokultur v razmaku 5-10min (obi\u010dajno 2- 3pare)<\/li>\n<li>sledimo navodilom mikrobiolo\u0161kega laboratorija (potrebna koli\u010dina krvije odvisna od aparata, ki ga uporablja mikrobiolo\u0161ki laboratorij),obi\u010dajno:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 odrasli:5-10ml<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 otroci: 1-3ml<\/p>\n<ul>\n<li>poskrbimo za takoj\u0161en transport v laboratorij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zdravljenje sepse<\/p>\n<ul>\n<li>antibiotik parenteralno: najprej izbor izkustveno (empiri\u010dno), nato glede na mikrobiolo\u0161ki izvid (hemokulture), lahko tudi preiskave drugih vzorcev), skupaj najmanj (10-14dni)<\/li>\n<li>zadostna oksigenacija tkiv<\/li>\n<li>prepre\u010devanje \u0161oka<\/li>\n<li>odstranjevanje odmrlega tkiva in tujkov (npr. kateter)\u2026..<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBE SE\u010cIL<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Se\u010dila<\/p>\n<p>\u00a2 So pri zdravem \u010dloveku sterilna<\/p>\n<p>\u00a2 izjema je spodnji del se\u010dnice, kjerje saprofitna mikrobna populacija (komenzalne bakterije)<\/p>\n<p>\u00a2 urinjesterilna telesna teko\u010dina<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017ebe se\u010dil<\/p>\n<p>\u00a2 Najpogosteje nastanejo ascendentno, redkeje hematogeno<\/p>\n<p>\u00a2 so med najpogostej\u0161imi oku\u017ebami vdoma\u010dem okolju:<\/p>\n<p>\u00a2 predvsem \u017eenske do10.leta ter med 20. In 40.letom (anatomske zna\u010dilnosti,kratka se\u010dnica);<\/p>\n<p>\u00a2 so najpogostej\u0161e med bolni\u0161ni\u010dnimi oku\u017ebami (30-40%),<\/p>\n<p>\u00a2 najpogosteje povezane z uporabo urinskega katetra (80% ali ve\u010d)<\/p>\n<p>\u00a2 redkeje zaradi posegov v se\u010dila (5-10%)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017ebe se\u010dil<\/p>\n<p>oku\u017ebe spodnjih se\u010dil:<\/p>\n<p>\u00a2 Uretritis (vnetje se\u010dnice)<\/p>\n<p>\u00a2 Cistitis (vnetje se\u010dnega mehurja)<\/p>\n<p>\u00a2 Epididimitis (vnetje odmodka)<\/p>\n<p>\u00a2 Prostatitis oku\u017ebe zgornjihse\u010dil<\/p>\n<p>\u00a2 pielonefritis(vnetjeledvic)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>akutne\/kroni\u010dne<\/p>\n<p>ascendentne\/ descendentne<\/p>\n<p>nezapletene\/zapletene<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Naravna za\u0161\u010dita pred oku\u017ebo se\u010dil<\/p>\n<p>\u00a2 mikrobna flora v spodnjem delu se\u010dnice \u0161\u010diti pred vdorom mikrobov<\/p>\n<p>\u00a2 tokse\u010da:\u010de pridejo mikrobi v mehur,se jih 99% izlo\u010di ob naslednjem mokrenju<\/p>\n<p>\u00a2 normalno delovanje se\u010dnih zaklopk prepre\u010duje zatekanje se\u010da navzgor<\/p>\n<p>\u00a2 proteini in druge snovi v se\u010du,ki ve\u017eejo mikrobe in jih odstranjujejo<\/p>\n<p>\u00a2 snovi na sluznici (epitelu) mehurja,ki prepre\u010dujejo adherenco bakterij<\/p>\n<p>\u00a2 baktericidne snovi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterije in drugi mikrobi<\/p>\n<p>\u00a2 vstop v se\u010dila (najpogosteje iz \u010drevesa, zunanjega spolovila ali no\u017enice)<\/p>\n<p>\u00a2 ascendentno \u0161irjenje<\/p>\n<p>\u00a2 pritrditev na sluznico<\/p>\n<p>\u00a2 razmno\u017eevanje<\/p>\n<p>\u00a2 povzro\u010danje vnetja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nezapletene\/zapletene oku\u017ebe se\u010dil<\/p>\n<p>\u00a2 Mlaj\u0161e,nenose\u010de \u017eenske najpogosteje zbolevajo zaradi nezapletenih oku\u017eb se\u010dil.Pri vseh drugih bolnikih gre za zapleteno oku\u017ebo se\u010dil.<\/p>\n<p>\u00a2<span style=\"text-decoration: underline;\">Zapletena oku\u017eba<\/span> se\u010dil nastane najpogosteje pri osebah s<\/p>\n<p>\u00a2 funkcijskimi,<\/p>\n<p>\u00a2 presnovnimi (npr.sladkorna bolezen)<\/p>\n<p>\u00a2 anatomskimi nepravilnostmi<\/p>\n<p>\u00a2 po urolo\u0161kih posegih, z urinskim katetrom<\/p>\n<p>\u00a2 pove\u010dana koncentracija receptorjev za povzro\u010ditelje oku\u017eb<\/p>\n<p>\u00a2 nedavno zdravljenje z anitbiotikom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a2 <span style=\"text-decoration: underline;\">Bolniki,pr ikaterih je tveganje za zapleteno oku\u017ebo se\u010dil in morebitne zaplete ve\u010dje:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 nose\u010dnice: funkcijske in anatomske motnje<\/p>\n<p>\u00a2 starostniki<\/p>\n<p>\u00a2 bolniki s sladkorno boleznijo<\/p>\n<p>\u00a2 mo\u0161ki<\/p>\n<p>\u00a2 imunsko kompromiti ranibolniki<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a2 <span style=\"text-decoration: underline;\">Piurija<\/span> \u2013 zve\u010dano \u0161tevilo polimorfonuklearnih levkocitov v urinu; opozarja na vnetni proces v se\u010dilih. Pojavise lahko tudi pri \u0161tevilnih drugih boleznih(po\u0161kodba,tujki,kamni, glomeronefritis,glivi\u010dna oku\u017eba,virusni cistitis in drugo).<\/p>\n<p>\u00a2 <span style=\"text-decoration: underline;\">Dizurija<\/span> &#8211; bole\u010de in te\u017eko mokrenje.<\/p>\n<p>\u00a2 <span style=\"text-decoration: underline;\">Polakisurija<\/span> \u2013 pogosto odvajanje majhnih koli\u010din urina.<\/p>\n<p>\u00a2 <span style=\"text-decoration: underline;\">Nokturija<\/span> \u2013 potrebo po izpraznenju mehurja pono\u010di.<\/p>\n<p>\u00a2 <span style=\"text-decoration: underline;\">Inkontinenca <\/span>\u2013 nesposobnost zadr\u017eanja urina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakteriurija<\/p>\n<p>\u00a2 je dokaz bakterij v se\u010du<\/p>\n<p>\u00a2 ne pomeni vedno oku\u017ebe,ker se se\u010d lahko kontaminira z bakterijami iz spodnjega dela se\u010dnice<\/p>\n<p>\u00a2 asimptomatska bakteriurija je ne zdravimo; izjema so nose\u010dnice<\/p>\n<p>\u00a2 simtomatska bakteriurija zdravljenje z antibiotikom<\/p>\n<p>\u00a2 obi\u010dajnojeznak oku\u017ebe 100.000CFU (colonyformingunits) v 1 ml se\u010da (t.j.signifikantna bakteriurija)<\/p>\n<p>=100.000CFU\/ ml<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Povzro\u010ditelji oku\u017eb se\u010dil<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji so bakterije.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pri nezapletenih oku\u017ebah se\u010dil:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 <em>Escherichia coli<\/em><\/p>\n<p>\u00a2 <em>Klebsiella<\/em> <em>spp.<\/em><\/p>\n<p>\u00a2 <em>Proteus<\/em> <em>spp<\/em>.<\/p>\n<p>\u00a2 enterokoki<\/p>\n<p>\u00a2 stafilokoki(<em>Staphylococcus saprophyticus<\/em> naj pogostej\u0161i primlaj\u0161ih,spolno aktivnih \u017eenskah)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Prizapletenih oku\u017ebah se\u010dil:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 <em>Escherichia coli<\/em><\/p>\n<p>\u00a2 <em>Pseudomonas aeruginosa<\/em><\/p>\n<p>\u00a2 citrobakter<\/p>\n<p>\u00a2 <em>Klebsiella<\/em> <em>spp<\/em>.<\/p>\n<p>\u00a2 <em>Proteus<\/em> <em>spp.<\/em><br \/>\nPogostost bakterij,izoliranih iz se\u010da bolnikov na pediatri\u010dnemoddelku bolni\u0161nice<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>E. coli 62,50%<\/p>\n<p>E. faecalis 11,11%<\/p>\n<p>Klebsiella spp. 6,94%<\/p>\n<p>Citrobacter spp 4,17%<\/p>\n<p>Prot. Mirabilis 4,17%<\/p>\n<p>Staph. Aureus 4,17%<\/p>\n<p>Enterobakterije 2,78%<\/p>\n<p>Enrerobacter spp. 1,39%<\/p>\n<p>Pseudomonas aerug 1,39%<\/p>\n<p>KNS 1,39%<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pogostost bakterij,izoliranih iz se\u010da bolnikov na internem in kirur\u0161kem oddelku bolni\u0161nice,2004- 2006<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterijski dejavniki patogenosti<\/p>\n<p>So znani pri<\/p>\n<p>E.coli:<\/p>\n<p>\u00a2 adhezini: fimbrije P in fimbrije tipa 1 omogo\u010dajo pritrditev bakterije na sluznico<\/p>\n<p>\u00a2 Drug iadhezini<\/p>\n<p>\u00a2 hemolizin- toksin,ki po\u0161koduje gostiteljevo celico in omogo\u010di bakteriji,da prodre v tkivo<\/p>\n<ul>\n<li> uni\u010devanje fagocitov<\/li>\n<li> uni\u010devanje eritrocitov<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00a2 kapsule tipa K 1 \u0161\u010ditijo bakterije pred fagocitozo in pred aktivacijo komplementa<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vpliv bakterij na nastanek se\u010dnih kamnov<\/p>\n<p>Nekatere bakterije izlo\u010dajo encim ureazo,ki razgradi se\u010dnino v amonijak, ki alkalizira se\u010d in pospe\u0161uje nastajanje se\u010dnih kamnov:<\/p>\n<p>\u00a2 proteus,<\/p>\n<p>\u00a2 klebsiela,<\/p>\n<p>\u00a2 stafilokoki,<\/p>\n<p><em>\u00a2 <\/em><em>Ureaplasma urealyticum<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017ebe se\u010dil v bolni\u0161nici<\/p>\n<p>\u00a2 najpogostej\u0161e med bolni\u0161ni\u010dnimi oku\u017ebami,<\/p>\n<p>\u00a2 najpogosteje povezane z uporabo urinskega katetra (80% alive\u010d)<\/p>\n<p>\u00a2 redkeje zaradi posegov v se\u010dila (5-10%)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikrobna kolonizacija urinskega katetra<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Z bakterijami in glivami:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 ob vstavitvi katetra<\/p>\n<p>\u00a2 po vstavitvi: prehajanje mikrobov<\/p>\n<ul>\n<li> skozi svetlino katetra (intraluminalno)<\/li>\n<li>vzdol\u017e povr\u0161ine med sluznico in kat.(ekstraluminalno)<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00a2Mikrobni film v urinski vre\u010dki<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Mo\u017ena vstopna mesta za oku\u017ebo pri UK:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 vhod v se\u010dnico<\/p>\n<p>\u00a2 stik med katetrom in nastavkom urinske vre\u010dke<\/p>\n<p>\u00a2 mesto za odvzem vzorcev se\u010da<\/p>\n<p>\u00a2 vra\u010danje se\u010da iz vre\u010dke proti se\u010dnici,\u010de vre\u010dka nima zaklopke ali suhe komore<\/p>\n<p>\u00a2 sti\u0161\u010dek za izpust se\u010da<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nevarnosti po vstavitvi katetra<\/p>\n<p>\u00a2 mikrobivurinu (mikroburija):<\/p>\n<ul>\n<li> Verjetnost mikroburije je vsak dan ve\u010dja za 4-7%<\/li>\n<li> Po 1 tednu 25% bolnikov<\/li>\n<li> Po 1 mesecu skoraj vsi<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00a2 30% \u00a0bolnikov z mikroburijo razvije oku\u017ebo se\u010dil<\/p>\n<p>\u00a2 5% razvije bakteriemijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nevarnostni dejavniki za mikroburijo<\/p>\n<p>\u00a2 trajanje kateterizacije<\/p>\n<p>\u00a2 mikrobna kolonizacija odto\u010dne vre\u010dke<\/p>\n<p>\u00a2 napake pri ravnanju s katetrom(neustrezna higiena katetra)<\/p>\n<p>\u2022 starost<\/p>\n<p>\u2022 \u017eenski spol<\/p>\n<p>\u2022 diabetes mellitus<\/p>\n<p>\u2022 slab\u0161e delovanje ledvic<\/p>\n<p>\u2022 urolo\u0161ke bolezni \u2013 potrebni posegi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odvzem vzorcev za mikrobiolo\u0161ko preiskavo<\/p>\n<p>\u00a2 Mo\u017ena kontaminacija se\u010da z bakterijami iz spodnjega dela se\u010dnice ali iz zunanjega spolovila, zato je zelo pomemben na\u010din odvzema se\u010da.<\/p>\n<p>\u00a2 Mo\u017ena kontaminacija pri odvzemu se\u010da izurinskega katetra- asepti\u010dna tehnika.<\/p>\n<p>\u00a2 Ob sumu na bakteriemijo\/sepso je potrebno odvzeti vzorce krvi za hemokulturo (aerobno in anaerobno stekleni\u010dko).<\/p>\n<p>\u00a2 Stekleni\u010dke s hemokulturo hranimo pri temperaturi 20- 35\u00b0C in jih \u010dimprej po\u0161ljemo v laboratoriju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prvi curek urina za preiskavo na:<\/p>\n<ul>\n<li> bakterijo Chlamydia trachomatis (PCR),<\/li>\n<li> na parazita Trychomonas vaginalis<\/li>\n<\/ul>\n<p>Oba povzro\u010dataspolnoprenosljive oku\u017ebe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Srednji curek urina<\/p>\n<p>Za ostale preiskave na bakterije, glive<\/p>\n<p>\u00a2 metoda poSanfordu<\/p>\n<p>\u00a2 urinokultura<\/p>\n<p>\u00a2 uporaba komercialnih goji\u0161\u010d (urikult,uriline)<\/p>\n<p>\u00a2 avtomatizirane metode za presejo<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">druge mo\u017enosti:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 urin,odvzet s katetrom<\/p>\n<p>\u00a2 urin iz stalnega katetra<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a2 urin odvzamemo v sterilno posodico z navojem,<\/p>\n<p>\u00a2 posodico ozna\u010dimo z<\/p>\n<p>\u00a2 imenom, priimkom,<\/p>\n<p>\u00a2 datumom rojstva<\/p>\n<p>\u00a2 vrsto ku\u017enine (urin)<\/p>\n<p>\u00a2 datumom odvzema.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odvzem urina \u2013 srednji curek-pri \u017eenski:<\/p>\n<p>\u00a2 S prstiene roke raz\u0161irimo sramne ustnice in jih zadr\u017eimo v tem polo\u017eaju.<\/p>\n<p>\u00a2 Spolovilo dobro umijemo z milom in vodo. S suho gazo ali brisa\u010do za enkratno uporabo spolovilo osu\u0161imo.<\/p>\n<p>\u00a2 Sramne ustnice morajo biti raz\u0161irjene,da prepre\u010dimo onesna\u017eenje urina z bakterijami ko\u017ee.<\/p>\n<p>\u00a2 Prvi curek urina spustimo v strani\u0161\u010dno \u0161koljko, pri tem ne prenehamo z uriniranjem.<\/p>\n<p>\u00a2 Srednji curek urina ujamemo v sterilno posodico, ki jo napolnimo pribli\u017eno do polovice.<\/p>\n<p>\u00a2 Posodico dobro zapremo. Na posodico nalepimo listek ali nalepko z imenom, priimkom, datumom in uro odvzema urina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Odvzem urina \u2013 srednji curek pri mo\u0161kem:<\/span><\/p>\n<p>\u2022 Ko\u017eico penisa povle\u010demo nazaj (\u010de ni obrezana). Mesto temeljito umijemo z milom in vodo. S suho gazo ali brisa\u010do za enkratno uporabo mesto osu\u0161imo.<\/p>\n<p>\u2022 Ko\u017eica penisa mora ostati povle\u010dena nazaj, da prepre\u010dimo onesna\u017eenje urina z bakterijami ko\u017ee.<\/p>\n<p>\u2022 Prvi curek urina spustim o vstrani\u0161\u010dno \u0161koljko, pri tem ne prenehamo z uriniranjem .<\/p>\n<p>\u2022 Srednji curek urina ujamemo v sterilno posodico,ki jo napolnimo pribli\u017eno do polovice.<\/p>\n<p>\u2022 Posodico dobro zapremo. Na posodico nalepimo listek ali nalepko z imenom, priimkom, datumom in uro odvzem a urina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hranjenje ku\u017enine<\/p>\n<p>\u00a2 urin hranimo pri 4\u00baC<\/p>\n<p>\u00a2 v laboratorij po\u0161ljemo \u010dimprej, najkasneje v 24 urah<\/p>\n<p>\u00a2 za transport uporabimo hladilno torbo, v katero namestimo hladilno telo(4\u00ba C)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Metoda po Sanfordu<\/p>\n<p>Uritest<\/p>\n<p>\u00a2 je semikvantitativna preiskava urina.<\/p>\n<p>\u00a2 od\u010ditamo \u0161tevilo poraslih kolonij in primerjamo s prilo\u017eeno sliko.<\/p>\n<p>\u00a2 pri pozitivnem rezultatu uritest po\u0161ljemo v mikrobiolo\u0161ki laboratorij na identifikacijo in<\/p>\n<p>Antibiogram- pri 4\u00b0c<\/p>\n<p>\u00a2 \u010de potrebujemo kvantitativno analizo \u2013 \u0161tevilo CFU\/ml, potrebno poslati urinna preiskavo po<\/p>\n<p>Sanfordu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI (SPB)<\/p>\n<p>(veneri\u010dne) so nalezljive bolezni, ki se prena\u0161ajo:<\/p>\n<p>\u2013 spolnim stikom (vaginalni, oralni, analni),<\/p>\n<p>\u2013 oku\u017eeno krvjo,<\/p>\n<p>\u2013 oku\u017eenim iglami<\/p>\n<p>\u2013 materinim mlekom ,<\/p>\n<p>\u2013 oku\u017eenimi zdravni\u0161kimi pripomo\u010dki,<\/p>\n<p>\u2013 hrano, vodo, poljubljanjem , tesnem telesnem stiku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZGRADBA GENITALNEGA TRAKTA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Normalna saprofitna flora<\/p>\n<p>\u2022 Pri mo\u0161kih, na zunanjem spolovilu prevladujejo koagulaza negativni stafilokoki, enterokoki in<\/p>\n<p>korinebakterije<\/p>\n<p>\u2022 Pri \u017eenskah se normalna no\u017eni\u010dna mikrobna flora spreminja s starostjo \u017eenske glede na njeno hormonsko stanje in vzporedno spreminjanje pH no\u017enice.<\/p>\n<p>\u2022 Po rojstvu (12-24 ur) se prideklicah v vagini naselijo koagulaza negativnistafilokoki, enterokoki in korinebakterije, kasneje se pojavijo tudi gram negativne bakterije. V pubertetise v celicah odlaga glikogen, ki omogo\u010da rast laktobacilom in kvasovkam .<\/p>\n<p>\u2022 Tako pri zdravi \u017eenski v no\u017enici prevladujejo laktobacili, prisotne pa so \u0161e enterobakterije, anaerobne bakterije, treponeme,\u00a0 ikoplazme, streptokoki, korinebakterije, stafilokoki, tudi<\/p>\n<p><em>S. aureus<\/em>. Anaerobi(<em>Bacteroides<\/em> <em>spp.),<\/em> anaerobnikoki, <em>Gardnerella vaginalis<\/em>, kvasovke, koliform ne bakterije, <em>Ureaplasma urealyticum<\/em> in <em>Mycoplasma spp<\/em>. so mikroorganizmi, ki so lahko prisotni v normalni flori genitalnega trakta, lahko pa povzro\u010dajo tudi oku\u017ebe.<\/p>\n<p>\u2022 Cervikalni kanal in drugi del irodil so prizdravih \u017eenskah brez mikroorganizmov.<\/p>\n<p>\u2022 Komenzalna flora no\u017enice, predvsem laktobacili, ima pomembno vlogo pri vzdr\u017eevanju kislega pH in pomembno \u0161\u010diti pred oku\u017ebam rodil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJI SPB<\/p>\n<p>\u2022 bakterije,<\/p>\n<p>\u2022 virusi,<\/p>\n<p>\u2022 glive,<\/p>\n<p>\u2022 pra\u017eivali,<\/p>\n<p>\u2022 zajedalci.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BAKTERIJSKI POVZRO\u010cITELJI SPB<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SIFILIS<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Treponema pallidum<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: Ve\u010dinoma s spolnim stikom z osebo, ki ima na ko\u017ei ko\u017ene spremembe.