{"id":207,"date":"2007-12-16T19:59:44","date_gmt":"2007-12-16T18:59:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/ogljikovi-hidrati-hormoni-hem-zelezo-zlatenica-ultrazvok\/"},"modified":"2010-06-16T07:20:31","modified_gmt":"2010-06-16T06:20:31","slug":"ogljikovi-hidrati-hormoni-hem-zelezo-zlatenica-ultrazvok","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/ogljikovi-hidrati-hormoni-hem-zelezo-zlatenica-ultrazvok\/","title":{"rendered":"Ogljikovi hidrati, hormoni, Hem, \u017delezo, Zlatenica, Ultrazvok…"},"content":{"rendered":"

\"ogljikovi-hidrati.jpg\"<\/a>OH OGLJIKOVI HIDRATI<\/strong><\/p>\n

Ogljikovi hidrati so kemi\u010dne spojine, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome.<\/p>\n

Enostavni ogljikovi hidrati se imenujejo monosaharidi (enostavni sladkorji).<\/p>\n

V naravi jih najdemo v sadju, med ogljikovimi hidrati so najhitreje prebavljivi in dajo \u010dlove\u0161kemu telesu v kratkem \u010dasu najve\u010d energije, povzro\u010dijo tudi hiter porasti inzulina.<\/p>\n

Med monosaharide spadajo npr. glukoza, fruktoza in galaktoza.<\/p>\n

<\/p>\n

3d model glukoze:<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=ziB-nFEEmUw[\/youtube]<\/p>\n

Kompleksni ogljikovi hidrati se delijo na:<\/strong><\/p>\n

* disaharide – ogljikovi hidrati, sestavljeni iz dveh monosaharidov, ki sta med sabo povezana z glikemi\u010dno vezjo, npr. saharoza, laktoza, mle\u010dni sladkor.
\n* oligosaharide – ogljikovi hidrati, sestavljeni iz od treh do devetih monosaharidov, povezanih med seboj z glikemi\u010dno vezjo, npr. sladkor iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.
\n* polisaharide – sestavljeni sladkorji iz ve\u010d kot devetih monosaharidov, npr. \u0161krob in celuloza.<\/p>\n

Kompleksni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena.<\/p>\n

Ogljikovi hidrati so nujni za ustvarjanje glikogena v mi\u0161icah ter predstavljajo osnovno hranilo za \u017eiv\u010dni sistem. Zaloge glikogena v mi\u0161icah in jetrih zna\u0161ajo povpre\u010dno skupaj pribli\u017eno 400 gr (gramov). Pomanjkanje ogljikovih hidratov lahko vodi celo v podhranjenost, \u010deprav \u010dlovek zau\u017eije dovolj beljakovin, ker le-te telo veliko po\u010dasneje in te\u017eje spreminja v ogljikove hidrate. Mo\u017egani potrebujejo do 2\/3 glukoze iz krvi. Z zau\u017eitjem ogljikovih hidratov se ti kopi\u010dijo v mi\u0161icah in jetrih, prese\u017eek pa se s pomo\u010djo insulina kopi\u010di kot ma\u0161\u010doba v telesu.<\/p>\n

Energetska vrednost ogljikovih hidratov je 4 kcal (kilokalorij) ali 17 kJ (kilojoulov) na gr (gram).<\/p>\n

– \u0161krob = krompir
\n– celuloza = les
\n– OH v DNK = so gradniki DNA
\n– Hitin = oklepi rakov<\/p>\n

FUNKCIJA OH:<\/strong>
\n– vir energije za celice
\n– so strukturni elementi ( vezivno tkivo, hrustanec, celuloza)
\n– gradniki drugih molekul ( nukleinske kisline, glikoproteini( ozna\u010devalke molekul na povr\u0161ini celice)<\/p>\n

POIMENOVANJE: <\/strong>
\n– so najbolj raz\u0161irjeni med biomolekulami
\n– glavni elementi so: C, H, O, nekateri pa imajo lahko \u0161e S in P ter N
\n– imajo aldehidno skupino ali ketonsko skupino ter ve\u010d hidroksilnih skupin
\n– C\u0161est Hdvanajst 0\u0161est neko pravilo
\n
\nDELITEV OH: <\/strong>
\n– MONOSAHARIDI
\n– OLIGOSAHARIDI
\n– POLISAHARIDI<\/p>\n

MONOSAHARIDI:
\na) poimenovanje je glede na \u0161tevilo C atomov: – TRIOZE, -KETOZE, – PENTOZE, -HEKSOZE\u2026
\nb) monosaharide z aldehidno skupino \u2013 ALDOZE in keto skupino \u2013 KETOZE.
\nc) Konfiguracijo D oz L dolo\u010da hidroksilna skupina vezana na zadnji KIRALNI C atom je zelo pomembno, ker dolo\u010deni encimi se lahko ve\u017eejo samo na D ali L stran.
\nd) V telesu prevladujejo D-tromere monosaharidov
\ne) Monosaharidi lahko celo sami reagirajo med seboj in nastane obro\u010d
\nCIKLI\u010cNE OBLIKE so stabilnej\u0161e
\n– pet\u010dlenski obro\u010d \u2013 Furanoze
\n– \u0161est\u010dlenski obro\u010d \u2013 piranoze<\/p>\n

PROJEKCIJSKE FORMULE:
\nFisherjeva formula se uporablja za predstavitev structure OH v tem sistemu je tetroedi\u010dni C atom predstavljen z dvema prekri\u017eanima \u010drtama. Npr D glukoza.<\/p>\n

OLIGOSAHARIDI:
\nNastanejo, \u010de se povezujejo med seboj monosaharidi vsaj 2 pa tja do deset z glikozidno vezjo.
\nNajpomembnej\u0161i so DISAHARIDI.<\/p>\n

DISAHARIDI 1. saharoza ( sladkor) 2. laktoza (mle\u010dni sladkor) 3. maltoza ( redko)
\nNastanejo z GLIKOZIDNO vezjo.<\/p>\n

POLISAHARIDI
\nNastanejo, \u010de se pove\u017ee 10 ali ve\u010d monosaharidov z glikozidno vezjo.
\nPomembni so kot:
\n– energijske zaloge ( rezervni polisaharidi )
\n– strukturni elementi<\/p>\n

Rezervni polisaharidi:
\nGLIKOGEN (\u0161krob), so molekule glukoze, ki so povezane z vezmi v zelo razvejane strukture.<\/p>\n

\u0160KROB je me\u0161anica dveh vrst polimerov glukoze:
\n– amilaze
\n– amilopektina<\/p>\n

STRUKTURNI POLISAHARIDI so torej:
\n– CELULOZA je razvejan glukozni polimer
\n– PEKTIN ( \u017eelirno sredstvo za marmalade )
\n– HITIN ( oklepi )
\n– MUKOPOLISAHARIDI ( vezivno tkivo \u2013 hrustanec, najbolj pogosta je halmonska kislina ( deluje kot mazivo v teko\u010dini sklepov)<\/p>\n

GLIKOPROTEINI
\n– Nastajajo s kovalentno vezjo, OH na proteine
\n– Vezani OH obi\u010dajno vsebujejo do 15 monosaharidnih enot.
\n– Slu\u017eijo kot ozna\u010devalci na povr\u0161ini celic
\n– Krvne skupine se pri \u010dloveku razlikujejo zaradi razli\u010dne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov.
\n– Tumorske celice: Ko celice postanejo maligne pride do sprememb glikoproteinov na povr\u0161ini celice. Te spremembe dolo\u010dajo posledice pomanjkanja encimov, ki omogo\u010dajo pripenjanje OH na membranske proteine. Rakave celice pa imajo spremenjeno celi\u010dno povr\u0161ino in sporo\u010dila za prekinitev rasti ne zaznajo.<\/p>\n

PEPTIDOGLIKANI:
\nSo del celi\u010dne stene bakterij. Na zamre\u017eeno polisaharidno strukturo so vezani peptide za razpoznavanje.<\/p>\n

RAZGRADNJA DISAHARIDOV
\n– za razgradnjo so potrebni encimi
\n– do zmanj\u0161ane aktivnosti le teh ( pomanjkanje encimov lahko nastanejo motnje npr: LAKTOZNA INTOLERANCA)
\n– to uga\u0161a tudi s starostjo, pa tudi glede na raso; Azijci in Afri\u010dani odrasli ne prebavljajo mleka.<\/p>\n