<\/p>\n<p>\u2022 Vstopno mesto: sluznica no\u017enice, ustne votline, z matere na plod ali skozi ko\u017eo.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: 2-3 tedne.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>Sifilis poteka v ve\u010d fazah:<\/p>\n<p>\u2013 Prva (primarna) faza,<\/p>\n<p>\u2013 Druga (sekundarna) faza,<\/p>\n<p>\u2013 Mirujo\u010da (latentna) faza,<\/p>\n<p>\u2013 Tretja (terciarna) faza<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRVA FAZA<\/p>\n<p>Bolezenski znaki:<\/p>\n<p>\u2022 na mestu vstopa bakterije v telo (obi\u010dajno spolovilo, redkeje drugi deli telesa) se pojavi nebole\u010da zatrdlinica (trdi\u010dankar).<\/p>\n<p>\u2022 Sprva je majhna, rde\u010da, nad nivo ko\u017ee ali sluznice privzdignjena sprememba, ki se spremeni v odprto nebole\u010do razjedo.<\/p>\n<p>\u2022 Razjeda ne krvavi, ob drgnjenju pa se iz nje cedi bistra teko\u010dina, ki je izredno ku\u017ena. Ponavadi ote\u010dejo bli\u017enje bezgavke.<\/p>\n<p>\u2022 Razjeda se \u00a0\u00a03-12 tednih, bolnik nim a te\u017eav.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DRUGA FAZA<\/p>\n<p>\u2022 Po 6-12 tednov po oku\u017ebi se na ko\u017ei pojavi ro\u017enati izpu\u0161\u010daj na (kratkotrajen, ve\u010d mesecev).<\/p>\n<p>\u2022 Bolezen mine sam a od sebe in se lahko pojavi \u010dez ve\u010d tednov ali mesecev.<\/p>\n<p>\u2022 V ustih se pojavijo razjede, lahko so pove\u010dane bezgavke, vnetje o\u010di, bole\u010dine v kosteh in sklepih, vnetje ledvic, redkeje vnetje mo\u017eganskih open, izpadajo lasje, slabo po\u010dutje, utrujenost, \u2191T, slabokrvnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MIRUJO\u010cA FA ZA<\/p>\n<p>\u2022 V tej fazi ne zaznamo simptomov.<\/p>\n<p>\u2022 Traja lahko ve\u010d let ali desetletij oz. do konca bolnikovega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>\u2022 V zgodnjem obdobju mirujo\u010de faze se lahko pojavijo ku\u017ene razjede.<\/p>\n<p>TRETJA FAZA<\/p>\n<p>\u2022 V tej fazi bolnik nive\u010d ku\u017een.<\/p>\n<p>\u2022 Ta poteka zelo blago ali se ka\u017ee kot:<\/p>\n<p>\u2022 benigni terciarni sifilis (otekline na organih),<\/p>\n<p>\u2022 sr\u010dno \u017eilni sifilis (odpoved srca, smrt),<\/p>\n<p>\u2022 sifilis \u017eiv\u010devja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>GONOREJA (kapavica, triper)<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bakterija <em>Neisseria gonorrhoeae<\/em> (gonokok).<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: najpogosteje zneza\u0161\u010ditenimi spolnimi odnosi.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: 2-5 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 <span style=\"text-decoration: underline;\">pri mo\u0161kih<\/span> se pojavijo simptomi 2 &#8211; 7 dni po oku\u017ebi.<\/p>\n<p>Znaki bolezni obi\u010dajno bolj izra\u017eeni:<\/p>\n<p>\u2013 peko\u010de bole\u010dine ob uriniranju,<\/p>\n<p>\u2013 zeleno rumen gnojen izcedek,<\/p>\n<p>\u2013 oteklina testisov.<\/p>\n<p>\u2022 <span style=\"text-decoration: underline;\">Pri \u017eenskah<\/span> bolezen izbruhne od 7- 21 dni po oku\u017ebi.<\/p>\n<p>\u2022 Oku\u017eene \u017eenske pogosto ve\u010d tednov ali mesecev nimajo simptomov.<\/p>\n<p>\u2022 Pri pribli\u017eno polovici oku\u017eenih \u017eensk pa se pojavi vnetje materni\u010dnega vratu in se\u010dnice, s peko\u010dimi bole\u010dinami med uriniranjem , \u2191T, z izcedkom iz no\u017enice.<\/p>\n<p>\u2022 Znaki pri \u017eenskah so zelo podobni klamidijski oku\u017ebi:<\/p>\n<p>\u2013 krvavitev ob spolnem odnosu,<\/p>\n<p>\u2013 bole\u010de in\/ali peko\u010de uriniranje,<\/p>\n<p>\u2013 rumen ali krvav izcedek iz no\u017enice,<\/p>\n<p>\u2013 vnetje v mali medenici.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Posebne lokalizacije:<\/p>\n<p>\u2022 gonoreja danke (analni spolni odnosi),<\/p>\n<p>\u2022 gonoreja v \u017erelu (oralni spolni odnosi),<\/p>\n<p>\u2022 gonoroi\u010dni konjuktivitis (stik oku\u017eene teko\u010dine z o\u010dmi),<\/p>\n<p>\u2022 no\u017eni\u010dna oku\u017eba dojen\u010dkov in mladih deklic (spolna zloraba).<\/p>\n<p>\u2022 Redko lahko pride do raz\u0161iritve oku\u017ebe po krvnem obtoku v sklepe, notranjo ovojnico srca (endokarditis), jetrne ovojnice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>CHLAMYDIA TRACHOMATIS<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Bolezen in bolezenska stanja:<\/p>\n<p>\u2013 mo\u0161ki (uretritis, epididimitis, proktitis)<\/p>\n<p>\u2013 \u017eenske (cervicitis, endometritis, salpingitis, uretritis, peritonitis, periapendicitis, neplodnost, izven materni\u010dna nose\u010dnost, kroni\u010dne bole\u010dine v malim edenici)<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: neza\u0161\u010diten spolni odnos \/ priporodu \/z rokami.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: pribli\u017eno 5 &#8211; 14 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 Prvi znaki bolezni se pojavijo 1 do 3 tedne po oku\u017ebi.<\/p>\n<p>\u2022 Pri\u017eenskah so to izcedek iz no\u017enice, krvavitev ob spolnem odnosu, bole\u010dine v spodnjem delu trebuha in peko\u010de uriniranje.<\/p>\n<p>\u2022 Mo\u0161ki imajo najpogosteje blag izcedek iz se\u010dnice, v\u010dasih tudi te\u017eave pri uriniranju ali pa sam o peko\u010d ali dra\u017ee\u010d ob\u010dutek v se\u010dnici brez izcedka.<\/p>\n<p>\u2022 Najbolj ogro\u017eene so spolno aktivne mladostnice in mlade \u017denske.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017eba z bakterijo <em>C. trachomatis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Kako prepre\u010dim o klamidijsko oku\u017ebo?S pravilno uporabo kondoma.<\/p>\n<p>\u2022 Kako odkrijemo in potrdimo klamidijsko oku\u017ebo? Z dravnik odvzame vzorec za mikrobiolo\u0161ko preiskavo. Pri \u017eenskah ginekolog odvzame bris materni\u010dnega vratu, pri mo\u0161kih pa bris se\u010dnice (direktna im unofluorescen\u010dna metoda (D IF), PCR iz urina)<\/p>\n<p>\u2022 Kako zdravim o oku\u017ebo? Z dravnik predpi\u0161e ustrezen antibiotik. Obvezno je isto\u010dasno zdravljenje obeh spolnih partnerjev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Presejalno testiranje na oku\u017ebo z bakterijo <em>C. Trachomatis<\/em> pri srednje\u0160olcih na Gorenjskem<\/p>\n<p>\u2022 Namen: V okviru Phare so v \u010dasu od novembra 2005 do oktobra 2006 v ZZ V Kranj izvedli projekt Varovanje rodnega zdravja. S presejalnimtestiranjem u\u010dencev gorenjskih srednjih \u0161ol ugotavljali oku\u017ebo z bakterijo <em>C. trachomatis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Metode: Dijaki tretjih oz. 4 letnikov srednjih \u0161ol na Gorenjskem anonim no testiranina oku\u017ebo z bakterijo C. Trachomatis in sodelovali v anonimni anketi o spolnem vedenju. Testiranje v vzorcu urina z metodo PCR.<\/p>\n<p>\u2022 Rezultati: Med 1129 dijaki, ki so bili povabljeni v raziskavo, se je za testiranje na bakterijo<\/p>\n<p>C. trachomatis odlo\u010dilo 1000 dijakov:448 deklet in 552 fantov. Povpre\u010dna starost sodelujo\u010dih je bila pri dekletih 17,4 let, pri fantih pa 17,6 let. Rezultati testiranja vzorcev urina so pokazali, da sta z omenjeno bakterijo oku\u017eena 2,0 % deklet. Med testiranimi fanti pa oku\u017ebe niso ugotovili.<\/p>\n<p>\u2022 Zaklju\u010dek: Rezultat testiranja pridekletih je primerljiv z rezultativ drugih podobnih raziskavah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LYMFOGRANULOMA VENEREUM<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bakterija <em>Chlamydia trachomatis<\/em><\/p>\n<p>(serotipiL1-L3)<\/p>\n<p>(tropski in sub tropski predeli).<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: najpogosteje z neza\u0161\u010ditenimi spolnimi odnosi.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: 3-12 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 Na spolovilu ali no\u017enici nastanejo majhni, nebole\u010di, s teko\u010dino napolnjeni mehur\u010dki. Iz mehur\u010dkov nastane razjeda, kise hitro zaceliin jo ponavadi ne opazimo.<\/p>\n<p>\u2022 Bezgavke v predelu dimelj ote\u010dejo, ko\u017ea nad prizadetim podro\u010djem postane topla in pordela.<\/p>\n<p>\u2022 \u010ce boleznine zdravimo, se ko\u017ea nad bezgavkami predre, na povr\u0161je pa izteka gnojna ali krvava teko\u010dina.Spremem be se pozdravijo, lahko ostanejo brazgotine.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>M EHKI \u010cANKAR (kankroid)<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bakterija<\/p>\n<p><em>Haemophilus ducreyi<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Oku\u017eba s to bakterijo je prinas redka, raz\u0161irjena pa je v Afriki, jugovzhodni Aziji, Srednji in Ju\u017eni Ameriki.<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: z neza\u0161\u010ditenimi spolnim iodnosi.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: 3-7 dni, redkeje tudidlje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 Na mestu vstopa bakterije v telo (obi\u010dajno na spolovilih) nastanejo majhni, bole\u010di mehur\u010dki, ki hitro po\u010dijo.<\/p>\n<p>\u2022 Na njihovem mestu nastanejo plitve razjede, ki se lahko raz\u0161irijo ali zdru\u017eijo.<\/p>\n<p>\u2022 Bezgavke se v dimljah pove\u010dajo, postanejo na pritisk ob\u010dutljive, se zdru\u017eijo in tvorijo ognojek. Ko\u017ea nad njim pordi, postane svetle\u010da in se predre, na povr\u0161je izteka gnoj.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>D IMELJSKI LIMFOGRANULOM<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bakterija Calymmatobacterium granulomatis<\/p>\n<p>\u2022 Bolezen je zna\u010dilna zlastiza Afriko, Indijo, dele jugovzhodne Azije in Karibsko oto\u010dje.<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: z neza\u0161\u010ditenimi spolnimi odnosi.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: 3-12 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 povzro\u010da razjede na genitalijah (granuloma inguinale) (moda, notranja stran stegna, no\u017enica, sramne ustnice).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DRUGI POVZRO\u010cITELJI<\/p>\n<p>\u2022 Mycoplasma genitalium (uretritis)<\/p>\n<p>\u2022 Mycoplasma hominis (vaginoza)<\/p>\n<p>\u2022 Ureaplasma urealyticum(uretritis)<\/p>\n<p>\u2022 Gardnerella vaginalis (vaginoza)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIRUSI KOT POVZRO\u010cITELJI SPB<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIRU S HIV<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: Virus imunske pomanjkljivosti (HIV),<\/p>\n<p>povzro\u010ditelj sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS).<\/p>\n<p>\u2022 pripada dru\u017eini Retrovirusov. Poznam o dva tipa: HIV-1 in HIV-2, v vsakem tipu pripadajo \u0160e \u0160tevilnipodtipi.<\/p>\n<p>H &#8211; human\u2013 \u010dlove\u0161ki<\/p>\n<p>I -Immunodeficiency &#8211; oslabljen im unskisistem<\/p>\n<p>V \u2013virus \u2013 virus<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa:<\/p>\n<p>\u2013 z neza\u0161\u010ditenimi spolnimi odnosi,<\/p>\n<p>\u2013 s krvjo ali drugimi telesnimi teko\u010dinami (sperma, vaginalni izlo\u010dki&#8230;),<\/p>\n<p>\u2013 z matere na plod.<\/p>\n<p>Ne prena\u0161a se s poljubljanjem , bo\u017eanjem ali drugimi tesnej\u0161imi telesnim istiki, ka\u0161ljanjem ali kihanjem , s hrano, vodo, ne prena\u0161ajo ga insekti ali komarji.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: od oku\u017ebe do prvih simptomov minejo obi\u010dajno 2-4 tedni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 1. primarna oku\u017eba s HIV : vro\u010dina, pove\u010dane bezgavke, rde\u010dkast izpu\u0161\u010daj po telesu, tudi<\/p>\n<p>dlaneh in podplatih, bole\u010dine v mi\u0161icah, driska.Ti simptomi minejo obi\u010dajno v 1-4 tednih.<\/p>\n<p>\u2022 2. latentno obdobje: razen pove\u010danih bezgavk pri nekaterih obolelih so v tem obdobju, ki<\/p>\n<p>lahko traja nekaj let, bolezenski znaki odsotni.<\/p>\n<p>\u2022 3. zgodnja simptomatska oku\u017eba: se pojavi po ve\u010d letih latentne. Zanjo so zna\u010dilni t.i. simptomi B: ko\u017eni izpu\u0161\u010daj, glivi\u010dna vnetja, herpes zoster (pasavec), prizadetost \u017eiv\u010devja,<\/p>\n<p>vro\u010dina.<\/p>\n<p>\u2022 4. AIDS (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti): hude virusne in bakterijske oku\u017ebe razli\u010dnih organov, plju\u010dnice, oportunisti\u010dne oku\u017ebe, tuberkuloza, prizadetost osrednjega \u017eiv\u010devja (demenca, encefalitis), Kaposijev sarkom pri mlaj\u0161ih, limfomi, rak materni\u010dnega vratu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>AIDS<\/p>\n<p>A \u2013 aquired &#8211; pridobljen<\/p>\n<p>I \u2013 immuno &#8211; imunski<\/p>\n<p>D \u2013 deficiency &#8211; pomanjkljivost<\/p>\n<p>S \u2013 syndrome \u2013 sindrom<\/p>\n<p>\u2022 AIDS je sindrom , skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki predstavljajo zadnjo fazo oku\u017ebe s HIV, ko se bolnikov imunski sistem ni ve\u010d sposoben ubraniti oportunisti\u010dnih oku\u017eb<\/p>\n<p>in ko se mno\u017ei\u010dno pojavljajo malignomi, sicer redki pri imunsko zdravih osebah.<\/p>\n<p>\u2022 Imunski sistem :je obrambni sistem telesa. Virus HIV napade (predvsem limfocite, makrofage in celice mikroglije) in oslabi obrambni sistem .<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017eba s HIV<\/p>\n<p>\u2022 Virus H IV napade limfociti T (CD 4 receptorje)<\/p>\n<p>\u2022 Akutni HIV sindrom: 2-6 tednov po oku\u017ebi- lahko pojavi blaga, kratkotrajna bolezen, ki je podobna gripi ali infekcijski mononukleozi<\/p>\n<ul>\n<li>zvi\u0161ana temperatura (97% ) z no\u010dnim znojenjem<\/li>\n<li>pove\u010dane bezgavke(77% )<\/li>\n<li>vnetje \u017erela (75% )<\/li>\n<li>makulopapulozni izpu\u0161\u010daj (70% )<\/li>\n<li>bole\u010dine v mi\u0161icah in sklepih      (58% )<\/li>\n<li>driska (33% )<\/li>\n<li>glavobol(30% )<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2022 Asimptomatska HIV oku\u017eba: inkubacija od oku\u017ebe do izra\u017eenega AIDS-a v razvitem svetu traja 10-11 let (podatki se od vira do vira razlikujejo).<\/p>\n<p>\u2022 Z godnja simptomatska faza oku\u017ebe s HIV: Nekateri bolniki imajo kmalu po oku\u017ebi nespecifi\u010dne splo\u0161ne bolezenske znake, ki trajajo od nekaj tednov do 1 leta. Med te simptome \u0161tejemo: utrujenost, subfebrilno stanje, glavobol, no\u010dno potenje, la\u017eje ponavljajo\u010de driske, izguba apetita in hu\u0161anje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017eba s HIV- napredovanje<\/p>\n<p>\u2022 Napredujo\u010da simptomatska faza oku\u017ebe s HIV<\/p>\n<p>Imunski sistem slabi, limfocitov T CD 4+ pade pod 200\/mm\u00b3 ,oportunisti\u010dne oku\u017ebe in AIDS demence, (visoka temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske..).<\/p>\n<p>\u2022 Pozna faza HIV oku\u017dbe<\/p>\n<p>limfocitov T CD 4+ je pod 100\/mm\u00b3<\/p>\n<p>dovzetnost za oku\u017ebe z citomegalovirusom, <em>Mycobacterim avium complex<\/em> in k hudim oblikam demence in s tem k hitrem u propadanju. Pogostiso \u0161e: limfomi mo\u017eganov, raz\u0161irjeni Kaposijev sarkom , toksoplazmoza mo\u017eganov, kriptokoknim eningitis,&#8230;<\/p>\n<p>\u2022 Smrt<\/p>\n<p>Oku\u017eba s HIV se pravilom a kon\u010da s smrtjo- zaradi drugih oku\u017db.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prenos virusa in s tem oku\u017ebo lahko prepre\u010dimo<\/p>\n<p>\u2022 Naju\u010dinkovitej\u0161e vzdr\u017enost, za neoku\u017eena partnerja pa zvestoba.<\/p>\n<p>\u2022 Tveganje se zmanj\u0161a s pravilno uporabo kondoma.<\/p>\n<p>\u2022 Kri, namenjeno transfuziji, v Sloveniji testiramo od leta 1986.<\/p>\n<p>Igle, brizgalke in druge instrumente, ki prebadajo ko\u017eo, je po vsaki uporabi nujno zavre\u010di ali jih sterilizirati.<\/p>\n<p>\u2022 HIV je virus, ki zelo kratek \u010das pre\u017eivizunaj telesa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBA S HIV &#8211; Poro\u010dilo za leto 2007 In\u0161titut za varovanje zdravja RS<\/p>\n<p>1998-2007<\/p>\n<p>\u2022 225 oseb oku\u017eilo s HIV (&lt;1 oseba \/1000 preb.)<\/p>\n<p>\u2022 33 smrti bolnikov z AIDS<\/p>\n<p>\u2022 najve\u010dje breme &#8211; mo\u0161ki, ki imajo spolne odnose z mo\u0161kimi (&lt;5% )<\/p>\n<p>V letu 2007<\/p>\n<p>\u2022 36 primerov novih oku\u017eb s HIV<\/p>\n<p>\u2022 9 oseb zbolelo za AIDS<\/p>\n<p>\u2022 2 umrla<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>HUMANI PAPILOMA VIRUSI (HPV)<\/p>\n<p>\u2022 So zelo heterogena skupina virusov z DNA &#8211; povezujem o jih s \u0161tevilnimi benignimi in malignimi spremembami plo\u0161\u010dato celi\u010dnega epitelija.<\/p>\n<p>\u2022 Poznamo ve\u010d kot 95 genotipov.<\/p>\n<p>\u2022 Razdelimo jih v \u0161tiri skupine:<\/p>\n<p>\u2013 Sluzni\u010dni (anogenitalni) genotipi HPV,<\/p>\n<p>\u2013 Nesluzni\u010dni (ko\u017eni) genotipi HPV,<\/p>\n<p>\u2013 Ko\u017eno-sluzni\u010dni genotipi HPV,<\/p>\n<p>\u2013 Genotipi EV-HPV, povezani z dedno boleznijo bradavi\u010dasta epidermioplazija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SLU ZNI\u010cNI (anogenitalni) HPV<\/p>\n<p>\u00b0 Visoko rizi\u010dni genotipi<\/p>\n<p>HPV 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58, 59, 68, 73 in 82.