UPORABA ABSORBIRANIH MONOSAHARIDOV:
\n– velik dele\u017e uporabljajo celice za svoje delo
\n– ostalo pa se uskladi\u0161\u010di kot ma\u0161\u010dobe \u2013 celulit<\/p>\n

PRESNOVA OGLJIKOVIH HIDRATOV:
\nGlukoza je uskladi\u0161\u010dena v obliki glikogena ( \u017eivali) in \u0161kroba ( rastline). Prosta glukoza se lahko glikolizira do piruvata, ki se vklju\u010di v razli\u010dne procese, odvisno od razmer in vrste celic.<\/p>\n

GLIKOLIZA<\/strong> je glavna pot energijskega metabolizma in je oksidacija glukoze do piruvata.
\nIma 10 stopenj, za\u010dne se z glukozo in kon\u010da s piruvatom.
\nKatalizira jo 10 encimov
\nEnergetska bilanca glikolize je 2ATP, \u010de se glukoza razgradi do konca dobimo 36ATP jev.<\/p>\n

MOTNJE V PRESNOVI OH:
\n– sladkorna bolezen
\n– hormonsko neravnovesje ( nepravilno delovanje \u017eleze, tumorji )
\n– prirojene presnovne motnje ( pomanjkanje ali okvara encimov, ki nastanejo pri presnovi)<\/p>\n

POGOSTE LABORATORIJSKE PREISKAVE:
\n– obremenilni test z glukozo ( GTT )
\n– glukoza
\n– mikroalbiminurija ( prisotnost albuminov v urinu) To je prvi znak,da se nekaj dogaja z ledvicami.
\n
\nKAJ SO HORMONI ? <\/strong>
\n– Hormoni izlo\u010dajo specializirane celice oz. endocrine \u017eleze v majhnih koli\u010dinah.
\n– Do ciljnih celice potujejo po krvnem obtoku.
\n– Ko pridejo do ciljnih celic delujejo preko specifi\u010dnih receptorjev.
\n– Sprostijo dolo\u010den fiziolo\u0161ki odziv
\n– Obstaja povezava endokrinega \u017eiv\u010dnega sistema nekatere snovi so hormone in tudi nevrotransmitorji. Npr. Dopamin, Noradrenalin.<\/p>\n

Kako delujejo hormoni:<\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=-m-m-iP4_f4[\/youtube]<\/p>\n

RAZDELITEV HORMONOV PO ZGRADBI:
\n1. Aminokisline in amini = noradrenalin, dopamine
\n2. Peptidi in proteini = glucagon, leptin, citopoetin, HCC
\n3. Steroidni hormone = kortizol, testesteron, estrogen, vitamin D,<\/p>\n

\u017dLEZE:
\n– testisi, jaj\u010dniki = spolne \u017eleze
\n– nadledvi\u010dne
\n– pankreas
\n– timus
\n– \u0161\u010ditnica in ob\u0161\u010ditnice
\n– hipofiza in kariotidna \u017eleza
\n– \u010de\u0161arika
\n
\nHORMONI V KRVNEM OBTOKU:
\n– V h2o dobro topni sta prvi dve skupini (AK in amini; peptidi in proteini = potujejo po obtoku NEVEZANI.
\n– V vodi slabo topni ( STEROIDI ) se ve\u017eejo na prena\u0161alne proteine
\n– Specifi\u010dni proteini
\n– Nespecifi\u010dni proteini ( albumin)<\/p>\n

Biolo\u0161ko aktivna je nevezana oblika hormonov.<\/p>\n

DELOVANJE Hormonov na CELICE<\/p>\n

Hormoni delujejo na celice prek receptorjev:
\n– na povr\u0161ini celic ve\u017eejo hormone in prenesejo signal v celico
\n– receptorji v jedru celice v vodi slabo topni hormone prehajajo preko membrane v celico<\/p>\n

RECEPTORJI NA POVR\u0160INI CELICE ( vodotopni )
\n– Hormon se ve\u017ee na specifi\u010dni receptor
\n– Signal se prenese v celico
\n– Aktivacija signalnih sistemov v celice: ( odpiranje ionskih kanalov, sinteza zunajceli\u010dnih glasnikov)<\/p>\n

TK = Tirozin kinaza, G protein = prena\u0161alci<\/p>\n

RECEPTORJI V NOTRANJOSTI CELICE:
\n1) steroid ki vstopi v celico
\n2) vezava na receptor v citoplazmi
\n3) kompleks se prenese v jedro celice
\n4) vezava na regulatorno mesto DNA
\n5) nastane mRNA
\n6) sinteza prena\u0161alnih proteinov<\/p>\n

URAVNAVANJE DELOVANJA HORMONOV:
\na) POVRATNE ZANKE ( \u010ce se hormone sprosti, da se ga tudi ustavi)
\nb) SPECIFI\u010cNOST RECEPTORJEV
\nc) KONCENTRACIJA RECEPTORJA
\nd) CIRKADIALNI RITMI<\/p>\n

NEGATIVNA POVRATNA ZANKA
\nHormoni zavirajo sintezo spro\u0161\u010dajo\u010dih faktorjev v hipofizi in tudi v hipotalamusu.<\/p>\n

Stimulacija \u2013 HIPOTALAMUS \u2013 HIPOFIZA \u2013 ENDOKRINE \u017dLEZE<\/p>\n

\u010ce je hormonov preve\u010d, se zategne zavora in tu se sinteza hormonov zmanj\u0161a. Hormonski tableti lahko premaknejo ves ta system.<\/p>\n

SPECIFI\u010cNOST in KONCENTRACIJA RECEPTORJA
\n– Hormon lahko deluje le na celico , ki ima receptor za ta hormone
\n– \u010ce ima celica ve\u010d receptorjev bo u\u010dinek hormona ve\u010dji, ker se jih toliko ve\u010d ve\u017ee<\/p>\n

PRIMERI DELOVANJA:<\/p>\n

LEPTIN = je hormon, pokazatelj koli\u010dine ma\u0161\u010dob, ga je seveda ve\u010d, \u010de je ve\u010d ma\u0161\u010dob.
\nNpr. Mi\u0161i z okvarjenim genom za leptin imajo zelo nizko koncentracijo leptina
\nZato so ves \u010das la\u010dne in se zelo redijo.<\/p>\n

Ve\u010d kot je ma\u0161\u010dob, ve\u010d je leptina in ve\u010dji je signal, da nam ni potrebno jesti. \u010ce je koncentracija leptina majhna, smo la\u010dni in veliko jemo.<\/p>\n

Druga mo\u017enost je, da je leptina dovolj vendar je okvarjen receptor za leptin. Pri ljudeh je obi\u010dajno okvarjen receptor in zato se bi z dodajanjem leptina ne bi re\u0161ili debelosti.<\/p>\n

URAVNAVANJE KONCENTRACIJE GLUKOZE:
\n– za uravnavanje glukoze v krvi skrbi ve\u010d hormonov: ( insulin, glukagon, adrenalin, rastni hormon ACTH, glukokortikoidi, tiroksin..<\/p>\n

INSULIN: – v pankreasu najprej nastane proinzulin
\n– proinzulin se cepi v insulin in C-peptid, da se izlo\u010data v krvni obtok
\n– je vodotopen preko zunanjih receptorjev
\n– vezava na receptor aktivira TK ( tirozinkinaza, ki spro\u017ei cel niz reakcij v celici)
\n– posledica delovanja inzulina je manj\u0161a koncentracije glukoze v krvi
\n– sintezo in izlo\u010danje inzulina pospe\u0161i glukoza ( pozitivna povratna zanka) Na to vplivajo tudi ma\u0161\u010dobne kisline, ketoni in nekatere aminokisline.<\/p>\n

Hormon inzulin:<\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=kIPYVV4aThM[\/youtube]<\/p>\n

\u0160\u010cITNI\u010cNI HORMONI:
\n– nastanejo iz aminokisline tirozina
\n– TIROZIN = Tirozin t4 ( 4je jodi ) , trijodtirozin ( 3je jodi)
\n\u0160\u010ditnica ne dela, \u010de ni jodov.<\/p>\n