<\/p>\n<p>\u00b0 Verjetno visoko rizi\u010dni genotipi<\/p>\n<p>HPV 26, 53, 66<\/p>\n<p>\u00b0 Nizko rizi\u010dni genotipi<\/p>\n<p>HPV 6, 11, 40, 42, 43, 44, 54, 61, 70, 72, 81<\/p>\n<p>\u00b0 Genotipi z nejasnim onkogenim potencialom<\/p>\n<p>HPV 34, 55, 57, 64, 67, 69, 71, 74, 83, 84<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>HPV 16, HPV 18 (Rak m aterni\u010dnega vratu)<\/p>\n<p>\u2022 virus HPV oku\u017ei celico, (CIN I, CIN II)<\/p>\n<p>\u2022 vklju\u010devanje DNA HPV v humani genom (dolgotrajna oku\u017eba z visoko rizi\u010dnimi genotipi, z drugimi genotipi redek), (CIN III)<\/p>\n<p>\u2022 razvoj tumorja (dodatne karcenogene snovi; cigaretni dim , UV \u017darki, obsevanje,\u2026).<\/p>\n<p>*stopnja intraepitelijske neoplazije (CIN)<\/p>\n<p>\u2022 Rak materni\u010dnega vratu je za rakom dojk drugi najpogostej\u0161irak pri \u017eenskah.<\/p>\n<p>\u2022 Z na\u010drtnim iskanjem rizi\u010dnih sprememb lahko zmanj\u0161amo incidenco raka materni\u010dnega vratu (program ZORA ).<\/p>\n<p>\u2022 Leta 2003 za RMV v Sloveniji zbolelo 208 \u017densk, 55 umrlo.<\/p>\n<p>Obolevnost\u00a0 \u00a020,4 obolelih na 100.000 \u017densk.<\/p>\n<p>\u2022 Prevalenca oku\u017ebe s HPV pri \u017eenskah z invazivno obliko RMV vsaj 99,7 odstotna (HPV 16- 54,4% ;HPV 18- 11,3% ; HPV 45- 5,2% ).<\/p>\n<p>\u2022 Rak materni\u010dnega vratu se nemore razviti pri \u017eenski, ki ni predhodno nekaj \u010dasa oku\u017eena z visoko rizi\u010dnimi genotipi HPV. Ve\u010dina oku\u017eb je le prehodnih in ne vodijo v nastanek CIN ali RMV.<\/p>\n<p>(univerza New Yersey 608 \u0161tudentk &#8211; v obdobju treh let 60% vsaj enkrat oku\u017eenih s HPV.<\/p>\n<p>Povpre\u010den \u010das trajanja oku\u017ebe s HPV 8 m esecev, ve\u010d kot 12 mesecev dokazana pri30% ,<\/p>\n<p>\u010dez 24 mesecev le pri 9% . Rizi\u010dna dejavnika za ve\u010d kot 6 mese\u010dno trajanje oku\u017ebe sta<\/p>\n<p>bila ve\u010dja starost in oku\u017eba z visoko rizi\u010dnim igenotipi).<\/p>\n<p>\u2022 Relativno tveganje za nastanek RMV pri \u017eenskah s CIN I in oku\u017ebo s HPV 16 ali HPV 18 zna\u0161a 140, pri \u017eenskah s CIN II-III pa 290.<\/p>\n<p>\u2022 Prevalenca z visokorizi\u010dnimi genotipov nara\u0161\u010da s stopnjo CIN.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>HPV 6, HPV 11 (Genitalne bradavice)<\/p>\n<p>\u2022 Genitalne bradavice so najpogostej\u0161a benigna novotvorba v anogenitalnem predelu.<\/p>\n<p>\u2022 Klini\u010dno lo\u010dimo tri vrste genitalnih bradavic:<\/p>\n<p>\u2013 klasi\u010dne ostre kondilome,<\/p>\n<p>\u2013 plo\u0161\u010date kondilome,<\/p>\n<p>\u2013 gigantske kondilome.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE OKU\u017dBE S HPV<\/p>\n<p>\u2022 Ne poznam o specifi\u010dnega protivirusnega zdravljenja oku\u017ebe s HPV.<\/p>\n<p>\u2022 Kirur\u0161ka ali nekirur\u0161ka odstranitev patolo\u0161kih epitelijskih sprememb,<\/p>\n<p>\u2022 Imunom odulacija celi\u010dne im unosti (interferoni ali imikvimodom ).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dBE S HPV<\/p>\n<p>\u2022 Najuspe\u0161nej\u0161e sredstvo KONDOM .<\/p>\n<p>\u2022 Pri analnih odnosih tudi uporaba lubrikanta, ki zmanj\u0161a trenje in po\u0161kodbo sluznice.<\/p>\n<p>\u2022 Cepivo:<\/p>\n<p>\u2013 Dvovalentno (proti HPV 16 in HPV 18)<\/p>\n<p>\u2013 \u0160tirivalentno (proti HPV 16, HPV 18, HPV 6 in HPV 11).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glavni pomisleki, ki zadevajo uspe\u0161no implementacijo profilakti\u0107nih cepiv HPV<\/p>\n<p>\u2022 Trajanje za\u0161\u010dite po cepljenju trenutno ni znano. V do sedaj opravljenih raziskavah je bila<\/p>\n<p>ugotovljena za\u0161\u010ditna u\u010dinkovitost, ki je trajala vsaj 4,5 let po cepljenju. Raziskave z dolgotrajnej\u0161im spremljanjem \u0161e potekajo.<\/p>\n<p>\u2022 Ali bo z izkoreninjenjem v cepiva zajetih genotipov HPV pri\u0161lo do pove\u010danja incidence<\/p>\n<p>oku\u017eb in bolezni, povzro\u010denih s trenutno manj raz\u0161irjenim igenotipiH PV.<\/p>\n<p>\u2022 ali bo cepljenje zaradi la\u017enega ob\u010dutka varnosti vplivalo na pove\u010danje neza\u0161\u010ditenih spolnih odnosov in tako posredno privedlo do pove\u010danja incidence drugih spolno prenosljivih oku\u017db.<\/p>\n<p>\u2022 dokaj visoka cena cepiv (samopla\u010dni\u0161ko).<\/p>\n<p>\u2022 razrast drugih genotipov virusa v populaciji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIRUSNI HEPATITIS B in C<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: virus hepatitisa B in C (bolezen jeter).<\/p>\n<p>Virus \u017eivi in se razmno\u017euje v celicah.<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa:<\/p>\n<p>\u2013 z neza\u0161\u010ditenim ispolnimi odnosi,<\/p>\n<p>\u2013 s krvjo,<\/p>\n<p>\u2013 drugimi telesnimi teko\u010dinami (sperma, vaginalni izlo\u010dki, urin, slina, mleko doje\u010de matere),<\/p>\n<p>\u2013 z iglami,<\/p>\n<p>\u2013 z \u00a0atere na plod.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacija: nekaj tednov ali mesecev.<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 Pribli\u017eno teden ali dva pred izbruhom bolezni ima bolnik slab\u0161i tek, je utrujen, to\u017ei zaradi slabosti, ima glavobol in \u2191telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je temen,<\/p>\n<p>blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi ko\u017ea.<\/p>\n<p>\u2022 Ti bolezenski znaki so prisotni pri manj\u0161em \u0161tevilu oku\u017eenih, saj ve\u010dina preboli oku\u017ebo brez znakov oku\u017ebe.<\/p>\n<p>\u2022 10% oseb, ki preboli oku\u017ebo, ostanejo trajni klicenosci (so do\u017eivljensko ku\u017eni, lahko oku\u017eijo druge osebe)- kroni\u010dna oblika hepatitisa, ciroza ali rak jeter.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<p>\u2022 specifi\u010dnega zdravljenja zaenkrat ni, bolnikom le laj\u0161amo te\u017eave.<\/p>\n<p>\u2022 Naju\u010dinkovitej\u0161ina\u010din prepre\u010devanja oku\u017ebe z virusom hepatitisa B je cepljenje (obvezno cepljenje otrok v 1. razredu, zdravstvene delavce, priporo\u010dljivo pa za dru\u017einske \u010dlane in<\/p>\n<p>spolne partnerje oseb, oku\u017eenih s HBV). Cepiva za HBC ni.<\/p>\n<p>\u2022 Pred spolnim prenosom varuje tudikondom .<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>GENITALNI HERPES<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: virus Herpes simplex tipa 2 (redkeje tip 1).<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: vaginalni, analni ali redkeje tudi oralni spolni odnos z osebo, ki ima na ko\u017ei ku\u017ene spremembe.<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: 2 do 12 dni.<\/p>\n<p>\u2022 2 &#8211; 7 dni po oku\u017ebi se pojavijo prvi znaki: bole\u010dine v spolnih organih in\/ali analnem predelu, te\u017eave pri uriniranju, izcedek iz no\u017enice ali se\u010dnice. Dimeljske bezgavke so pove\u010dane in bole\u010de.<\/p>\n<p>\u2022 Na spolovilu ali v njegovi okolici nastanejo drobni mehur\u010dki, kise kasneje zagnojijo.<\/p>\n<p>\u2022 Mehur\u010dki se pojavijo ob prisotnosti razli\u010dnih spro\u017eilnih dejavnikov (padec odpornosti, stres, bolezen, menstruacija).<\/p>\n<p>\u2022 Oku\u017eba je trajna, ne morem o je ozdraviti in se ponavlja do\u017eivljenjsko. Zdravljenje z mazili in tabletami bolezen le omili.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>GLIVE KOT POVZRO\u010cITELJI SPB<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CANDIDA ALBICANS<\/p>\n<p>\u2022 Pri \u017eenskah spolovilo obi\u010dajno srbi, sluznica je pordela, pojavise bel, sirast izcedek iz no\u017enice.<\/p>\n<p>\u2022 Obi\u010dajno mo\u0161ki nimajo te\u017eav, lahko peko\u010di, rde\u010dkasti, deloma z belkastimi oblogami pokriti<\/p>\n<p>izpu\u0161\u010daji na penisu.<\/p>\n<p>\u2022 Za zdravljenje uporabljam o kreme in vaginalne tablete.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRA\u017dIVALI \/ ZAJEDALCI KOT POVZ RO\u010cITELJI SPB<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TRIHOMONOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: pra\u017eival <em>Trichomonas vaginalis.<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: s spolnim odnosom,onesna\u017eeni predmeti\/ rokami na otroka.<\/p>\n<p>\u2022 pri \u017eenskah povzro\u010da vnetje no\u017enice (vaginitis),<\/p>\n<p>\u2022 pri mo\u0161kem pa akutno ali kroni\u010dno vnetje se\u010dnice (uretritis), obse\u010dnice (prostatitis), redkeje tudi nad modkov (epididimitis).<\/p>\n<p><em>\u2022Trichomonas vaginalis <\/em>povzro\u010da degeneracijo epitelija<em> <\/em>v genitalnem traktu. Vnetje spremlja obilen gnojni<em> <\/em>izcedek z mnogo\u0161tevilnimi levkociti in paraziti.<\/p>\n<p>\u2022 Infekcija je pri \u017eenskah dolgotrajna, pri mo\u0161kih pa traja kratek \u010das.<\/p>\n<p>\u2022 Niso \u0161e povsem pojasnili drugih vplivov, ki so pri bolezni pomembne, razen kot so aktivnost estrogenov, vaginalni pH in pri lo\u017enostne oku\u017ebe z drugimi mikrobi.<\/p>\n<p>Bolezen poslab\u0161ajo \u010dustveni pretresi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BOLEZENSKI ZNAKI<\/p>\n<p>\u2022 Pri mo\u0161kem povzro\u010da oku\u017ebo spolnih organov in se\u010dil, vendar v la\u017eji obliki. Vnetje lahko spremlja bole\u010dina pri mokrenju, rahel jutranji izcedek in peko\u010d ob\u010dutek takoj po spolnem odnosu.<\/p>\n<p>\u2022 Pri \u017eenskah se po nekaj dnevni inkubaciji pojavi rumeno-zelen smrde\u010d, penast izcedek iz no\u017enice, ki ga spremlja srbenje zunanjega spolovila in bole\u010dina pri uriniranju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sramna u\u0161ivost<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: sramna u\u0161 (<em>Pediculus pubis<\/em> ali <em>Pediculus corporis<\/em> in <em>Pediculus capitis)<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa:<\/p>\n<p>\u2013 spolni na\u010din,<\/p>\n<p>\u2013 tesnej\u0161imi telesnimi stiki( npr. pri spanju v skupni postelji, ali z obla\u010dili, ki so oku\u017eena z u\u0161mi ali jaj\u010deci, z brisa\u010dami, s posteljnino,&#8230;).<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacijska doba: nekaj dni.<\/p>\n<p>\u2022 Znak oku\u017ebe je srbe\u017e v predelu spolovil, vidne so u\u0161i ali gnide.<\/p>\n<p>\u2022 Oku\u017ebo zdravim o z zdravili, ponovitev prepre\u010dujemo s higieno perila, posteljnine in obla\u010dil, in sicer s pranjem nad 95\u00b0C.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>GARJE (skabies)<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: pr\u0161ica <em>Sarcoptes scabiei<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: s spolnimi odnosi kot z drugimi tesnej\u0161imi telesnimi stiki (obla\u010dila, brisa\u010de,<\/p>\n<p>posteljnina,\u2026).<\/p>\n<p>\u2022 Inkubacija: nekaj dni ali tednov.<\/p>\n<p>\u2022 Naseli se predvsem v ko\u017ei med prsti, pod pazduho, na upogibni strani kolena, v komol\u010dni jami, ob spolovilih, na popku, dojkah, pri majhnih otrocih na dlaneh in podplatih.<\/p>\n<p>\u2022 Obi\u010dajno so vidni rov\u010dki v podko\u017eju, ki jih vrta samica in vanje odlaga jaj\u010deca.<\/p>\n<p>\u2022 Garje se klini\u010dno izra\u017eajo z mo\u010dnim srbenjem (izrazit pono\u010di) in rde\u010dkastimi (rjavimi) izpu\u0161\u010daji. Pridru\u017eijo se \u0161e gnojna vnetja zaradi sekundarnih infekcij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZOONOZE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OPREDELITEV ZOONOZ<\/p>\n<p>\u2022 zoon (gr. \u017eival), nosos (gr. bolezen)<\/p>\n<p>\u2022 Bolezni \u017eivali, ki se lahko prenesejo tudi na ljudi (30 bolezni).<\/p>\n<p>\u2013 skozi ranice na ko\u017ei,<\/p>\n<p>\u2013 s piki artropodov,<\/p>\n<p>\u2013 vdihavanjem ,<\/p>\n<p>\u2013 zau\u017eitjem oku\u017eene hrane ali vode,<\/p>\n<p>\u2013 ugrizom okue\u017ene \u017eivali.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBA SKOZI RANICE NA KO\u017dI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ANTRAKS<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Bacillus anthracis<\/em> (\u017eivi v zemlji v obliki spor).<\/p>\n<p>\u2022 Vir: bolne rastlinojede \u017eivali (govedo, konji, ovce, koze in svinje), oku\u017eena ko\u017ea, meso, zemlja.<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: z neposrednim stikom , vdihavanjem , zau\u017eitjem .<\/p>\n<p>\u2022 Pri \u017eivalih \u2192 \u010drevesna oblika bolezni, ki lahko preide v septikemijo (raznos bakterije po krvi).<\/p>\n<p>\u2022 Pri \u010dloveku \u2192 ko\u017ena oblika bolezni<\/p>\n<p>\u2192 plju\u010da oblika bolezni (bioterorizem ).<\/p>\n<p>\u2192 \u010drevesna oblika bolezni.<\/p>\n<p>Zdravljenje z antibiotiki. Cepljenje \u017eivali, ogro\u017eenih skupin ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BRUCELOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Brucella melitensis, B. abortus, B. suis, B. canis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: oku\u017eene \u017eivali (govedo, koze, ovce, psi).<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa:<\/p>\n<p>\u2013 stik z \u017eivalmi, iztrebki, urinom , \u017eivalskim i tkivi (kmetje, veterinarji).<\/p>\n<p>\u2013 nepasteriziranim mlekom (siri),<\/p>\n<p>\u2013 z vdihavanjem (laboratorijski delavci).<\/p>\n<ul>\n<li>B. melitensis povzro\u010da malte\u0161ko ali mediteranskom rzlico. 1-6 tednov po oku\u017ebi se pojavijo klini\u010dni znaki, ki nastanejo zaradi akutnega vnetja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>To so oslabelost, potenje, bole\u010dine v kosteh in sklepih, slabost in vro\u010dina, pove\u010dajo se bezgavke, vranica in jetra.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje temelji na:<\/p>\n<p>\u2013 Testiranje \u017eivali, osamitev oku\u017eenih \u017eivali,<\/p>\n<p>\u2013 cepljenje neoku\u017eenih,<\/p>\n<p>\u2013 uporaba za\u0161\u010ditnih sredstev,<\/p>\n<p>\u2013 pasterizacija mleka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEPTOSPIROZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Leptospira interrogans, L. kirschneri, L. Borgpetersenii <\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: glodalci (podgane, poljske mi\u0161i), divje in doma\u010de \u017eivali (lisice, govedo, psi), ki spirohete izlo\u010dajo z urinom .<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa:<\/p>\n<p>\u2013 neposrednim stikom s krvjo, urinom , tkivi ali organi oku\u017eene \u017eivali,<\/p>\n<p>\u2013 posredno z izpostavljenostjo kontaminiranem u okolju (oku\u017eena zemlja, voda).<\/p>\n<p>\u2022 Bolezen poteka v dveh fazah:<\/p>\n<p>\u2013 nezna\u010dilni, podobni gripi (\u2191T, glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah, lahko bole\u010dine v trebuhu, slabost, bruhanje, pove\u010danje jeter, vnetje o\u010desne veznice).<\/p>\n<p>\u2013 ponoven \u2191T , meningitis, prizadetost ledvic. Smrt zaradi odpovedi ledvic, jeter, plju\u010dnice.<\/p>\n<p>\u2022 Bolezen raz\u0161irjena po vsem svetu, v \u00a0loveniji- endemi\u010dna podro\u010dja v Pomurju.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje leptospiroze je te\u017eko, zaradi velikega \u017eivalskega rezervoarja oku\u017ebe.<\/p>\n<p>\u2013 Higienska ureditev klavnic, \u017eivalskih farm , kopali\u0161\u010d.<\/p>\n<p>\u2013 Za\u0161\u010dita delavcev ali zaposlenih z ustrezno obleko, obutvijo (gumijasti \u0161kornji), rokavicami.<\/p>\n<p>\u2013 Cepljenje doma\u010dih \u017eivali (psov).<\/p>\n<p>\u2013 Deratizacija (uni\u010devanje) glodalcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DRUGE ZOONOZE<\/p>\n<p>\u2022 Tularemija (<em>Francisella tularenensis<\/em> ;zajci, glodalci).<\/p>\n<p>\u2022 Bolezen ma\u010dje opraskanine (<em>Bartonella henselae<\/em> ;ma\u010dke).<\/p>\n<p>\u2022 Erizipeloid (<em>Erysipelothrix rhusiopathiae<\/em> ;pra\u0161i\u010di, perutnina).<\/p>\n<p>\u2022 Smrkavost (<em>Pseudomonas mallei<\/em> ;konji, dom a\u010di sesalci).<\/p>\n<p>\u2022 Pustulozni dermatitis (poksvirusi; ovce, koze).<\/p>\n<p>\u2022 Vezikularni stom atitis (rabdovirusi; govedo, konji).<\/p>\n<p>\u2022 Ko\u017ena <em>larva migrans<\/em> (<em>Ancylostoma caninum , A . brasilliense<\/em>; psi, ma\u010dke, mesojede \u017eivali).<\/p>\n<p>\u2022 Dermatofitoze (<em>Trichophyton, Microsporum<\/em> <em>spp<\/em>; psi, ma\u010dke, govedo).<br \/>\nOKU\u017dBA S PIKI ARTROPODOV<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LYMSKA BORELIOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Borrelia afzelii, B. garinii, B burgdorferi sensu stricto.<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: divje in doma\u010de \u017eivali, ptice, mali glodalci.<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: trdi (\u0161\u010ditasti) klopi iz rodu <em>Ixodes<\/em>, lahko tudi mu\u0161ice, obadi, komarji.<\/p>\n<p>\u2022 Najpogosteje so prizadeti ko\u017ea, \u017eiv\u010devje in skeletnomi\u0161i\u010dni sistem , lahko tudi srce, o\u010di,<\/p>\n<p>jetra, limfati\u010dni sistem , ledvice.<\/p>\n<p>\u2022 Na mestu klopovega vboda se najpogosteje pojavi ko\u017ena sprememba erythema migrans.<\/p>\n<p>\u2022 Lymska borelioza je v Sloveniji endemska bolezen. Pojavlja se vse leto. Najve\u010d primerov najdemo od pomladi do jeseni (aktivnost klopov). V nizkih temperaturah, klopi<\/p>\n<p>mirujejo.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 Primerna za\u0161\u010ditna obla\u010dila (gladek material, svetla obla\u010dila, tesno prileganje).<\/p>\n<p>\u2013 Uporaba repelentov.<\/p>\n<p>\u2013 Temeljit pregled celega telesa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KUGA (\u010drna smrt)<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: Yersinia pestis<\/p>\n<p>\u2022 Vir: podgane in drugi glodalci, bolnik s plju\u010dno obliko kuge<\/p>\n<p>\u2022 Na\u010din prenosa: oku\u017eene bolhe (podganja, \u010dlove\u0161ka in druge), aerosol<\/p>\n<p>\u2022 V preteklosti je povzro\u010dila ve\u010d pandemij (um rlookrog 200 m ilijonov ljudi).