\u0160\u010ditni\u010dni hormone so hidrofobni in so zato vezani na prena\u0161alce proteinov.
\n– v celice vstopa nevezana oblika
\n– zve\u010dujejo metabolno aktivnost v ve\u010dini tkiv
\n– zelo pomembni so pri otrocih vplivajo na rast in razvoj mo\u017eganov. Pri vseh novorojencih delajo presejalne teste.<\/p>\n

ERITROPOETIN:
\n– nastanejo v ledvicah pod vplivom nizkega p0dva
\n– pospe\u0161ujejo dozorevanje eritrocitov<\/p>\n

Uporaba Eritropoetina:
\n– dodajanje ob pomanjkanju do ledvi\u010dne okvare, anemija, zlorabe v \u0161portu<\/p>\n

HCG = nose\u010dni\u0161ki hormon
\nIzlo\u010dati se za\u010dne ob vgnezditvi zarodka; 6-10 dni po oploditvi
\nNa za\u010detku so koncentracije visoke v laboratoriju se dolo\u010di \u017ee prej v krvi<\/p>\n

HCG se izlo\u010di tudi pri tumorjih in pri izvenmateri\u010dni nose\u010dnosti.<\/p>\n

HORMONI V SLINI:
\n– je aktualno podro\u010dje, ki se hitro razvija
\n– nekaj testov je za doma\u010do uporabo, ve\u010d je laboratorijskih
\n– odvzem sline predstavlja v primerjavi z odvzemom krvi prednosti:
\n– pogosto vzor\u010denje, vzor\u010denje doma, postopek je neinvaziven, tveganje za osebje je manj\u0161e kot pri odvzemu krvi.<\/p>\n

LASTNOSTI \u017dELEZA:
\n– sodeluje v redoks reakcijah( prena\u0161alec elektronov)
\n– pospe\u0161uje nastanek prostih radikalov
\n– Fe je takti\u010dno zelo vezan na vezalne proteine in njihove komplekse<\/p>\n

POMEN Fe v telesu:
\n– prenos 0dva ( hem v hemoglobinu )
\n– prenos elektronov ( citokroni)
\n– aktivno mesto encimov, ki katalizirajo redoks reakcije<\/p>\n

VNOS Fe:
\n– v telesu je dve tretjini Fe v Hemu
\n– dnevne potrebe ( mo\u0161ki 1mg, \u017eenske 1,5-3mg)
\n– dnevni vnos je 10-20mg, ker se ga absorbira le 5-10%
\n– Fe v hemu se zelo dobro absorbira<\/p>\n

Fe vezava je obi\u010dajno v hemu in se zelo dobro resorbira, bistveno bolje kot pri rastlinah, kjer se te\u017eje.
\nLimona ( askorbinska kislina) pospe\u0161uje resorbcijo Fe.<\/p>\n

KRO\u017dENJE Fe
\n– dnevno kro\u017ei 20-25mg Fe
\n– transfuin prena\u0161a Fe v kostni mozeg
\n– sintetizira se Hb
\n– retikulocidi se sprostijo v kri in dozorijo v Eritrocite
\n– Erc. Po koncu \u017eivljenske dobe ( 3 mesece ) razpadejo oz. jih razgradijo makrofagi v vranici.
\n– Po Fagocitozi se Fe sprosti iz Hema in se vrne v obtok.<\/p>\n

TRANSPORT IN VSTOP V CELICO:
\n– Fe je v krvnem obtoku vezan na transfein
\n– Celice imajo transfeinske receptorje
\n– Ve\u010d receptorjev imajo tiste v katerih poteka sinteza Hb
\n– Transfein vsebuje le 0.1% vsega Fe v telesu<\/p>\n

SKLADI\u0160\u010cENJE:
\n– najve\u010d Fe je shranjenega znotraj celic v jetrih, vranici, kostnem mozgu
\n– ve\u010dina celi\u010dnih zalog je vezana v feritinu
\n– molekula feritina lahko ve\u017ee ve\u010d kot 4000 ionov Fe na 31to.<\/p>\n