<\/p>\n<p>\u2022 Bolhe po\u017erejo jersinije, ko pijejo kri oku\u017eenega glodalca. Pri bolhi je oku\u017eba omejena na prebavila. Bakterija se tam razmno\u017ei in zama\u0161i prebavila.<\/p>\n<p>\u2022 Sestradana bolha i\u0161\u010de novega gostitelja (npr. \u010dloveka).<\/p>\n<p>\u2022 Pri \u010dloveku se bolezen pojavlja:<\/p>\n<p>\u2013 Bubonska kuga (bezgavke, nato v kri in organe).<\/p>\n<p>\u2013 Plju\u010dna kuga.<\/p>\n<p>\u2013 Septikemi\u010dna kuga.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 Deratizacija, dezinsekcija, spremljanje oku\u017eb med glodalci,<\/p>\n<p>\u2013 Osamitev bolnikov (plju\u010dna oblika kuge),<\/p>\n<p>\u2013 Cepljenje (kratkotrajna imunost).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ERLIHIOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Erlichia<\/em> <em>spp<\/em>., ki imajo tropizem za bele krvne celice (monociti, granulociti)<\/p>\n<p>\u2022 Vir: divjad (srne, jeleni), divji glodalci (gozdne mi\u0161ke, voluharice)<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: klop <em>Ixodes ricinus.<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Pri \u010dloveku se ka\u017ee kot vro\u010dina, glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah ali sklepih, anoreksija, prebavne te\u017eave, ka\u0161elj in prizadetost osrednjega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n<p>\u2022 Najve\u010d bolnikov zboli od aprila do septembra (aktivnost klopov). V nizkih tem peraturah, klopi mirujejo.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 Primerna za\u0161\u010ditna obla\u010dila (gladek material, svetla obla\u010dila, tesno prileganje).<\/p>\n<p>\u2013 Uporaba repelentov.<\/p>\n<p>\u2013 Temeljit pregled celega telesa, odstranjevanje prisesanih klopov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RIKECIOZE<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: <em>Rickettsia<\/em> <em>spp.<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: \u010dlenono\u017eci, glodalci, divje in doma\u010de \u017eivali<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: ugriz oku\u017eene \u017eivali, iztrebki, oku\u017eena voda skozi o\u010desno veznico, vdihavanjem .<\/p>\n<p>\u2013 skupina pegavic,<\/p>\n<p>\u2013 skupina mrzlic,<\/p>\n<p>\u2013 cucugam u\u0161i,<\/p>\n<p>\u2013 mrzlica Q .<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SKUPINA PEGAVIC<\/p>\n<p>\u2022 Epidemi\u010dna pegavica (epidemi\u010dni tifus) naravni gostitelj \u010dlovek, prena\u0161a \u010dlove\u0161ka u\u0161 (ku\u017een<\/p>\n<p>iztrebek). Bolezen \u2191 smrtnostjo, spremljala vojno, bedo, lakoto, prenaseljenost in umazanijo.<\/p>\n<p>\u2022 Endemi\u010dna pegavica (podganja pegavica) bolezen podgan, prena\u0161a podganja bolha. \u010clovek se oku\u017ei z iztrebki podganjih bolh.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SKUPINA MRZLIC<\/p>\n<p>\u2022 Mrzlica \u00a0Skalnega gorovja naravni gostitelj klopi.<\/p>\n<p>\u2022 Sredozem ska mrzlica prena\u0161a pasji klop.<\/p>\n<p>\u2022 Rikecijske koze naravni gostitelj hi\u0161ne mi\u0161i, na \u010dloveka jo prena\u0161ajo pr\u0161ice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CUCUGAMU\u0160I\u2022 Naravni gostitelj poljske mi\u0161i, na \u010dloveka prena\u0161ajo pr\u0161ice.<\/p>\n<p>MRZLICA Q \u2022 Naravni gostitelj doma\u010de \u017eivali (govedo, drobnica) in divje \u017eivali.<\/p>\n<p>RUMENA MRZLICA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: arbovirus (flavivirus)<\/p>\n<p>\u2022 Vir: opice<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: komarji<\/p>\n<p>\u2022 Raz\u0161irjena je v Afriki in Ameriki.<\/p>\n<p>\u2022 Pojavi se zlatenica (rumenica), pri kateri se rumeno obarvata ko\u017ea in o\u010desna veznica.<\/p>\n<p>\u2022 Ogro\u017eeni so potniki, ki vstopajo v gozdove in d\u017eunglo.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 cepljenje (en odmerek nudi za\u0161\u010dito 10 let).<\/p>\n<p>\u2013 uporaba repelentov, za\u0161\u010ditnih mre\u017e za komarje,<\/p>\n<p>\u2013 uporaba repelentov,<\/p>\n<p>\u2013 uni\u010devanje komarjev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LI\u0160MANIOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bi\u010dkar <em>Leishmania<\/em> <em>spp.<\/em> (J, Sr Amerika, Afrika, Indija, Kitajska,\u2026)<\/p>\n<p>\u2022 Vir: mali glodalci, pes, je\u017eevec, lisice, ma\u010dke, \u010dlovek<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: pe\u0161\u010dene muhe ( <em>Phlebotomus<\/em> in <em>Lutzomyia<\/em> ),<\/p>\n<p>direkten dotik<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010dajo visceralno li\u0161maniozo (kala-azar, dum dum mrzlica), ko\u017eno li\u0161maniozo (orientalski \u010dir, bagdadski \u010dir) in sluzni\u010dno-ko\u017eno li\u0161m aniozo (espundia).<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje temelji:<\/p>\n<p>\u2013 zdravljenje bolnikov,<\/p>\n<p>\u2013 uni\u010denje bolnih \u017eivali,<\/p>\n<p>\u2013 zatiranje \u017eu\u017eelk z insekticidi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SPALNA BOLEZEN<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bi\u010dkar <em>Trypanosoma spp<\/em>. ( T. brucei gambiense, T. brucei rhodesiense<\/p>\n<p>;Afrika)<\/p>\n<p>\u2022 Vir: doma\u010de in divje \u017eivali<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: muhe ce-ce rod <em>Glossina<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Po vbodu muhe se pojavijo spremembe na ko\u017ei (kot pri trdem \u010dankarju) \u2192 bi\u010dkar se \u0161iri v kri, mezgovni sistem , mo\u017egane. Pri\u010dnejo otekati bezgavke, \u2191 T, glavoboli. Temu sledi stadij spalne bolezni (zaspan, nezavesten).<\/p>\n<p>\u00bbZatiranje muh in virov oku\u017ebe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBA Z VDIHAVANJEM<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MRZLICA Q<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bakterija <em>Coxiella burnetii.<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: govedo, drobnica, doma\u010de in divje \u017eivali<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: z neposrednim stikom z \u017eivaljo, z vdihavanjem , s pitjem oku\u017eenega mleka<\/p>\n<p>prah, slama, mleko, ko\u017ea(iz \u017eivali na \u017eivali prena\u0161a klop)<\/p>\n<p>\u2022 kratkotrajna vro\u010dinska bolezen<\/p>\n<p>\u2022 plju\u010dnica<\/p>\n<p>\u2022 kroni\u010dna oku\u017eba, ki povzro\u010di vnetje sr\u010dne mi\u0161ice, pogosto tudi jeter.<\/p>\n<p>\u00bbPasterizacija \/ prekuhavanje mleka,<\/p>\n<p>\u00bbH igienski postopki pri delu z \u017eivino.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MRZLICA EBOLA in MARBURG<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: virus Ebola, virus Marburg (filovirusi)<\/p>\n<p>\u2022 Vir: neznan (? netopirji, opice)<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: tesni stik z bolnikom ali telesnimi teko\u010dinami, z \u017eivaljo oz. izlo\u010dki (laboratorijski delavci)<\/p>\n<p>\u2022 Huda klini\u010dna slika; krvavitve pod ko\u017eo, iz telesnih odprtin (usta, o\u010di, u\u0161esa) ali v notranje organe. Odpoved ledvic, motnje \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n<p>\u00bbIzogibanje kontaktov z \u017eivalmi,<\/p>\n<p>\u00bbKontaktna izolacija bolnikov,<\/p>\n<p>\u00bbUporaba rokavic, za\u0161\u010ditnih mask.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MRZLICA HANTAAN z ledvi\u010dnim sindromom<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: hantavirusi (bunjavirusi)<\/p>\n<p>Bela Krajina, Prekmurje<\/p>\n<p>\u2022 Vir: glodalci (mi\u0161i, podgane, voluharji)<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: u\u017eivanjem oku\u017eene hrane, z vodo, ob stiku z glodalci in njihovi i izlo\u010dki, vdihavanje<\/p>\n<p>posu\u0161enih delcev<\/p>\n<p>\u2022 Nezna\u010dilni splo\u0161ni znaki: \u2191T, glavobol, slabo po\u010dutje, bruhanje. Bole\u010dine v kri\u017eu, prizadetost ledvic, rde\u010dica obraza in vratu, vnetje o\u010desne veznice, \u2026 odpoved ledvic, plju\u010d, krvavitve iz kapilar (trajna im unost)<\/p>\n<p>\u00bbZatiranje glodalcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBA SKOZI USTA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LISTERIOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: bakterija <em>Listeria monocytogenes<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: kontaminirana zem ja, prah, voda, odplake, iztrebki doma\u010dih in divjih \u017eivali, sadje \/ zelenjava, ribe, nepasterizirano mleko \/mle\u010dni izdelki, perutnina, meso.<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: zau\u017eitje nepravilno obdelane in pripravljene hrane, prenos z matere na plod.<\/p>\n<p>\u2022 Nezna\u010dilno vro\u010dinsko stanje, oku\u017ebe novorojenca (meningitis, sepsa, vnetje \u010drevesja; smrtnost 30-50% ).<\/p>\n<p>\u2013 Ogro\u017eeni starej\u0161i ljudje, imunsko oslabeli, osebe z rakavimi obolenji.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 Izogibanje pitju surovega, neprekuhanega mleka in u\u017eivanje mehkih sirov.<\/p>\n<p>\u2013 Ne jesti surovih ali delno termi\u010dno pripravljenih \u017eivil \u017eivalskega izvora.<\/p>\n<p>\u2013 Surovo zelenjavo in sadje je potrebno temeljito oprati.<\/p>\n<p>\u2013 Poostren higienski re\u017eim pri pripravi in hranjenju \u017eivil (umivanje rok, lo\u010dena obdelava surovih in kuhanih \u017eivil).<\/p>\n<p>\u2013 V hladilniku \u017eivila shranjevati pod +4\u00b0C, saj listerija raste tudi pri nizkih temperaturah v hladilniku od +4\u00b0C do 8\u00b0C.<\/p>\n<p>\u2013 \u017eivila je potrebno segrevati tako, da te peratura v notranjosti dose\u017ee 75\u00b0C.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KRIPTOSPORIDIOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: trosovec <em>Cryptosporidium parvum<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: ma\u010dke, psi, mi\u0161i, govedo, ovce, konji,\u2026 \u010dlovek<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: neposredni stik z oku\u017eeno vodo, hrano ali nepasteriziranim mlekom<\/p>\n<p>\u2022 Bolezen se ka\u017ee z obilno vodeno drisko (zelenkaste barve). S premljajo bole\u010dine in kr\u010di v trebuhu, siljenje na bljuvanje, bruhanje, pomanjkanje teka in vro\u010dina (13 dni-1 m esec).<\/p>\n<p>\u2022 Pri imunsko oslabelih ljudeh se driska ponavlja, traja ve\u010d mesecev, lahko se kon\u010da s smrtjo (huj\u0161anje, izguba teko\u010dine 3 litre\/dan).<\/p>\n<p>\u00bb Pazimo na \u010disto\u010do in osebno higieno.<\/p>\n<p>\u00bb Oociste ne uni\u010di klor \u2192varikina, 30 minut nad 65\u00b0C, zamrzovanje pri -20\u00b0C.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TOKSOPLAZMOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: trosovec <em>Toxoplasma gondii.<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: ma\u010dke<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: zau\u017eitje oku\u017eenega mesa (pra\u0161i\u010dji, ov\u010dji, kozji, redkeje goveje ali perutnina), z vodo ali hrano, pri transplantaciji organov, transfuziji krvi, z matere na plod<\/p>\n<p>\u2022 Pri bolnikih z oslabelim imunskih sistemom je prizadeto osrednje \u017eiv\u010devje, po\u0161kodbe na o\u010deh, plju\u010dih in srcu \u2192 lahko smrt.<\/p>\n<p>\u2022 Huj\u0161a oblika bolezni ali splav povzro\u010da oku\u017eba nose\u010dnice oziroma njenega ploda (obvezno presejalno testiranje vseh nose\u010dnic na pra\u017eival <em>T. gondii-<\/em> trikrat v nose\u010dnosti).<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 Osebna higiena (skrbno umivanje rok pred jedjo).<\/p>\n<p>\u2013 Meso je potrebno dobro predelati.<\/p>\n<p>\u2013 Nose\u010dnice naj \u010dim manj prihajajo v stik z ma\u010dkami ali zemljo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TENIOZA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: trakulji<\/p>\n<p><em>Taenia saginata, Taenia solium<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Vir: govedo, pra\u0160i\u010di<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: zau\u017eitje mesa oku\u017eenega z infektivnimi li\u010dinkami, z onesna\u017eenimi rokami.<\/p>\n<p>\u2022 Lahko bole\u010dine v trebuhu, pomanjkanje teka, bruhanje,\u2026<\/p>\n<p>\u2022 Pri <em>T. Solium<\/em> lahko zau\u017eijemo jaj\u010deca \u2192 li\u010dinke \u2192 kri \u2192 cisticerkoza (v mi\u0161icah se obdajo z ovojnica i in poapnijo- mog\u017eani, o\u010di\u2026).<\/p>\n<p>\u00bb U\u017eivanje dovolj prekuhanega mesa.<\/p>\n<p>\u00bb Prepre\u010devanje gnojenje travnikov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBA Z \u017dIVALSKIM UGRIZOM<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>STEKLINA<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelj: virus stekline (rabdovirusi)<\/p>\n<p>\u2022 Vir: doma\u010de in divje \u017eivali (tudi rakuni, dihurji)<\/p>\n<p>\u2022 Prenos: ugriz \u017eivali, s presaditvijo ro\u017eenice, preko po\u0161kodovane ko\u017ee, z aerosolom , preko posteljice, z dojenjem , \u010dlove\u0161ki ugriz.<\/p>\n<p>\u2022 Virus se pritrdi na receptorje \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dnega stika (potovanje iz oku\u017eene rane do centralnega \u017eiv\u010devja traja ve\u010d dni do ve\u010d tednov).<\/p>\n<p>\u2022 Virus se izlo\u010da s slino.<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010da encefalitis, smrt nastopi zaradi prizadetosti mo\u017eganov.<\/p>\n<p>\u2022 Prepre\u010devanje:<\/p>\n<p>\u2013 Izogibanje se stikom potepu\u0161kim in divjim \u017eivalim .<\/p>\n<p>\u2013 Ne dotikamo se nastavljenih vab za lisice.<\/p>\n<p>\u2013 Doma\u010de pse in ma\u010dke redno cepim o proti steklini.<\/p>\n<p>\u2013 V primeru ugriza, opraskanine s potepu\u0161ko ali divjo \u017eivaljo je potreben obisk v antirabi\u010dni<\/p>\n<p>ambulanti.<\/p>\n<p>\u2013 Ne dovolim o, da se doma\u010de \u017eivali nenadzorovano gibljejo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>ANTIBIOTIKI<\/p>\n<p>18 November 2008 Evropski dan antibiotikov<\/p>\n<p>Evropska pobuda na podro\u010dju zdravja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kaj vpliva na odpornost bakterij?<\/p>\n<p>\u00a2 poraba antibiotikov (vrsta,koli\u010dina antibiotika)<\/p>\n<p>\u00a2 neustrezna uporaba antibiotikov: neustrezen odmerek, neustrezen \u010das med odmerki\u2026.<\/p>\n<p>\u00a2 \u0161irjenje oz.prenos odpornih sevov (v bolni\u0161nicah: preko rok osebja, kontaminiranih predmetov, in\u0161trumentov inpovr\u0161in)<\/p>\n<p>\u00a2 prenos genetskega materiala med bakterijami<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Antibiotiki<\/p>\n<p>Antibiotiki so u\u010dinkovine, ki<\/p>\n<p>\u00a2 nastanejo v naravi in jih tvorijo bakterije (streptomicete), glive ali rastline <em>(Penicillium notatum, Cephalosporium acremonium), <\/em>ali<\/p>\n<p>\u00a2 jih izdelujemo umetno:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 polsintetski<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 sintetski (KEMOTERAPEVTIKI).<\/p>\n<p>Delujejo tako, da zavirajo rast ali razgradijo in s tem ubijejo bakterije ter druge mikroorganizme.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Dva na\u010dina delovanja:<\/span><\/p>\n<p>\u00a2 bakteristati\u010dni antibiotiki (za\u010dasno zavirajo rast)<\/p>\n<p>\u00a2 baktericidni antibiotiki (zavirajo rast)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Antibiotiki \u2013 uporaba je zelo \u0161iroka<\/p>\n<p>V medicini in \u00a0veterini jih uporabljamo za prepre\u010devanje in zdravljenje oku\u017eb, v veterini so jih do pred kratkim uporabljalitudi kot pospe\u0161evalce rasti.<\/p>\n<p>Uporabljamo jih tudi za za\u0161\u010dito pridelkov v poljedelstvu ter \u00a0v industriji.<\/p>\n<p>\u00a2 Nepoznamo antibiotika,ki bi deloval na vse bakterije<\/p>\n<p>\u00a2 Zato moramo vedeti, katere bakterijel ahko pri\u010dakujemo pri dolo\u010deni klini\u010dni sliki in kateri<\/p>\n<p>antibiotik bo u\u010dinkovito delovalnanje.<\/p>\n<p>\u00a2 Zdravljenjejelahko:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 izkustveno<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 usmerjeno<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zdravljenje z antibiotiki<\/p>\n<p>Dobre lastnosti antibiotikov:<\/p>\n<p>\u00a2 selektivno delovanje na bakterije brez delovanjana \u010dlovekove celice<\/p>\n<p>\u00a2 dovolj \u0161irok spekter<\/p>\n<p>\u00a2 dobro prodiranje v celice, medceli\u010dnino, cerebrospinalno teko\u010dino<\/p>\n<p>\u00a2 dolga razpolovna doba<\/p>\n<p>\u00a2 \u0161ibka vezava na beljakovine v plazmi in v medceli\u010dnini<\/p>\n<p>\u00a2 odsotnost stranskih u\u010dinkov, \u010dim manj sou\u010dinkovanja zdrugimi zdravili<\/p>\n<p>\u00a2 Farmakokineti\u010dne lastnosti (farmakokinetika- u\u010dinek telesa na zdravilo: absorbcija, vezava na beljakovine v plazmi, porazdelitev v telesu, prodiranje v celice, izlo\u010danje)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na citoplazemsko membrano delujejo<\/p>\n<p>\u00a2 antimikotiki: amfotericin, nistatin, imidazol<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BETALAKTAMSKI \u00a0ANTIBIOTIKI<\/p>\n<p>Zavirajo nastanek celi\u010dne stene bakterij: ve\u017eejo se na encime, ki sodelujejo pri sintezi stene; te encime imenujemo penicilin vezo\u010di proteini (penicilli binding proteins, PBP). Celica propade.<\/p>\n<p>\u00a2penicilini<\/p>\n<p>\u00a2cefalosporini (I.- IV. gen.)<\/p>\n<p>\u00a2karbapenemi (imipenem, meropenem)<\/p>\n<p>\u00a2\/monobaktami (aztreonam)\/.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PENICILIN<\/p>\n<p>\u00a2 prvi antibiotik, ki so ga izolirali iz gliv (naravni penicilin)<\/p>\n<p>\u00a2 penicilini dobro prodirajo v tkiva, tudi vl ikvor<\/p>\n<p>\u00a2 so malo toksi\u010dni,<\/p>\n<p>\u00a2 lahko pa povzro\u010dijo alergijo<\/p>\n<p>\u00a2 izlo\u010dajo se s se\u010dem.<\/p>\n<p>Naravni penicilini imajo relativno ozek spekter delovanja, poznamo :<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 penicilin G: parenteralni,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 penicilin V: peroralni<\/p>\n<p>Delujejo na:<\/p>\n<p>\u00a2 gram pozitivne koke (streptokoki),<\/p>\n<p>\u00a2 gram negativne koke (meningokoki,ob\u010dutljivi gonokoki)in<\/p>\n<p>\u00a2 na nekatere anaerobne bakterije (npr.klostridiji).<\/p>\n<p>Zdravljenje streptokokne angine, \u0161ena, doma pridobljene bakterijske plju\u010dnice, meningokone gameningitisa, \u2026)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POLSINTETSKI PENICILINI<\/p>\n<p>Naravni penicilini: ozek spekter delovanja, po uporabi so bakterije razvile odpornost- npr. stafilokoki. Zato razvoj polsintetskih penicilinov in drugih antibiotikov.<\/p>\n<p>Polsintetski penicilini so odpornej\u0161i na mehanizme odpornosti bakterij:<\/p>\n<p>\u00a2 aminopenicilini: AMPICILIN, AMOKSICILIN, spekter raz\u0161irjen na nekatere gram negativne bacile ( <em>Haemoph ilusinfluenzae<\/em> pri oku\u0161bah dihal in meningitisu, <em>Escherichia coli<\/em> in nekatere druge enterobakterije pri oku\u0161bah se\u010dil\u2026)<\/p>\n<p>\u00a2 protistafilokokni penicilini :METICILIN, OKSACILIN, KLOKSACILIN zagnojna vnetja na ko\u017ei, septi\u010dna stanja, ki jih povzro\u010da stafilokok,<\/p>\n<p>\u00a2 ureidopenicilini: npr. PIPERACILIN<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 samo parenteralni,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 spekter raz\u0161irjen na nekatere gram negativne bacile, mednjimi <em>Pseudomonas aeruginosa.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CEFALOSPORINI<\/p>\n<p>Izhajajo iz naravnega cefalosporina C (<em>Cephalosporium acremonium),<\/em> so polsintetski antibiotiki. Zelo podobni penicilinom:<\/p>\n<p>\u00a2 po strukturi,<\/p>\n<p>\u00a2 na\u010dinu delovanja na celi\u010dno steno bakterij,<\/p>\n<p>\u00a2 spekter delovanja na bakterije je podoben, a \u0161ir\u0161i kot spekter penicilinov, delujejo na \u0161tevilne proti penicilinom odporne bakterije<\/p>\n<p>\u00a2 relativno malo toksi\u010dni (a bolj kot penicilini), mo\u017enost alergije.<\/p>\n<p>Cefalosporine I.in II.generacije uporabljamo pri bolnikih s huje potekajo\u010dimi oku\u017ebami dihal ali se\u010dil.<\/p>\n<p>Cefalosporine III.generacije: \u0161e\u0161ir\u0161i spekter, manj toksi\u010dni, bolj\u0161e farmakokineti\u010dne lastnosti, npr. prehajanje v cerebrospinalno teko\u010dino. Za zdravljenje gnojnega meningitisa, bolni\u0161ni\u010dnih oku\u0161b\u2026.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CEFALOSPORINI I.generacije<\/p>\n<p>\u00a2 peroralni: CEFALEKSIN, CAFAKLOR,<\/p>\n<p>\u00a2 parenteralni: CEFALOTIN, CEFAZOLIN (rezervni)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 stafilokoknein streptokokne oku\u017ebe, \u010de je bolnik alergi\u010den na penicilin( vendar ne huda oblika alergije),<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 oku\u017ebe se\u010dil z nekaterimi enterobakterijami, \u010de so odporne proti penicilinomin ko-trimoksazolu<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 (trimetoprim s sulfametoksazolom),<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 cefaklor: <em>Haemophilusinfluenzae.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CEFALOSPORINI II.generacije<\/p>\n<p>\u00a2 peroralni: CEFUROKSIM AKSETIL, CEFAKLOR.<\/p>\n<p>\u00a2 parenteralni: CEFUROKSIM, CEFOKSITIN<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Odpornej\u0161i proti beta-laktamazam Gram negativnih bakterij (nekatere enterobakterije, <em>H. influenzae),<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Slab\u0161i u\u010dinek na Gram pozitivne bakterije (stafilokoke,streptokoke), vendar zado\u0161\u010dajo za za\u010detno izkustveno zdravljenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CEFALOSPORINI III.generacije<\/p>\n<p>\u00a2 \u0161ir\u0161i spekter delovanja na Gram negativne bacile kot I.in II.gen.<\/p>\n<p>\u00a2 lahko zdravimo tudi stafilokokne oku\u017ebe,<\/p>\n<p>\u00a2 bolj\u0161e farmakokineti\u010dne lastnosti,dobro prehajajo v tkiva, tudi v likvor,<\/p>\n<p>\u00a2 manj stranskih u\u010dinkov kot I.generacija.<\/p>\n<p>\u00a2 Vrste:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 CEFOTAKSIM, CEFTRIAKSON,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 antipseudomonasni: CEFTAZIDIM, CEFOPERAZON,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 peroralni: CEFTIBUTEN, CEFIKSIM.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CEFALOSPORINI IV. generacije<\/p>\n<p>\u00a2 prednost pred cefalosporini III.generacije majhna:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Pri nekaterih mehanizmih odpornosti gram negativnih bacilov<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 slab\u0161i u\u010dinek na pseudomonas,<\/p>\n<p>\u00a2 CEFPIROM, CEFEPIM.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zaviralci laktamaze beta<\/p>\n<p>\u00a2 klavulanska kislina (amoksicilin + klavulanska kislina); sulbaktam(ampicilin + sulbaktam)\u2026..<\/p>\n<p>\u00a2 imajo podobno strukturo kot penicilin (betalaktamski obro\u010d)<\/p>\n<p>\u00a2 se ve\u017eejo na encim laktamaza beta in prepre\u010dujejo njegovo delovanje, pridru\u017eeni penicilin lahko deluje<\/p>\n<p>\u00a2 sami ne delujejo proti bakterijam<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TETRACIKLINI<\/p>\n<p>So \u0161iroko spektralni antibiotiki, prvi antibiotiki, ki so se uporabljali peros. Prepre\u010dujejo sintezo beljakovin bakterijske celice.<\/p>\n<p>Dobro prodirajo v celice- delovanje na znotrajceli\u010dne bakterije. V preteklosti so se veliko uporabljali, danes pa zaradi odpornosti bakterij vse manj.<\/p>\n<p>Uporabljamo jih za zdravljenje:<\/p>\n<p>\u00a2 atipi\u010dnih plju\u010dnic,<\/p>\n<p>\u00a2 oku\u017eb se\u010dil, povzro\u010denih sklamidijami,<\/p>\n<p>\u00a2 aken, dermatitisov,<\/p>\n<p>\u00a2 redkeje za zdravljenje oku\u017eb, ki jih povzro\u010dajo proti drugim antibiotikom odporne bakterije.<\/p>\n<p>Nalagajo se v rasto\u010dih zobeh in kosteh in jih rjavo obarvajo, zato se nesmejo uporabljati pri otrocih in pri nose\u010dnicah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MAKROLIDI<\/p>\n<p>Prepre\u010dujejo sintezo beljakovin bakterijske celice.<\/p>\n<p>Najbolj znan je eritromicin, drugiso: klaritromicin, azitromicin.. Podoben spekter kot penicilin + delujejo \u0161e na znotrajceli\u010dne bakterije (klamidije,rikecije).<\/p>\n<p>Uporabljajo se:<\/p>\n<p>\u00a2 pri alergiji na penicilin<\/p>\n<p>\u00a2 zdravljenje atipi\u010dnih plju\u010dnic<\/p>\n<p>\u00a2 zdravljenje klamidijskih oku\u017eb\u2026<\/p>\n<p>Izlo\u010dajo se z \u017eol\u010dem (nedelujejo na oku\u017ebe se\u010dil)<\/p>\n<p>Zelo podobni antibiotiki so linkomicini (klindamicin), imajo podoben spekter delovanja, delujejo pa \u0161e na anaerobe. Dobro prodirajo v kosti, zato jih uporabljamo pri zdravljenju osteomielitisa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>AMINOGLIKOZIDI<\/p>\n<p>Delujejo na sintezo celi\u010dnih beljakovin.<\/p>\n<p>Se ne resorbirajo iz prebavil- samo parenteralno dajanje.<\/p>\n<p>Streptomicin: zdravljenje tuberkuloze<\/p>\n<p>Ostali: gentamicin, tudi netilmicin, tobramicin, amikacin za zdravljenje oku\u017eb z gram negativnimi bacili (enterobakterije,pseudomonas\u2026); malo odpornih gram negativnih bakterij.<\/p>\n<p>Zdravljenje vnetja se\u010dil, \u017eol\u010devodov, drugih oku\u017eb v trebu\u0161ni votlini\u2026<\/p>\n<p>So oto- in nefrotoksi\u010dni. Med zdravljenjem je potrebno meriti koncentracijo v krvi.<\/p>\n<p>Ne smemo uporabljati pri meningitisu, ker ne prehajajo v likvor.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KINOLONI<\/p>\n<p>Ciljno mesto delovanja: sinteza jedrnih kislin (zavirajo delovanje encimov pri sintezi DNA, stem prepre\u010dujejo pravilno sintezo DNA).<\/p>\n<p>NALIDIKSI\u010cNA KISLINA (NA): starej\u0161i kinolon, uroantiseptik, delujele na Gram negativne bacile.<\/p>\n<p>FLUOROKINOLONI(1980)<\/p>\n<p>Prednosti:<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161irok spekter delovanja,<\/li>\n<li>visoke koncentracije antibiotika      v serumu,<\/li>\n<li>baktericidno delovanje.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Fluorokinoloni<\/p>\n<p>\u00a2 Slabe strani fluorokinolonov(FK):<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Tudi proti FK postajajo bakterije odporne,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Odpornost se razvija stopenjsko,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Odpornost visoke stopnje praviloma navzkri\u017ena, odpornost proti enemu FK pomeni odpornost proti vsem drugim vrstam FK<\/p>\n<p>\u00a2 NORFLOKSACIN: prvi fluorokinolon, uporablja se za oku\u017ebe se\u010dil<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Gram negativni bacili,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Gram negativni koki,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 zmerno nastafilokoke.<\/p>\n<p>\u00a2 OFLOKSACIN : primeren tudi za sistemske oku\u017ebe.<\/p>\n<p>\u00a2 CIPROFLOKSACIN: primeren tudi za sistemske oku\u017ebe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NOVEJ\u0160I FLUOROKINOLONI:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Bolj\u0161e farmakokineti\u010dnein farmakodinami\u010dne lastnosti:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Dalj\u0161i razpolovni \u010das,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 hitro ubijanje bakterij,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 \u0161ir\u0161i spekter delovanja idr.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a2LEVOFLOKSACIN: \u00bbt.i.: respiratorni kinolon\u00ab, nekoliko bolje deluje na Gram pozitivne bakterije.<\/p>\n<p>\u00a2 MOKSIFLOKSACIN: \u00bbt.i.: respiratorni kinolon\u00ab, dobro deluje tudi na streptokoke, npr.<\/p>\n<p><em>Streptococcus pneumoniae.<\/em><\/p>\n<p>\u00a2 Novej\u0161i FK, ki so \u0161e v fazi presku\u0161anja:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Zelo \u0161irok spekter delovanja: podobno kot moksifloksacin + anaerobi + atipi\u010dne bakterije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RIFAMPICIN<\/p>\n<p>Prepre\u010dujejo sintezo jedrnih kislin, deluje baktericidno.Je \u0161irokospektralen antibiotik, deluje na<\/p>\n<p>\u00a2 gram pozitivne<\/p>\n<p>\u00a2 gram negativne bakterije,<\/p>\n<p>\u00a2 klamidije,<\/p>\n<p>\u00a2 bacil tuberkuloze.<\/p>\n<p>Zelo redko ga uporabljamo, ker bakterije zelo hitro razvijejo odpornost ( za zdravljenje tuberkuloze vedno v kombinaciji z drugimi antituberkulotiki).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TRIMETOPRIM, TRIMETOPRIM S SULFOMETOKSAZOLOM<\/p>\n<p>Prepre\u010duje sintezo jedrnih kislin, deluje baktericidno<\/p>\n<p>Zazdravljenje oku\u017eb, povzro\u010denih z gram negativnimi bacili (tudi <em>Stenotrophomonas<\/em>)<\/p>\n<p>in nekaterimi gram pozitivnimi koki:<\/p>\n<p>\u00a2 oku\u017ebe se\u010dil<\/p>\n<p>\u00a2 oku\u017ebe dihal<\/p>\n<p>\u00a2 gastroenteritis<\/p>\n<p>\u00a2 u\u010dinkovit tudi pri ve\u010dini oku\u017eb z MRSA, pomanjkljivost je bakteristati\u010dno delovanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>GLIKOPEPTIDI<\/p>\n<p>Mesto delovanja: prepre\u010dujejo sintezo celi\u010dne stene<\/p>\n<p>Vankomicin, teikoplanin, nekateri novej\u0161i<\/p>\n<p>So oto- in nefrotoksi\u010dni.<\/p>\n<p>Delujejo samo na gram pozitivne bakterije<\/p>\n<p>So rezervni antibiotiki za zdravljenje oku\u017eb z odpornimi gram pozitivnimi bakterijami (npr.MRSA, enterokoki)<\/p>\n<p>Problem razvoja odpornosti na glikopeptide<\/p>\n<p>\u00a2 vankomicin odporni enterokoki (VRE),<\/p>\n<p>\u00a2 vankomicin odporni stafilokoki (npr.VRSA)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>METRONIDAZOL<\/p>\n<p>Prepre\u010duje sintezo jedrnih kislin<\/p>\n<p>Zazdravljenje oku\u017eb:<\/p>\n<p>\u00a2 z anaerobnimi bakterijami (npr.globokerane, oku\u017ebe v ustni in trebu\u0161ni votlini, mo\u017eganski absces, aspiracijska plju\u010dnica, pogosto v kombinaciji z aminoglikozidi)<\/p>\n<p>\u00a2 z amebami (amebiaza)<\/p>\n<p>\u00a2 s trihomonasom (<em>Trichomonas vaginalis<\/em>)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ANTITUBERKULOTIKI<\/p>\n<p>Zdravljenje tuberkuloze je zapleteno:<\/p>\n<p>\u00a2 dolg generacijski \u010das mikobakterij<\/p>\n<p>\u00a2 v monocitih: znotraj-celi\u010dna za\u0161\u010dita<\/p>\n<p>\u00a2 razvoj odpornosti<\/p>\n<p>Zato je zdravljenje dolgotrajno (6- 12mesecev) s kombinacijo ve\u010d antituberkulotikov<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>1.izoniazid<\/p>\n<p>2.rifampicin<\/p>\n<p>3.pirazinamid<\/p>\n<p>4.etambutol.<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>Uporaba antibiotikov v preventivne namene<\/p>\n<p>Zelo redko, striktne indikacijei n to\u010dno predpisano \u0161tevilo in veliko stodmerka:<\/p>\n<p>\u00a2 nekatere operacije (npr.v kontaminiranemobmo\u010dju kot je trebu\u0161na votlina,operacijesrca\u2026)<\/p>\n<p>\u00a2 pred posegi pri rizi\u010dnih bolnikih ( npr.posegv ustni votlini pri bolniku z umetno sr\u010dno zaklopko)<\/p>\n<p>\u00a2 tesen stik z bolnikom z meningokoknim meningitisom ali meningokokno sepso<\/p>\n<p>\u00a2 ponavljajo\u010de oku\u017ebe se\u010dil, predvsem pri otrocih z anomalijami se\u010dil<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ne\u017eeleni u\u010dinki zdravljenja z antibiotiki<\/p>\n<p>\u00a2 antibiotik poru\u0161i normalno saprofitno bakterijsko populacijo (floro) v in na telesu in s tem vpliva na obrambno sposobnost organizma<\/p>\n<p>\u00a2 vpliv na razvoj odpornosti bakterij<\/p>\n<p>\u00a2 toksi\u010dno delovanje na organizem<\/p>\n<p>\u00a2 sou\u010dinkovanje z drugimi zdravili<\/p>\n<p>\u00a2 Minimalna inhibitorna koncentracija (MIK)<\/p>\n<p>\u00a2 Minimalna baktericidna koncentracija (MBK)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odpornost bakterij<\/p>\n<p>\u00a2 Bakterije so \u017eivi organizmi, zato se prilagajajo na \u017eivljenjske razmere in se na razli\u010dne na\u010dine borijo za svoj obstoj.<\/p>\n<p>\u00a2 Postopno so razvile tudi odpornost na antibiotike; v okolju, kjer so antibiotiki, pre\u017eivijo le odporni sevi.<\/p>\n<p>\u00a2 Na razvoj teh mehanizmov vpliva predvsem to, kako pogosto je bakterija izpostavljena antibiotiku.V bolni\u0161nici je to zelo pogosto (pogosta raba antibiotikov,veliko bolnikov, ki potrebuje antibiotik, ve\u010dkrat ima en bolnik ve\u010d vrst antibiotikov hkrati ali zaporedoma\u2026)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vrste odpornosti proti antibiotikom<\/p>\n<p>1.naravna (prirojena, primarna, intrinzi\u010dna) odpornost: vsi sevi dolo\u010dene bakterijske vrste ali rodu odporni proti antibiotiku, kar je posledica njihovega normalnega stanja.Je lahko posledica slabe prepustnosti celi\u010dne povr\u0161ine, odsotnosti mesta delovanja antibiotika (t.i. tar\u010dnega<\/p>\n<p>mesta, primer:odpornost E.coli in drugih gram negativnih bakterij na vankomicin), drugih<\/p>\n<p>metabolnihpoti, idr.<\/p>\n<p>2. pridobljena (sekundarna) odpornost: ve\u010dina sevov dolo\u010dene bakterijske vrste je obi\u010dajno ob\u010dutljiva za antibiotik, le nekateri sevi izra\u017eajo odpornost, ki je lahko posledica razli\u010dnih mehanizmov. Najbolj obi\u010dajni med njimi so:<\/p>\n<p>\u00a2 razgradnja antibiotika z encimi,<\/p>\n<p>\u00a2 moten vstop antibiotika (neprepustnost) v celico ali \u010drpanje antibiotika iz celice,<\/p>\n<p>\u00a2 sprememba tar\u010dnega mesta (prijemali\u0161\u010da) in<\/p>\n<p>\u00a2 razvoj nove metabolne poti, ki zaobide delovanje antibiotika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odpornost proti beta laktamskim antibiotikom<\/p>\n<p>\u00a2 laktamazebeta<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 pri gram negativnih bakterijah<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 pri gram pozitivnih bakterijah<\/p>\n<p>\u00a2 spremembe penicilin vezo\u010dih beljakovin<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 pnevmokoki<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 stafilokoki (MRSA)<\/p>\n<p>MRSA &#8211; meticilin odporni <em>Staphyolococcus aureus<\/em> odporen proti vsem beta laktamom (penicilinom, cefalosporinom, karbapenemom, monobaktamom)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Posledice oku\u017eb z odpornimi bakterijami<\/p>\n<p>\u00a2 podalj\u0161ano, v\u010dasih tudi neuspe\u0161no zdravljenje<\/p>\n<p>\u00a2 dalj\u0161e bivanje v bolni\u0161nici<\/p>\n<p>\u00a2 ve\u010d je zapletov zaradi oku\u017eb in zdravljenja<\/p>\n<p>\u00a2 vi\u0161ji stro\u0161ki zdravljenja<\/p>\n<p>\u00a2 neredko je dalj\u0161a tudi ku\u017enost<\/p>\n<p>\u00a2 pri aktivnem prebivalstvu je posledica dalj\u0161a odsotnost z dela<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vloga medicinske sestre<\/p>\n<p>Seznanjanje bolnikov o posledicah neustrezne uporabe antibiotikov:<\/p>\n<p>\u00a2 neustrezen odmerek<\/p>\n<p>\u00a2 neustrezen \u010das med odmerki (neredno jemanje)<\/p>\n<p>\u00a2 neustrezen na\u010din dajanja<\/p>\n<p>\u00a2 antibiotika ne zau\u0161ijemo do konca (samovoljno prenehanje).