MOTNJE V PRESNOVI Fe:
\nPomanjkanje Fe = ANEMIJA ( Hipocitna, hipokromna)<\/p>\n

Prese\u017eek Fe = HEMOKROMATOZA to je v primeru, \u010de se ves \u010das delajo, lahko npr. Dodatek transfuzije.
\nMotnje v uporabi ( npr. Pomanjkanje eritropoetina, ki stimulira Erc. Fe je dovolj pa vendar so te\u017eave.<\/p>\n

PREISKAVE ZA UGOTAVLJANJE STATUSA Fe:
\n– Fe v krvnem obtoku ( v serumu) je v bistvu brez veze
\n– Preiskave TRANSFERINA ( za transport )
\n– TIBC = celotna sposobnost vezanja Fe
\n– Transferinski receptorji
\n– Rde\u010da krvna slika<\/p>\n

HEM:
\nS pripenjanjem stranskih skupin, nastanejo razli\u010dne oblike hema
\nHemoglobin prena\u0161a 0dva za to je odgovoren Hem oz. bolj natan\u010dno Fe.
\nHem je prosteti\u010dna skupina hemoglobina, mioglobina. in citokronov.<\/p>\n

PORFIRIJE:
\n– so posledica motenj v sintezi hema
\n– spremenjena je lahko aktivnost razli\u010dnih encimov<\/p>\n

MED HEMOPROTEINE sodijo:
\n– hemoglobin
\n– mioglobin
\n– citokroni
\n– encim katalaza<\/p>\n

V molekuli hema je Fe povezana s porfinskim obro\u010dem. Pri odraslem \u010dloveku se v eni sekundi sintetizira 900 biljonov molekul hemoglobina.<\/p>\n

RAZGRADNJA HEMA:
\nKo se kon\u010da \u017eivljenje eritrocita, hemoglobin se razgradi, hem se lo\u010di od njega.<\/p>\n

MAKROFAG = najprej vzamejo ven Fe in nato razcepijo obro\u010d. Starajo\u010de se celice ( cca 120 dni) organizem odstrani iz krvnega obtoka in jih razgradi v vranici.<\/p>\n

FAGOCITOZA ERC. V vranici:
\nHem se pretvori v BILIVERDIN in dalje v BILIRUBIN.<\/p>\n

Fe se ponovno uporabi
\nBilirubin se prenese v jetra
\nBilirubin je hidrofoben v krvnem obtoku je vezan na albumin<\/p>\n

BILIRUBIN: nekonjugiran = indirektni, konjugirani = direktni<\/p>\n

Bilirubin se v jetrih pretvori v vodotopno obliko z vezavo sladkornih enot ( ostanki glukagonske kisline). In se v obliki DIGLUKURONIDA preko \u017eol\u010da izlo\u010da v tanko \u010drevo.
\nEncimi \u010drevesnih bakterij katalizirajo dekonjugacijo bilirubina in redukcijo v brezbarvne mobilinogene.
\nDel le the se oksidira v mobilne, ki se izlo\u010dijo iz organizma in dajejo blatu rjavo bravo. Preostanek neobilinogenov pa se v deb. \u010crevesu reabsorbira in vrne v jetra. Manj\u0161i dele\u017e konjugiranega bilirubina se izlo\u010di iz telesa preko ledvic z urinom.
\nNapake v razgradnji hema lahko vodijo do zlatenice.<\/p>\n

ZLATENICA:
\nZaradi hiperbilirubinemije se ko\u017ea in belo\u010dnice obarvajo rumeno.
\nKoncentracija bilirubina v krvi je povi\u0161ana zaradi:
\n– zve\u010danega nastajanja bilirubina ( prekomerna hemoliza )
\n– motnje v konjugaciji ( okvare jeter, Gilberto sindrom = dedno )
\n– blokade pri izlo\u010danju \u017eol\u010da ( \u017eol\u010dni kamni )<\/p>\n