<\/p>\n<p>Prepre\u010devanje \u0161irjenja oz.prenosa odpornih sevov: dosledno izvajanje standardnih higienskih<\/p>\n<p>ukrepov,ukrepov kontaktne izolacije, nadzor nad \u010di\u0161\u010denjem in razku\u0161evanjem bolnikove sobe\u2026.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zakaj se poraba antibiotikov v svetu stalno pove\u010duje?<\/p>\n<p>\u00a2 staranje prebivalstva<\/p>\n<p>\u00a2 ve\u010danje \u0161tevila imunsko oslabljenih ljudi (bolj\u0161epre\u017eivetje bolnikov z malignimi boleznimi,<\/p>\n<p>transplantacije\u2026)<\/p>\n<p>\u00a2 poraba antibiotikov in podobnih u\u010dinkovin izven zdravstva (poraba pospe\u0161evalcev rasti in drugih u\u010dinkovin s protimikrobnim delovanjem v kmetijstvu vpliva na odpornost bakterij pri \u017eivalih in v hrani. Preko hrane, vode in stika z \u017eivalmi se odporni mikroorganizmi zanesejo tudi na ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Rezultat antibiograma je lahko (tri kategorije):<\/p>\n<p>\u201cS\u201d ob\u010dutljivost (angl. sensitive),<\/p>\n<p>\u201cI\u201d intermediarnost,pomeni lahko razli\u010dno:<\/p>\n<p>&#8211; antibiotik je lahko u\u010dinkovit, \u010de ga je mogo\u010de varno uporabiti v visokih odmerkih;<\/p>\n<p>&#8211; pri oku\u017ebah se\u010dil pomeni, da bo zdravljenje oku\u017ebe z antibiotikom, ki se koncentrira v urinu, morda uspe\u0161no;<\/p>\n<p>&#8211; je vmesna kategorija, ki prepre\u010di ve\u010dje napake zaradi tehni\u010dnih dejavnikov.<\/p>\n<p>\u201cR\u201d odpornost (angl. resistant)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dolo\u010danje ob\u010dutljivosti za antibiotike<\/p>\n<p>Dane sso navoljo \u0161tevilni antibiotiki<\/p>\n<p>\u2193<\/p>\n<p>Ni mogo\u010de testirati vseh potencialno u\u010dinkovitih<\/p>\n<p>\u2193<\/p>\n<p>lahko pa iz rezultatov nekaterih atb napovemo rezultate drugih, obi\u010dajno sorodnih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnogotero odporne bakterije<\/p>\n<p>Definicija: odpornost proti trem ali ve\u010d razli\u010dnim vrstam antibiotikov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Grampozitivne:<\/p>\n<p>\u00a2 <em>S.aureus:<\/em> MRSA, VISA, VRSA (vankomicin odporen <em>S.aureus<\/em> )<\/p>\n<p>\u00a2 enterokoki: VRE- vankomicin odporen enterokok, GMRE- gentamicin odporen enterokok)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Gramnegativne<\/p>\n<p>\u00a2 enterobakterije: ESBL(laktamaze beta raz\u0161irjenega spektra), drugiMOsevi<\/p>\n<p>\u00a2 Pseudomonas aeruginosa MO<\/p>\n<p>\u00a2 Acinetobacter baumanii in Acinet.spp.MO<\/p>\n<p>\u00a2 Stenotrophomonas maltophilia<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p>OKU\u017dBE ZARADI ZMANJ\u0160ANE ODPORNOSTI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nastanek oku\u017ebe<\/p>\n<p>OKU\u017dBA=<br \/>\nMO= mikroorganizem<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za\u0161\u010dita pred oku\u017ebami<\/p>\n<p>\u2022 obna\u0161anje \u010dloveka (\u010disto\u010da, prehranjevanje, higienski ukrepi\u2026prenaseljenost)<\/p>\n<p>\u2022 fiziolo\u0161ki mehanizmi v organizmu, ki odstranjujejo mikrobe s telesnih povr\u0161in<\/p>\n<p>\u2022 imunski sistem<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u2022 obna\u0161anje \u010dloveka<\/p>\n<p>\u2013 ve\u010dja izpostavljenost mikrobom dolo\u010denih skupin prebivalstva (vrtci, \u0161ole, socialni zavodi, narkomani)<\/p>\n<p>\u2013 ve\u010dja izpostavljenost mikrobom pri nekaterih poklicih (zdravstvo, veterina, klavnice\u2026)<\/p>\n<p>\u2013 ve\u010dja izpostavljenost mikrobom v bolni\u0161nicah<\/p>\n<p>\u2022 fiziolo\u0161ki mehanizmi v organizmu:<\/p>\n<p>\u2013 ko\u017ea, sluznice (rane, po\u0161kodbe, opekline\u2026)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 normalna mikrobna populacija<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 pH<\/p>\n<p>\u2013 se\u010dila: tok se\u010da (okvara se\u010dnih zaklopk, ovire in zastoj se\u010da..)<\/p>\n<p>\u2013 dihala: migetal\u010dni epitel, refleks ka\u0161lja, kihanje<\/p>\n<p>\u2013 prebavila: zmanj\u0161ano izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline, okvara<\/p>\n<p>\u010drevesne peristaltike..\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u2022 zmanj\u0161ano delovanje imunskega sistema<\/p>\n<p>\u2013 imunski sistem je manj dejaven pri dojen\u010dkih, nose\u010dnicah, starostnikih<\/p>\n<p>\u2013 zdravljenje s citostatiki, kortikosterolidi, z obsevanjem<\/p>\n<p>\u2013 bolezni:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 limfom, druge maligne bolezni,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 avtoimunske bolezni<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 HIV\u2026.<\/p>\n<p>\u2013 po presaditvi organov<\/p>\n<p>\u2013 stres<\/p>\n<p>\u2013 neustrezna prehrana, presnovne motnje<\/p>\n<p>\u2013 \u0161kodljive navade: alkoholizem, kajenje, intravensko vbrizgavanje drog\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Novorojenci, dojen\u010dki<\/p>\n<p>\u2022 nezrel imunski sistem (dozoreva \u0161e nekaj mesecev po rojstvu)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 materina protitelesa (IgG), ki prehajajo skozi placento pred rojstvom, so u\u010dinkovita \u0161e nekaj \u010dasa po rojstvu<\/p>\n<p>\u2022 krvno-mo\u017eganska bariera bolj prepustna kot pri odraslih<\/p>\n<p>\u2022 vloga dojenja<\/p>\n<p>\u2022 novorojence ogro\u017eajo predvsem:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 prirojene (kongenitalne) oku\u017ebe<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 oku\u017ebe ob porodu (konatalne)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>povzro\u010ditelji oku\u017eb<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>\u2022 prirojene oku\u017ebe<\/p>\n<\/div>\n<p><em><br \/>\n<\/em><\/p>\n<div>\n<p>\u00fc <em>Toxoplasma gondii<\/em><\/p>\n<p>\u00fc virus hepatitisa B<\/p>\n<p>\u00fc virus herpesa simpleksa (VHS)<\/p>\n<p>\u00fc citomegalovirus (CMV)<\/p>\n<p>\u00fc virus rde\u010dk<\/p>\n<p>\u00fc <em>Treponema pallidum <\/em>(prirojeni sifilis)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u2022 konatalne oku\u017ebe:<\/p>\n<p>\u00fc klamidije (konjunktivitis, plju\u010dnica)<\/p>\n<p>\u00fc <em>Escherichia coli <\/em>(meningitis, sepsa)<\/p>\n<p>\u00fc streptococcus B, listerija, (sepsa)<\/p>\n<p>\u00fc virus herpesa simpleksa (sepsa)<\/p>\n<p>\u00fc gonokoki (endophtalmia neonatorum)<\/p>\n<p>\u00fc mikoplazme (sepsa), kandida (sepsa)<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikrobiolo\u0161ka diagnostika<\/p>\n<p>\u2022 serolo\u0161ka diagnostika (motijo protitelesa IgG, ker so prehajali od matere); zato ugotavljamo porast IgG ali prisotnost IgM<\/p>\n<p>\u2022 kultivacija povzro\u010diteljev<\/p>\n<p>\u2022 molekularna diagnostika<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Starostniki<\/p>\n<p>\u2022 spremembe v navadah (higiena, prehrana\u2026)<\/p>\n<p>\u2022 zmanj\u0161ana telesna dejavnost<\/p>\n<p>\u2022 oslabljeni fiziolo\u0161ki mehanizmi (refleks ka\u0161lja, zmanj\u0161ana mukocilirana funkcija sluznice dihal, parodontalna bolezen)\u2026. \u00a0plju\u010dnica med najpogostej\u0161imi vzroki smrti po 75. letu<\/p>\n<p>\u2022 \u0161tevilne kroni\u010dne bolezni, oslabljeno delovanje srca, bolezni plju\u010d, bolezni ledvic<\/p>\n<p>\u2022 medicinski posegi<\/p>\n<p>\u2022 imunski sistem slabi<\/p>\n<p>\u2022 motnje v prebavi in presnovi (kljub ustrezni prehrani pomanjkanje beljakovin, vitaminov, mineralov)<\/p>\n<p>\u2022 slab\u0161a prehrana<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u2022 plju\u010dnica<\/p>\n<p>\u00fc doma pridobljena: pnevmokoki, hemofilus\u2026zaplet po gripi<\/p>\n<p>\u00fc pogosti povzro\u010ditelji gramnegativne bakterije<\/p>\n<p>\u00fc legioneloza<\/p>\n<p>\u2022 oku\u017ebe se\u010dil:<\/p>\n<p>\u00fc mo\u0161ki \u2013 pove\u010dana prostata,<\/p>\n<p>\u00fc \u017eenske \u2013 oslabljene mi\u0161ice zapiralke,<\/p>\n<p>\u00fc urinski kateter<\/p>\n<p>\u2022 lokalizirane oku\u017ebe prebavil (vnetje \u017eol\u010dnika, divertikulitis)<\/p>\n<p>\u2022 pogostej\u0161i razsoj bakterij po telesu, sledijo zapleti: endokarditis, meningitis, septi\u010dni artritis\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n<p>\u2022 zdravljenje v bolni\u0161nicah je obi\u010dajno u\u010dinkovito, vendar s posegi omogo\u010dimo vstop mikrobov v telo \u2013 nevarnost za nastanek oku\u017ebe<\/p>\n<p>\u2013 \u017eilni katetri<\/p>\n<p>\u2013 urinski katetri<\/p>\n<p>\u2013 operacije<\/p>\n<p>\u2013 invazivni diagnosti\u010dni posegi (punkcije, A-V fistula..)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u0160kodljive razvade, zasvojenost<\/p>\n<p>Intravensko u\u017eivanje drog:<\/p>\n<p>\u2022 parenteralne oku\u017ebe (virusi VHB, VHC, HIV)<\/p>\n<p>\u2022 oku\u017ebe ob injeciranju (lokalno vnetje ko\u017ee, podko\u017eja, vnetje ven, bakteriemija, endokarditis)<\/p>\n<p>\u2022 aspiracijska plju\u010dnica<\/p>\n<p>kajenje:<\/p>\n<p>\u2022 okvara makrofagov v plju\u010dih (razpad celic- spro\u0161\u010danje encimov, ki uni\u010dujejo plju\u010dno tkivo;<\/p>\n<p>zmanj\u0161ana sposobnost fagocitoze)<\/p>\n<p>\u2022 okvara drugih imunskih celic, naravnih ubijalk (NK celice) levkocitov, predvsem migracije<\/p>\n<p>\u2022 okvara migetalk<\/p>\n<p>\u2022 pogosta predvsem virusna obolenja dihal<\/p>\n<p>alkoholizem:<\/p>\n<p>\u2022 zmanj\u0161ano delovanje kostnega mozga<\/p>\n<p>\u2022 zmanj\u0161ana funkcija fagocitov (migracija, fagocitoza)<\/p>\n<p>\u2022 pogoste plju\u010dnice<\/p>\n<p>Promiskuiteta<\/p>\n<p>\u2022 Izpostavljenost mikrobom &#8211; pogostej\u0161a vnetja rodil in se\u010dil, zlasti no\u017enice in se\u010dnice<\/p>\n<p>\u2013 oku\u017eba z enim povzro\u010diteljem spolno prenosljive bolezni olaj\u0161a pot drugim mikrobom<\/p>\n<p>\u2022 povzro\u010ditelji spolnih oku\u017eb na neobi\u010dajni mestih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolezni, ki zmanj\u0161ujejo odpornost<\/p>\n<p>\u2022 AIDS (pozni stadij oku\u017ebe z virusom HIV): &lt; 400 celic T pomagalk\/mmkrvi \u2013 pogoste<\/p>\n<p>oku\u017ebe: plju\u010dnica, meningitis, mukokutana kandidiaza, driska<\/p>\n<p>\u2022 Povzro\u010ditelji: mikrobi z nizko patogenostjo, neobi\u010dajni:<\/p>\n<p>\u2013 mikobakterije (<em>M. tuberculosis, M. avium-intracelulare)<\/em><\/p>\n<p>\u2013 glive: kandida<em>, Pneumocistis carinii in<\/em> aspegilus (plju\u010dnica)<em>, Cryptococcus<\/em> <em>neoformans <\/em>(meningitis),<\/p>\n<p>\u2013 paraziti: kriptosporidiji (driska), toksoplazma (plju\u010dnica, encefalitis)<\/p>\n<p>\u2013 virusi (virus herpesa simpleksa, citomegalovirus)<\/p>\n<p>\u2022 malignomi, predvsem tisti, ki izvirajo iz kostnega mozga (levkemije, limfomi), kjer sicer nastajajo obrambne celice<\/p>\n<p>\u2013 Hodkinova bolezen \u2013 okvara citotoksi\u010dne imunosti (znotraj celi\u010dni paraziti: virus herpesa simpleksa, drugi virusi..)<\/p>\n<p>\u2013 multipli mielom: motena protitelesna imunost (piogene bakterije: streptokoki, menigokoki, hemofilus, pseudomonas..)<\/p>\n<p>\u2022 zdravljenje malignih bolezni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MEDICINSKO POMEMBNI PARAZITI<\/p>\n<p>Parazitologija<\/p>\n<p>\u2022 Odnosi med zajedalci in njihovimi gostitelji:<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obligatni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fakultativni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Trajni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u010dasni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ekto-parazitizem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Endo-parazitizem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Specifi\u010den<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nespecifi\u010den<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Heteriokseni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Monokseni<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MEDICINSKO POMEMBNI ZAJEDALCI<\/p>\n<p>\u2022 Enoceli\u010dni (<em>Protozoa<\/em>\/pra\u017eivali \u2013 med njimi svetovno najpomembnej\u0161a malarija; sicer<\/p>\n<p>toksoplazma, Giardia, kriptosporidij,mikrosporidiji,trihomonas, babezija, amebe,<\/p>\n<p>tripanosome, li\u0161menije\u2026..);<\/p>\n<p>\u2022 Nematoda (gliste \u2013 tkivni in revesni nematodi), Trematoda (shistosoma in drugi metljaji), Cestoda (trakulje);<\/p>\n<p>\u2022 Ektoparaziti (miaza, skabies,u\u0161i\u2026..)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>I. PRA\u017dIVALI (PROTOZOA)<\/p>\n<p>Medicinsko pomembni:<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>\u2022 Bi\u010dkarji<\/p>\n<p>\u2022 Amebe<\/p>\n<p>\u2022 Trosovci<\/p>\n<p>\u2022 Migetalkarji<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BI\u010cKARJI<\/p>\n<p>\u2022 \u010crevesja- <em>Giardia lamblia <\/em>(<em>intestinalis<\/em>)<\/p>\n<p>\u2022 Spolovil- <em>Trichomonas vaginalis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 Krvi in tkiv- <em>Leishmania in Trypanosoma<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Giardia lamblia <\/em>(giardioza)<\/p>\n<p>\u2022 <em>Giardia lamblia <\/em>(bi\u010dkar) <em>\u2013 <\/em>pri nas najpogostej\u0161i parazitarni vzrok driske;<\/p>\n<p>\u2022 V dveh oblikah \u2013 vegetativna oblika (trofozoit \u2013 v duodenalnem soku ali sve\u017eih<\/p>\n<p>iztrebkih) in cista (infektivna oblika, najdemo jih v blatu);<\/p>\n<p>\u2022 Ciste zelo odporne, v okolju pre\u017eivijo tudi 3 mesece, odporne na visoke koncentracije<\/p>\n<p>klora ;<\/p>\n<p>Giardia<\/p>\n<p>\u2022 Oku\u017eba fekalno-oralno, neposredno ali posredno (tudi z oku\u017eenimi predmeti, brisa ami, onesna\u017eenimi rokami);<\/p>\n<p>\u2022 pomemben prenos s kontaminirano pitno vodo, vodo v bazenih in \u017eivili;<\/p>\n<p>\u2022 mo\u017een vir oku\u017ebe doma\u010di pes in ma\u010dka;<\/p>\n<p>\u2022 za oku\u017ebo zado\u0161\u010da \u017ee od 10 do 100 cist.<\/p>\n<p>Giardia \u2013 patogeneza, klini\u010dna slika<\/p>\n<p>Patogeneza:<\/p>\n<p>\u2022 v \u017eelodcu se sprostijo trofozoiti, ki se naselijo v dvanajstniku, pritrdijo se na celice \u2013 okvara<\/p>\n<p>encimv, vnetna reakcija, mehani na ovira:<\/p>\n<p>klini\u010dna slika:<\/p>\n<p>\u2022 brez simptomov (35- 70% oku\u017eeni; lahko izl\u010dajo ciste do 6 mesecev);<\/p>\n<p>\u2022 20-25% akutna diarealna bolezen;<\/p>\n<p>\u2022 kroni\u010dna driska (zlasti pri bolnikih s hipo- ali agamaglobulinemijo).<\/p>\n<p>\u2022 Diagnoza v\u010dasih temelji tudi na pregledu duodenalnega soka in na histologiji.<\/p>\n<p>\u2022 Zdravljenje: metronidazol, tinidazol (v enkratnem odmerku), albendazol<\/p>\n<p>\u2022 Kako zdraviti na videz trdovratno oku\u017ebo?<\/p>\n<p>Ponovni odmerki istih zdravil, predvsem dokaz resni\u010dne oku\u017ebe (intoleranca za laktozo)<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Trichomonas vaginalis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 \u017divi v vagini, se\u010dnici, mehurju in prostati<\/p>\n<p>\u2022 Hru\u0161kaste oblike s 5 bi\u010dki<\/p>\n<p>\u2022 Ne dela ciste<\/p>\n<p>\u2022 Spolni prenos<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>BI<\/em>\u010c<em>KARJI KRVI IN TKIV<\/em>;<em>Leishmania<\/em>, <em>Trypanosoma<\/em> ;AMEBE- <em>Entamoeba histolytica<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BAKTERIJE, KI POVZRO\u010cAJO \u010cREVESNE OKU\u017dBE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Enterobakterije<\/p>\n<p>\u00a2 Po Gramu negativni bacili, nesporogeni, aerobniin fakultativno anaerobni, katalaza+, \u00a0oksidaza-<\/p>\n<p>\u00a2 Navzo\u010de v \u010drevesu \u010dloveka in \u017eivali,zelo raz\u0161irjene v naravi<\/p>\n<p>\u00a2 Povzro\u010dajo \u010drevesne in zunaj\u010drevesne oku\u017ebe<\/p>\n<p>\u00a2 30 rodov, ve\u010d kot 100 vrst<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virulentni dejavniki<\/p>\n<p>\u00a2 Fimbrije (omogo\u010dijo naselitev v gostitelju)<\/p>\n<p>\u00a2 Endotoksin(lipid lipidA, del LPS celi\u010dne stene)<\/p>\n<p>\u00a2 Kapsula (varuje pred fagocitozo)<\/p>\n<p>\u00a2 Fazna variacija (antigeni KinHse izmeni\u010dno izra\u0161ajo)<\/p>\n<p>\u00a2 Eksotoksini (enterotoksini, delujejo na tanko \u010drevo, povzro\u010dajo drisko)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Spoznava enterobakterij<\/p>\n<p>\u00a2 Morfolo\u0161ke zna\u010dilnosti<\/p>\n<p>\u00a2 Zna\u010dilnosti kulture<\/p>\n<p>\u00a2 Antigenske zna\u010dilnosti<\/p>\n<p>\u00a2 Biokemi\u010dne zna\u010dilnosti<\/p>\n<p>\u00a2 Odpornostna fizikalna in kemi\u010dna sredstva<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Escherichia coli<\/p>\n<p>\u00a2 Nevirulentni sevi delnormalne \u010drevesne flore<\/p>\n<p>\u00a2 Virulentnisevi povzro\u010dajo oku\u017ebe v prebavilihin zunaj\u010drevesne oku\u017ebe pri \u010dloveku in \u017eivalih<\/p>\n<p>\u00a2 Vir oku\u0161be: E.coli iz \u010drevesa \u010dloveka in \u017eivali<\/p>\n<p>\u00a2 Zunaj\u010drevesne oku\u017ebe: vir \u2013 lastni sevi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017ebe prebavil<\/p>\n<p>\u00a2 Enteropatogena E.coli \u00a0(EPEC) &#8211; driske pri otrocih do 3.leta starosti<\/p>\n<p>\u00a2 Enterotoksigena E.coli<\/p>\n<p>(ETEC) &#8211; obilna vodena driska pri dojen\u010dkih in malih otrocih, potovalna driska (prenos s hrano, vodo, redko s stikom)<\/p>\n<p>\u00a2 Enterohemoragi\u010dna E.coli \u00a0(EHEC) \u2013 hemoragi\u010dni kolitis (prenos s hrano hamburgerji); zaplet: hemoragi\u010dni uremi\u010dni sindrom (ledvi\u010dna odpoved, nevrolo\u0161ki zapleti)<\/p>\n<p>\u00a2 Enteroinvazivna E.coli \u00a0(EIEC) &#8211; driske v dr\u017eavah v razvoju,potovalna driska<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>E. coli , izven\u010drevesne oku\u017ebe<\/p>\n<p>Oku\u017ebe se\u010dil- 40% vseh; lastni sevi se s pilusi ( fimbrije P) ve\u017eejo na sluznico (preiskava po Sanfordu)<\/p>\n<p>Meningitis- pri vseh starostnih skupinah, nevaren za novorojen\u010dke<\/p>\n<p>Druge oku\u017ebe &#8211; sepsa pri bolni\u0161ni\u010dnih bolnikih; vnetje slepi\u010da, \u017eol\u010dnika, trebu\u0161ne mrene, rodil,<\/p>\n<p>rodil, plju\u010dnica, oku\u017ebe kirur\u0161kih ran<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Salmonela<\/p>\n<p>\u00a2 Vir: \u010dlovek, \u017eivali<\/p>\n<p>\u00a2 Oku\u017eba: prenos med ljudmi oralno fekalna<\/p>\n<p>ljudmi oralno fekalna pot (oku\u017eena voda), kroni\u010dni klicenosci; zoonozne salmonele: oku\u0161ena hrana, stik z \u017eivalmi<\/p>\n<p>\u00a2 Patogeneza: endotoksin, bi\u010dki, antigen Vi, kapsula<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razdelitev<\/p>\n<p>\u00a2 2000 razli\u010dnih serotipov!