ZLATENICE NOVOROJEN\u010cKOV:
\n– Odstranjevanje fetalnega hemoglobina
\n– Pri prezgodnjem rojstvu jetra novorojencev \u0161e ne zmorejo sproti odstranjevati nastalega bilirubina = taki gredo nad lu\u010dko =)
\n– Je nevrotoksi\u010den = mo\u017egani so v fazi hitrega razvoja \u0161e posebej ob\u010dutljivi na toksi\u010dne u\u010dinke bilirubina
\n– Se razgrajuje pod vplivom svetlobe ( o\u010di se jim za\u0161\u010diti )<\/p>\n

Bilirubin je lahko toksi\u010den lahko pa je tudi najbolj\u0161i antioksidant v na\u0161em telesu.<\/p>\n

BILIRUBIN KOT ANTIOKSIDANT:
\n– novorojenci so izpostavljeni ve\u010djemu oksidativnemu stresu kot odrasli
\n– bilirubin ponuja u\u010dinkovito za\u0161\u010dito<\/p>\n

MINERALI V SLEDOVIH:
\nPoznanih je nekaj ducat mineralov v sledovih, ki so prehrambeno pomembnega zna\u010daja. Ve\u010dinoma so to kovine, ki so bistvene komponente posameznih proteinov. \u010ceprav so v predpisani prehrani potrebni, je ve\u010dina mineralov v sledovih strupenih v vi\u0161jih dozah. Eden najpomembnej\u0161ih mineralov v medicinski praksi je \u017eelezo.<\/p>\n

\u017delezo:
\n\u017delezo lahko prehaja iz dvovalentnega v trovalentno stanje ali obratno in zato lahko deluje kot redoks sistem. \u017delezo je tudi sposobno vezati vrsto raznolikih ligandov, vklju\u010dujo\u010d cianid, ogljikov monoksid, molekularni kisik in proste elektronske pare na du\u0161ikovih atomih v organskih molekulah. Ta lastnost je izkori\u0161\u010dena v proteinih, kot sta hemoglobin v eritrocitih in mioglobin v mi\u0161icah.<\/p>\n

Telo odraslega vsebuje 3 do 4 grame \u017eeleza. Dve tretjini od tega sta prisotni v hemoglobinu, ve\u010dina ostalega pa v feritinu in hemosiderinu, dveh intracelularnih skladi\u0161\u010dnih proteinih, ki ju je obilno v jetrih, vranici, kostnem mozgu, \u010drevesni sluznici, trebu\u0161ni slinavki, sr\u010dni mi\u0161ici in drugih tkivih.<\/p>\n

Celice regulirajo koli\u010dino prejeta \u017eeleza s prilagoditvijo \u0161tevila receptorjev za transferin v plazemski membrane. Ob pove\u010dani koli\u010dini \u017eeleza se \u0161tevilo receptorjev za transferin zni\u017ea, ko pa so celi\u010dne zaloge \u017eeleza zni\u017eane ali ko je enostavno potrebna pove\u010dana koli\u010dina, \u0161tevilo receptorjev transferina naraste. Sinteza receptorjev za transferin je regulirana na mRNA nivoju, kjer igra pomembno vlogo regulatorni protein IRE-BP.<\/p>\n

POMANJKANJE \u017dELEZA:
\nPrimankljaj \u017eeleza je najbolj raz\u0161irjen prehrambeni primankljaj po vsem svetu s skupno vsaj pol miljarde prizadetimi ljudmi. Kadar se s hrano ne vna\u0161a dovolj \u017eeleza, se najpraj za\u010dnejo porabljati zaloge v feritinu in hemosiderinu, \u0161e preden se vpliv raz\u0161iri na hemoglobin in druge bistvene \u017eelezove proteine. Pomanjkanje \u017eeleza je tako redko povzro\u010deno samo z neustrezno prehrano. Tipi\u010dni vzroki so namre\u010d naslednji:
\n– akutna mo\u010dna krvavitev ( ne povzro\u010di dolgotrajne anemije, ker se najprej porabijo zaloge)
\n– kroni\u010dna krvavitev ( menstruacija, prikrite krvavitve )
\n– rast ( ve\u010danje volumna krvi )
\n– nose\u010dnost in dojenje ( izgube krvi prek posteljice in popkovine ter prek krvavitve pri porodu )<\/p>\n