<\/p>\n<p>\u00a2 Na \u010dloveka prilagojene salmonele (S.Typhi, S.Paratyphi)<\/p>\n<p>\u00a2 Na nekatere \u017eivalske vrste prilagojene salmonele ( S.Gallinarum, S.Dublin)<\/p>\n<p>\u00a2 Salmonele s \u0161tevilnimi gostitelji (S.Typhimurium)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razvoj oku\u017ebe<\/p>\n<p>\u00a2 Infektivni odmerek 10\u2075 do 10\u00b9\u2070<\/p>\n<p>\u00a2 Pritrditev na mikroviluse \u010drevesne sluznice<\/p>\n<p>\u00a2 Vstop v epitelijske celice in makrofage, v njih se razmno\u017eujejo<\/p>\n<p>\u00a2 Prodor v submukozo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolezni<\/p>\n<p>\u00a2 Trebu\u0161ni tifus: S.Typhi in S.Paratyphi ;primarna bakteriemija, bakterije v jetrih,vranici, kostnem mozgu, ledvicah; sekundarna bakteriemija<\/p>\n<p>\u00a2 Enterokolitis: zoonozne salmonele, najpogosteje S.Enteritidis in S.Typhimurium ;simptomatika omejena na prebavila<\/p>\n<p>\u00a2 Septi\u010dni sindrom z lokaliziranimi vnetnimi \u017eari\u0161\u010di<\/p>\n<p>&#8211; navadno brez enterokolitisa: vsi serotipi z genom spv &#8211; ti omogo\u010dajo invazivnost; prizadetost organov z nepravilnostmi (ateroskleroti\u010dni plaki v arterijah, po\u0161kodovane sr\u010dne zaklopke, sklepne proteze, vsadki)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Labotatorijska spoznava<\/p>\n<p>\u00a2 Osamitev in identifikacija (kri, iztrebek)<\/p>\n<p>\u00a2 Serolo\u0161ka diagnostika: Widalov aglutinacijski preskus &#8211; dolo\u010ditev titra protiteles proti antigenom H in O<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u0160igela<\/p>\n<p>\u00a2 Negibljivi bacili Shigella dysenteriae<\/p>\n<p>\u00a2 Bacilarna gri\u017ea ali dizenterija<\/p>\n<p>\u00a2 Vir:\u010dlovek<\/p>\n<p>\u00a2 Prenos: oralno fekalno z oku\u0161enimi rokami, s hrano, vodo<\/p>\n<p>\u00a2 Patogeneza \u0160igov toksin,deluje citotoksi\u010dno in enterotoksi\u010dno; simptomatika omejena na \u010drevo, sistemski razsev samo pri novorojen\u010dkih in imunsko oslabljenih osebah<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Enterobakterije, ki povzro\u010dajo oportunisti\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n<p>\u00a2Vir: \u010dlove\u0161ko in \u017eivalsko \u010drevo, vla\u017eno okolje v bolni\u0161nicah<\/p>\n<p>\u00a2 Prenos: roke<\/p>\n<p>\u00a2 Bolezni: oku\u017ebe se\u010dil, ko\u017ee, ran, dihal (plju\u010dnica), sepsa; meningitis<\/p>\n<p><em>\u00a2 Klebsiella sp.,Enterobacter sp., Citrobacter sp.,Proteus sp.,Serratia sp.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterije v \u010drevesju,ki ne spadajo v dru\u017eino Enterobacteriaceae<\/p>\n<p>\u00a2 Pseudomonas<\/p>\n<p>\u00a2 Yersinia<\/p>\n<p>\u00a2 Vibrio<\/p>\n<p>\u00a2 Campylobacter<\/p>\n<p>\u00a2 Helicobacter<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pseudomonas<\/p>\n<p>\u00a2 Pseudomonas aeruginosa<\/p>\n<p>\u00a2 Vir:l judje z oku\u017ebo, oku\u017eena voda, hrana, vla\u0161ilci zraka, respiratorji, kapljice za o\u010di, razku\u017eila<\/p>\n<p>razku\u0161ila<\/p>\n<p>\u00a2 Prenos: z rokami, oku\u017eenimi aparaturami, kaplji\u010dno, u\u017eivanje neprekuhane hrane in vode<\/p>\n<p>\u00a2 Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe ran in opeklin, dihal, se\u010dil; sepsa<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Jersinje<\/p>\n<p>\u00a2 Yersinia eterocolitica<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Vir: prebavila \u0161tevilnih vrst doma\u010dih in divjih \u017eivali<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Prenos: oku\u017eena hrana, voda<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Enterokolitis, vnetje mezenteri\u010dnih bezgavk, ileitis; sepsa<\/p>\n<p>\u00a2 Yersinia pestis<\/p>\n<p>Vir: podgane in drugi glodalci, bolniki s plju\u010dno obliko kuge<\/p>\n<p>Prenos: oku\u017eene bolhe (podganja, \u010dlove\u0161ka),aerosol<\/p>\n<p>\u00a2 Patogeneza: LPS,kapsula- pre\u017eivetje v fagocitih, koagulaza; potrebuje Ca in Fe<\/p>\n<p>\u00a2 Kuga &#8211; bubonska (pove\u010dane bezgavke), plju\u010dna (ka\u0161elj)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vibriji<\/p>\n<p>\u00a2 Vibrio cholerae<\/p>\n<p>\u00a2 Vir :sladke vode in obalna morska voda<\/p>\n<p>\u00a2 Prenos: oku\u017eena hrana in voda, klicenosci, bolniki<\/p>\n<p>\u00a2 Patogeneza: bacil se pritrdi na epitelijske celice tankega \u010drevesa, izlo\u010da mo\u010dan enterotoksin, ki celic ne po\u0161koduje, marve\u010d spremeni prenos ionov; posledica je izguba kloridov, bikarbonatov in vode<\/p>\n<p>\u00a2 Kolera &#8211; akutna bolezen z vodeno drisko<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kampilobakter<\/p>\n<p>\u00a2 Bacilv obliki vejice ali spirale<\/p>\n<p>\u00a2 Vir: asimptomatski klicenosci razli\u010dnih \u017eivali in ljudi<\/p>\n<p>\u00a2 Prenos: oku\u017eena hrana in voda<\/p>\n<p>\u00a2 Patogeneza :izdeluje ve\u010d toksinov, ki po\u0161kodujejo sluznico v jejunumu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Campylobacter jejuni<\/p>\n<p>\u00a2 Pozno spoznana bakterija zaradi posebnih rastnih zahtev: mikroaerofilni (manj kisika, ve\u010d<\/p>\n<p>CO2 )<\/p>\n<p>\u00a2 V \u010drevesu mnogih \u017eivalskih vrst<\/p>\n<p>\u00a2 Bolezen: vodena driska, krvava driska, mo\u017eni zapleti (najpogostej\u0161i bakterijski gastroenteritis)<\/p>\n<p>\u00a2 Drugi predstavniki rodu Campylobacter: C.fetus, C.coli \u00a0(povzro\u010data drisko)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Helicobacter pylori<\/p>\n<p>\u00a2 Spiralno oblikovan bacil<\/p>\n<p>\u00a2 Odkrit leta 1982 iz biopti\u010dnega materiala \u017eelodca bolnika z \u017eelod\u010dnim ulkusom<\/p>\n<p><em>\u00a2 H. Pylori in H. Heilmannii <\/em>dokazano povezana z<em> <\/em>\u017eelod\u010dnimi boleznimi pri<em> <\/em>ljudehH.<\/p>\n<p>\u00a2 Patogeneza: gibljiv, adheziven, antigensko spremenljiv, izlo\u010danje encimov, toksinov: VacA (vakulozirajo\u010di), CagA \u00a0(citotoksi\u010dni)<\/p>\n<p>\u00a2 Vir: oku\u017een \u010dlovek<\/p>\n<p>\u00a2 Prenos: morda s slino<\/p>\n<p>\u00a2 Naseli se pod mukusom v epiteliju \u017eelodca in dvanajstnika<\/p>\n<p>\u00a2 Prilagojen na kislo okolje &#8211; izdeluje encimureazo, razgradi ureo na amoniak in bikarbonat, nevtralno okolje<\/p>\n<p>\u00a2 Polovica svetovnega prebivalstva oku\u017eena<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odvzem ku\u017enin pri oku\u017ebah prebavil<\/p>\n<p>\u00a2 Sve\u017e iztrebek (koli\u010dinsko za velikost le\u0161nika) s sterilno \u0161li\u010dko v sterilno posodico<\/p>\n<p>\u00a2 Pri sumu na oku\u017ebo s \u0161igelo iztrebek zasejemo neposredno na selektivno goji\u0161\u010de, do prenosa hranimo v termostatu<\/p>\n<p>\u00a2 Pri sumu na oku\u017ebo s povzro\u010diteljem kolere teko\u010d iztrebek vlijemo v APV, po\u0161ljemo v laboratorij<\/p>\n<p>\u00a2 Rektalni brisi niso primerna ku\u017enina<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Potek preiskav pri sumuna bakterijsko oku\u017ebo prebavil<\/p>\n<p>\u00a2 1.dan: pravilno odvzet iztrebek na difrencialna selektivna, bogatitbena goji\u0161\u010da<\/p>\n<p>\u00a2 2.dan: barvanje po Gramu,vcepitev na goji\u0161\u010da zaza ugotavljane biokemijske zna\u010dilnosti<\/p>\n<p>\u00a2 3.dan: navadno ugotovitev rodu bakterije, serolo\u0161ka identifikacija &#8211; ugotovitev vrste,<\/p>\n<p>antibiogram<\/p>\n<p>\u00a2 4.dan: rezultat antibiograma, kon\u010dni izvid<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Oku\u017ebe osrednjega \u017eiv\u010devja<\/p>\n<ul>\n<li>obi\u010dajno \u017eivljenje ogro\u017eajo\u010de oku\u017ebe, pu\u0161\u010dajo trajne posledice<\/li>\n<li>potrebna hitra diagnostika in ustrezno \u010dim hitrej\u0161e zdravljenje<\/li>\n<li>povzro\u010ditelje i\u0161\u010demo v krvi in likvorju (urgentne ku\u017enine)<\/li>\n<li>meningitis: vnetje leptomening: pia mater, arahnoidea<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 akutni gnojni meningitis<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 akutni serozni meningitis<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 kroni\u010dni (serozni) meningitis<\/p>\n<ul><\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LIKVOR<\/p>\n<ul>\n<li>je teko\u010dina, ki obdaja C\u017dS (med piomater in arahnoideo)<\/li>\n<li>nastanek: horioidni plete\u017e &#8211; sekretorne celice (III. in IV. mo\u017eganski ventrikel)<\/li>\n<li>pritisk iz celic ga potiska po celotni povr\u0161ini mo\u017eganov in hrbtenja\u010de<\/li>\n<li>resorbcija: na vrhu mo\u017egan- arahnoidni vilusi (v kri)<\/li>\n<li>celoten volumen se zamenja v 3 do 4 urah<\/li>\n<li>funkcija: za\u0161\u010dita mo\u017eganovine, prehranjuje, odna\u0161a odpadne snovi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Diagnostika<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Likvor<\/span><\/p>\n<p>\u0160tetje celic, dolo\u010danje glukoze in proteinov:<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u2022 Gnojni likvor:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1000 vnetnih celic x 10\u2076\/ l (&gt; 1000\/ mm\u00b3 ), prevladujejo polimorfonuklearne celice (PMN)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2193 glukoza (razmerje med glukozo v likvorju in v krvi = 1:2<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u2191 proteini<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u2022 Serozni likvor<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &lt; 1000 vnetnih celic x 10\u2076\/ l , PMN &lt; 50%<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glukoza normalna ali \u2193<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proteini normalni ali \u2191<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Mikrobiolo\u0161ka diagnostika:<\/span><\/p>\n<p>\u2022 odvzem vzorca likvorja z lumbalno punkcijo<\/p>\n<p>\u2022 \u010de imamo ve\u010d epruvet likvorja, v mikrobiolo\u0161ko preiskavo po\u0161ljemo epruveto z najbolj motno vsebino<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nastanek oku\u017ebe<\/p>\n<p>najpogosteje hematogeno<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 pri ve\u010dini bakterijskih (slide 8  in 9) in virusnih meningitisov (enterovirusi: coxackie, echo; mumps, arbovirusi) je vstopno mesto sluznica nazofarniksa ali orofarinksa, kjer se pritrdijo, razmno\u017eujejo in preidejo v kri ali limfo<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 v C\u017dS vstopijo skozi horioidni plete\u017e ali skozi steno kapilar (zaradi spremembe integritete kapilar)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 v likvorju se bakterije razmno\u017eujejo, izzovejo vnetni odgovor nevtrofilcev, vnetje mening , lahko tudi mo\u017eganske skorje (pia zadr\u017euje pred vnetjem mo\u017eganovine)<\/p>\n<p>redkeje<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 preko nevronov (herpes virusi, adeno virusi)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 ob sinusitisu<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 ob subarahnoidalnem abscesu<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 zaradi po\u0161kodbe (tudi drugi povzro\u010ditelji)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Akutni gnojni meningitis<\/p>\n<ul>\n<li>povzro\u010ditelji: obi\u010dajno piogene bakterije s kapsulo<\/li>\n<li>likvor je moten (gnojen)<\/li>\n<li>nenaden za\u010detek bolezni z<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>\u00fc\u00a0 visoko vro\u010dino,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 glavobolom,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 otrdelim vratom,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 navzea, lahko tudi bruhanje<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 in nevrolo\u0161ke motnje.<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Akutni gnojni meningitis: dejavniki tveganja<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pri odraslih:<\/span><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 splenektomija<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 alkoholizem<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 sladkorna bolezen<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 imunosupresivno zdravljenje pogosto v kombinaciji z virusno boleznijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Akutni gnojni meningitis: povzro\u010ditelji<\/p>\n<p>Novorojenci \u2013 oku\u017ebe med prehodom \u010dez porodni kanal,<\/p>\n<p>\u2191<span style=\"text-decoration: underline;\">prepustnost bariere C\u017dS<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\">,<\/span> visoka smrtnost:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 betahemoliti\u010dni streptokoki B (<em>Streptococcus agalactiae),<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Escherichia coli<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Listeria monocitogenes<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 enterokoki<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 virus herpesa simpleksa<\/p>\n<p>Otroci (1 mesec- 6 let):<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Neisseria meningitidis <\/em>(meningokok)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Streptococcus pneumoniae <\/em>(pnevmokok)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Haemophilus influenzae <\/em>tip B (otroci &lt; 5 let cepljeni od leta 2000 dalje)<\/p>\n<p>:Otroci po 6. letu:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Neisseria meningitidis<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Streptococcus pneumoniae<\/em><\/p>\n<p>odrasli:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Streptococcus pneumoniae<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Haemophilus influezae <\/em>tip B<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Neisseria meningitidis<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 virusi<\/p>\n<p>\u010ce je meningitis posledica sepse ali po\u0161kodbe glave, tudi drugi povzro\u010ditelji. Pri sepsi pogosto: <em>S. aureus, E. coli<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Akutni serozni meningitis:<\/p>\n<p>povzro\u010ditelji<\/p>\n<ul>\n<li><em>Borrelia burgdorferi<\/em><\/li>\n<li>virusi:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 virus klopnega meningoencefalitisa<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 virus herpesa simpleksa<\/p>\n<ul>\n<li>druge bolezni: maligne, avtoimunske bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kroni\u010dni meningitis \u2013 povzro\u010ditelji<\/p>\n<ul>\n<li>likvor je prozoren (bister, serozen): \u2191\u0161tevilo vnetnih celic (obi\u010dajno limfociti), proteini &#8211; razli\u010dno, glukoza &#8211; razli\u010dno<\/li>\n<li>simptomi in znaki podobni kot pri akutnem meningitisu, vendar se pojavljajo po\u010dasi, postopno, lahko ve\u010d tednov ali mesecev (pridru\u017eijo se: letargija, zmedenost\u2026)<\/li>\n<li>povzro\u010ditelji:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">bakterije:<\/span><\/p>\n<\/div>\n<p><em><br \/>\n<\/em><\/p>\n<div>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Mycobacterium tuberculosis<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Nocardia <\/em>spp.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Actinomyces <\/em>spp.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Treponema pallidum <\/em>(sifilis)<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">glive<\/span><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">paraziti<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p>glive:<\/p>\n<p>\u2022 <em>Cryptococcus neoformans<\/em><\/p>\n<p>\u2022 <em>Histoplasma capsulatum<\/em><\/p>\n<p>\u2022 <em>Coccidioides immitis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 <em>Candida <\/em>spp.<\/p>\n<p>paraziti:<\/p>\n<p>\u2022 <em>Toxoplasma gondii<\/em><\/p>\n<p>\u2022 <em>Trihinella spiralis<\/em><\/p>\n<p>\u2022 <em>Acantamoeba <\/em>spp.<\/p>\n<p>\u2022 <em>Naegleria fowl<\/em><\/p>\n<\/div>\n<p>Posledice bakterijskega meningitisa pri otrocih<\/p>\n<ul>\n<li>epilepti\u010dni napadi<\/li>\n<li>gluhost<\/li>\n<li>druge nevrolo\u0161ke motnje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Encefalitis<\/p>\n<ul>\n<li>vnetje mo\u017eganov<\/li>\n<li>povzro\u010ditelji: najpogosteje virusi, tudi nekatere bakterije, glive, paraziti<\/li>\n<li>znaki:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 glavobol<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 motnje zavesti<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 zmedenost<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 zaspanost<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 koma<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki, , kr\u010di, pareze<\/p>\n<ul>\n<li>likvor: kot pri seroznem meningitisu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mo\u017eganski absces<\/p>\n<ul>\n<li>znaki bolezni podobni kot pri meningitisu<\/li>\n<li>zelo nevarno stanje: \u010de se absces predre, se vsebina izlo\u010di v subarahnoidalni prostor \u2013 visoka smrtnost<\/li>\n<li>kultura likvorja obi\u010dajno negativna, lahko pa porastejo<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 alfa-hemoliti\u010dni streptokok, anaerobi<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 glive: bolniki s sladkorno boleznijo, imunsko kompromitirani<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Paraziti<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Povzro\u010dajo:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>meningitis, meningoencefalitis,<\/li>\n<li>mo\u017eganski absces<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Patogeneza<\/span>: dve poti nastanka<\/p>\n<ul>\n<li>iz nosne sluznice:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Naegleria fowleri<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Acantamoeba <\/em>spp. (prosto-\u017eive\u010di paraziti v vodah, oku\u017eba ob kopanju)<\/p>\n<ul>\n<li>hematogeno:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 toksoplazmoza (paraziti rastejo v celicah in uni\u010dujejo tkivo)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Entamoeba hystolitica<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Taenia solium <\/em>\u2013 larve- cisticerk<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Streptococcus<\/em> <em>agalactiae<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>betahemoliti\u010dni streptokoki skupine B<\/li>\n<li>prisotni na sluznici prebavil in rodil (no\u017enica) zdravih odraslih.<\/li>\n<li>med \u017eenskami v rodni dobi je nosilk 13- 35%; kolonizacija je lahko kroni\u010dna, ob\u010dasna ali kratkotrajna<\/li>\n<li>najpogostej\u0161i je vertikalni prenos z matere na novorojen\u010dka<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">povzro\u010da:<\/span><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 poporodno sepso,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 meningitis pri novorojencih<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 impetigo,<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">pri nose\u010dnici ali porodnici<\/span> povzro\u010da \u0161tevilne bolezni in te\u017eave: vnetje plodovih ovojev, poporodno vnetje endometrija, sepso, vnetje se\u010dnega mehurja, oku\u017ebe ran po porodu, znotrajmaterni\u010dno smrt ploda, prezgodnji porod\u2026..<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">pri novorojen\u010dkih in dojen\u010dkih<\/span>: najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj sepse, plju\u010dnice in meningitisa<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">pri starostnikih: <\/span>infekcijski endokarditis (visoka smrtnost),oku\u017ebe ko\u017ee in mehkih tkiv,<span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span>ostale oblike oku\u017eb pri odraslih redke (menigitis, osteomielitis, endoftalmitis).<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Streptococcus<\/em> <em>pneumoniae,<\/em> <em>Neisseria<\/em> <em>meningitidis<\/em> <em>Haemophlius<\/em> <em>influenzae<\/em><\/p>\n<p>Skupne zna\u010dilnosti:<\/p>\n<p>1. vse tri bakterije lahko imajo kapsulo, ki jim omogo\u010da, da se ob vdoru v kri izognejo fagocitozi<\/p>\n<p>2. med najpogostej\u0161imi povzro\u010diteljicami invazivnih oku\u017eb, skupaj povzro\u010dajo 95 % gnojnih meningitisov<\/p>\n<p>3. pogosto poseljujejo zgornja dihala (nosno- \u017erelna sluznica) in ne povzro\u010dajo bolezni<\/p>\n<p>4. za nastanek oku\u017ebe so potrebni virulenten sev in zmanj\u0161ana odpornost gostitelja<\/p>\n<p>5. spro\u017eilni dejavniki za bolezen: zmanj\u0161ana odpornost npr. po virusni bolezni\u2026bakterija prodre v kri in se zanese v druge organe: bakteriemija, sepsa, meningitis, tudi druge bolezni\u2026.<\/p>\n<p>6. bolezen povzro\u010dajo s svojim razmno\u017eevanjem in vnetjem<\/p>\n<p>7. prenos oku\u017ebe: kaplji\u010den ali s tesnim stikom<\/p>\n<p>8. mikrobiolo\u0161ka diagnostika: dobro zrastejo na ustreznih goji\u0161\u010dih<\/p>\n<p>9. za vse tri bakterijske vrste obstaja cepivo<\/p>\n<p>10. serotipizacija pomembna za razvoj cepiva in epidemiologijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pnevmokok (<em>Streptococcus pneumoniae)<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>po Gramu pozitivni koki, v razmazu vidimo diplokoke ali kratke veri\u017eice, alfa-hemoliti\u010dni streptokoki (glede na hemolizo v krvnem agarju)<\/li>\n<li>virulentni sevi imajo polisaharidno kapsulo; kapsule so po antigenskih zna\u010dilnostih zelo razli\u010dne &#8211; serotipizacija; danes je znanih nad 90 serotipov<\/li>\n<li>so najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 plju\u010dnice,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 gnojnega meningitisa,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 bronhitisa,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 vnetja srednjega u\u0161esa,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 vnetja obnosnih votlin,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 peritonitisa,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 bakteriemije in sepse<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pnevmokokne bolezni majhnih otrok<\/p>\n<ul>\n<li>del normalne mikrobne flore nosno-\u017erelne sluznice pri pribli\u017eno 20 &#8211; 40 % zdravih otrok<\/li>\n<li>pnevmokokni oku\u017ebi so najbolj izpostavljeni otroci med \u0161estim mesecem in \u010detrtim letom<\/li>\n<li>najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj: vnetja srednjega u\u0161esa, gnojnega meningitisa, bakteriemije in sepse<\/li>\n<li>prenos oku\u017ebe kaplji\u010den (vrtec, \u0161ola in druge skupnosti)<\/li>\n<li>protitelesa proti ustreznemu kapsularnemu tipu pnevmokoka uspe\u0161no prepre\u010dijo invazivne pnevmokokne oku\u017ebe \u2013u\u010dinkovito prepre\u010devanje invazivnih oku\u017eb s cepljenjem.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pnevmokokne bolezni starej\u0161ih ljudi<\/p>\n<ul>\n<li>del normalne mikrobne flore nosno-\u017erelne sluznice pri pribli\u017eno 5-10% zdravih odraslih<\/li>\n<li>najbolj dovzetni med odraslimi so starej\u0161i od 65 let<\/li>\n<li>najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj bakterijske plju\u010dnice<\/li>\n<li>povzro\u010da tudi bakteremijo, sepso, gnojni meningitis<\/li>\n<li>drugi dejavniki tveganja za pnevmokokno oku\u017ebo pri odraslih:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 podhranjenost,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 alkoholizem,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 oku\u017ebe z virusom HIV,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 pri starej\u0161ih tudi stiki z otroki,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 kroni\u010dne bolezni (bolniki s sladkorno boleznijo, bolniki z jetrno cirozo, bolniki s kroni\u010dno ledvi\u010dno boleznijo ali z odpovedjo, bolniki z obstruktivno plju\u010dno boleznijo).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zdravljenje pnevmokoknih oku\u017eb<\/p>\n<ul>\n<li>pred uvedbo antibiotikov 30 %-na smrtnost<\/li>\n<li>danes: penicilin, pri invazivnih oku\u017ebah izkustveno cefalosporin III. generacije, nato glede na antibiogram \u2013 \u010de je ob\u010dutljiv za penicilin, ima penicilin parenteralno prednost pred ostalimi antibiotiki<\/li>\n<li>zdraviti zaplete na osrednjem \u017eiv\u010devju in sistemske zaplete<\/li>\n<li>vzdr\u017eevati osnovne \u017eivljenjske funkcije<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>Haemophlius influenzae<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>gramnegativen aeroben droben bacil, pleomorfen<\/li>\n<li>za kultivacijo potrebna obogatitvena goji\u0161\u010da in 5-10% CO2<\/li>\n<li>med pandemijo gripe 1918 so pogosto na\u0161li gramnegativne bacile, ki so jih imenovali bacile influence<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">povzro\u010da:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>oku\u017ebe zgornjih in spodnjih dihal<\/li>\n<li>invazivne oku\u017ebe:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 meningitis, bakteremija, epiglotitis, celulitis, septi\u010dni artritis..)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj invazivnih oku\u017eb je <em>H. Influenzae<\/em> tipB<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 z uvedbo cepljenja otrok se je incidenca invazivnih oku\u017eb bistveno zni\u017eala<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Neisseria<\/em> <em>meningitidis<\/em> (meningokok)<\/p>\n<ul>\n<li>gramnegativni kok, diplokok s kapsulo<\/li>\n<li>normalno poseljuje zgornja dihala in ne povzro\u010da bolezni;<\/li>\n<li>spro\u017eilni dejavniki: zmanj\u0161ana odpornost za bolezen<\/li>\n<li>povzro\u010da: meningokokno sepso, meningitis tudi epidemije<\/li>\n<li>najpogosteje zbolijo: otroci, najstniki, mladi odrasli, ki \u017eivijo v skupnosti (npr. vojaki)<\/li>\n<li>bolezen ubikvitarna \u2013 po vsem svetu, obse\u017enej\u0161e epidemije, npr. v subsaharski Afriki<\/li>\n<li>prenos oku\u017ebe kaplji\u010den<\/li>\n<li>meningokok v laboratoriju zraste na krvnem agarju in na obogatitvenih goji\u0161\u010dih, identifikacija z biokemijskimi testi<\/li>\n<li>s serolo\u0161kimi testi razdelimo seve <em>N. meningitidis <\/em>v ve\u010d podskupin \u2013 serotipov \u2013 pomembno pri razvoju in uporabi cepiva<\/li>\n<li>serotipi &#8211; jih je 13, prevladujejo: B (prevladuje v Sloveniji), A in C (obse\u017ene epidemije v svetu), tudi X, Y, Z in W135.<\/li>\n<li>hitra in zanesljiva mikrobiolo\u0161ka diagnostika izrednega pomena<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 sum na meningokokno bolezen: takoj napotiti bolnika v bolni\u0161nico<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 za\u0161\u010dita oseb, ki so bile v stiku (obvezna prijava regionalnem ZZV)<\/p>\n<ul>\n<li>za dru\u017einske \u010dlane in osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom obstaja ve\u010dje tveganje za oku\u017ebo, zato je potrebna antibioti\u010dna za\u0161\u010dita (vloga mikrobiologa in epidemiologa)<\/li>\n<li>diagnostika: zelo zna\u010dilne petehije \u2013 to\u010dkaste krvavitve v ko\u017ei (posledica vnetja majhnih \u017eil) \u2013 ob pritisku ne zbledijo, najpogosteje so na goleni ali trupu<\/li>\n<\/ul>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>E. coli<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161i bakterijski povzro\u010ditelj oku\u017eb pri \u010dloveku (oku\u017ebe se\u010dil, \u010drevesne oku\u017ebe, oku\u017ebe ran\u2026.)<\/li>\n<li>\u0161tevilne bolezni, meningitis predvsem pri novorojencih in starostnikih<\/li>\n<li>\u0161tevilni patogeni mehanizmi (fimbrije, endotoksin-lipid A, eksotoksini, razmno\u017eevanje v celicah, kapsula) za meningitis so pomembni predvsem:<\/li>\n<li>fimbrije S (pritrditev na celico)<\/li>\n<li>kapsula (kapsularni polisaharidni antigen K1)<\/li>\n<li>odpornost proti antibiotikom \u2013 problem zdravljenja oku\u017eb (doma pridobljenih in v bolni\u0161nici)<\/li>\n<\/ul>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Listeria monocitogenes<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>grampozitivni bacil<\/li>\n<li>ubikvitarna bakterija \u2013 najdemo povsod: zemlja, voda, rastline, \u017eivila, prebavila pri \u010dloveku\u2026),<\/li>\n<li>se razmno\u017euje pri nizkih temperaturah (\u2265 + 3\u00b0C)<\/li>\n<li>\u017eivila: najbolj nevarna so gotova \u017eivila, pripravljena za neposredno zau\u017eitje,ki jih hladno shranjujemo in u\u017eivamo hladna oz. jih pred u\u017eivanjem ponovno termi\u010dno ne obdelamo.<\/li>\n<li>Pasterizacija listerijo uni\u010di.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 surovo in nizko pasterizirano mleko ter izdelki iz mleka<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 mladi sir, sir s plesnijo<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 delikatesna \u017eivila (majoneze, izdelki iz majoneze, mesni narezki, klobase in salame)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 surovo meso (tatarski biftek, carpaccio)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 surova zelenjava<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>L. monocitogenes &#8211;<\/em> listerioza<\/p>\n<ul>\n<li>pri dolo\u010denih (ogro\u017eenih) skupinah:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 otroci,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 starostniki,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 nose\u010dnice,<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 imunsko-kompromitirani<\/p>\n<ul>\n<li>razli\u010dne klini\u010dne slike: lahko zelo resna oku\u017eba \u2013 s hudimi posledicami, lahko tudi s smrtjo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 gripi podobna bolezen: slabo po\u010dutje, bole\u010dine v mi\u0161icah, glavobol, zvi\u0161ana telesna temperatura&#8230;<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 lahko poteka z drisko, slabostjo in bruhanjem.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 lahko z znaki septikemije, meningitisa, meningo-encefalitisa, smrtnost je visoka.<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 oku\u017eba rodil pri nose\u010dnici (spontani splav ali mrtvorojenost)<\/p>\n<ul>\n<li>inkubacijska doba od nekaj do 30 dni \u2013 pogosto bolniki ob pojavu simptomov, le-teh obi\u010dajno ne povezujejo ve\u010d s hrano<\/li>\n<\/ul>\n<p>.<\/p>\n<p>Mikrobiolo\u0161ka diagnostika prioku\u017ebah C\u017dS<\/p>\n<p>KRI, LIKVOR<\/p>\n<p>urgentni ku\u017enini,<\/p>\n<ul>\n<li>pravilno ozna\u010diti<\/li>\n<li>zagotoviti \u010dim hitrej\u0161i transport v laboratorij<\/li>\n<li>nikoli ne hranimo v hladilniku, temve\u010d na sobni temperaturi<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 izjema: preiskave na viruse : hranimo v hladilniku na + 4 do 8\u00baC najve\u010d 24 ur, za dlje \u010dasa zamrznemo na &#8211; 70 \u00baC<\/p>\n<p>dogovor z laboratorijem o povratni informaciji<\/p>\n<p>Direktni razmaz<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Gram<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 razmaz, obarvan z akridin oran\u017eem in pregledan z IF mikroskopom<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 moker preparat (amebe, vidno gibanje s pseudopodiji)<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 Giemsa<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 India ink (<em>Criptococcus neoformans)<\/em><\/p>\n<p>Direktni antigenski testi:<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Haemophilus infulenzae <\/em>tip B<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Neisseria meningitidis<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Streptococcus pneumoniae<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>E. coli<\/em><\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 <em>Streptococcus agalactiae<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>lateks aglutinacijski test za <em>Criptococcus neoformans <\/em>(kapsularni antigen)<\/li>\n<li>molekularni testi (detekcija nukleinskih kislin)<\/li>\n<li>kultura<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00fc\u00a0 bakterije, glive<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 mikobakterije<\/p>\n<p>\u00fc\u00a0 virusi \u2013 celi\u010dne kulture, drugi testi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>BAKTERIEMIJA IN SEPSA BAKTERIEMIJA- prisotnost bakterij v krvi \u00d8 Prehodna &#8211;\u00a0 5 do 15 minut, po ekstrakciji ali umivanju zoba, ob vstavitvi \u017eilnega katetra&#8230; \u00d8 Ob\u010dasna (intermitentna) \u00d8 Stalna (kontinuirana)<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[1782,557,1781],"class_list":["post-2067","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-gradivo-mikrobiologija","tag-mikrobiologija","tag-zapiski-mikrobiologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2067","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2067"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2067\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2067"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2067"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}