Pomankljaj \u017eeleza se sprevr\u017ee v mikrociti\u010dno hipokromi\u010dno anemijo, kar pomeni majhne eritrocite in nizko vsebnost hemoglobina na celico. Bledica, slabost in utrujenost so tipi\u010dni simptomi primankljaja \u017eeleza. Anemija zaradi primankljaja \u017eeleza se zdravi z nadomestki \u017eeleza.<\/p>\n

PRESE\u017dEK \u017dELEZA:<\/p>\n

\u017delezo se lahko izlo\u010da le takoj po absorpciji in sicer prek odmrlih \u010drevesnih sluzni\u010dnih celic. \u010ceprav se prvotno brez simptomov, je prekomerno kopi\u010denje \u017eeleza nevarno, kar pripomore k tvorbi uni\u010devalnih prostih radikalov. Hemosideroza pomeni prekomerno kopi\u010denje v feritinu in hemosiderinu. Napredna oblika tega stanja pa imenujemo hemokromatoza.<\/p>\n

Najpogostej\u0161i simptomi so po\u0161kodba jeter, po\u0161kodba trebu\u0161ne slinavke, kardiomiopatija, hiperpegmintacija ko\u017ee in bole\u010dine v sklepih. Hemokromatoza je najbolj pogosta dedna metaboli\u010dna motnja pri beli populaciji.<\/p>\n

Zna\u010dilna je ve\u010dinoma za mo\u0161ki spol, kajti pri \u017eenskah se \u017eelezo redno izlo\u010da z menstruacijo. Ka\u017ee, da tudi alcohol spodbuja ve\u010djo absorpcijo \u017eeleza. Zdravi se s ponavljajo\u010dim se pu\u0161\u010danjem krvi.<\/p>\n

NAHAJALI\u0160\u010cA \u017dELEZA:
\nNahaja se v mesu, sicer pa tudi v \u017eitaricah, sadju in zelenjavi, Velik dele\u017e \u017eeleza pa ne izvira iz \u017eivil, temve\u010d iz kuhinjske posode, ki se uporablja za pripravo hrane. ( vendar z uporabo sodobnih posod vse manj).<\/p>\n

SLI\u0160NO OBMO\u010cJE:
\n\u010clovek : 20 \u2013 20.000 Hz
\nPes : do 45.000 Hz
\nNetopir, mi\u0161: do 100.000 Hz<\/p>\n

UPORABA ZVOKA V FIZIOLOGIJI:
\nUltrazvo\u010dna kopel za \u010di\u0161\u010denje in\u0161trumentov ( 40.50 KHz )
\nUltrazvok v medicine ( nekaj MHz)<\/p>\n

UPORABA ULTRAZVOKA V MEDICINI:
\n– UZ slikanje . kak\u0161en je vpliv UZ na tkiva ?
\n– Fizioterapija \u2013 laj\u0161anje bole\u010din, celjenje ran
\n– Laboratorijski postopki za \u010di\u0161\u010denje
\n– UZ v kirurgiji ( za drobit kamne npr. )<\/p>\n

TEKO\u010cINE: Viskoznost teko\u010din
\nViskoznost je posledica privla\u010dnih sil med molekulami teko\u010dine. Pove kako je teko\u010de, s kak\u0161no lahkoto te\u010de oz. kako lahko se teko\u010dina pretaka. Odvisna je od trenja med razli\u010dnimi plastmi molekul, ko drsijo druga ob drugo. Pri teko\u010dinah se viskoznost z nara\u0161\u010dajo\u010do temparaturo zni\u017euje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

OH OGLJIKOVI HIDRATI Ogljikovi hidrati so kemi\u010dne spojine, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome. Enostavni ogljikovi hidrati se imenujejo monosaharidi (enostavni sladkorji). V naravi jih najdemo v sadju, med ogljikovimi hidrati so najhitreje prebavljivi in dajo \u010dlove\u0161kemu telesu v kratkem \u010dasu najve\u010d energije, povzro\u010dijo tudi hiter porasti inzulina. Med monosaharide spadajo npr. glukoza, fruktoza … Preberi ve\u010d o Ogljikovi hidrati, hormoni, Hem, \u017delezo, Zlatenica, Ultrazvok…<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[128,125,127,126],"class_list":["post-207","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-1letnik-biokemija-in-biofizika","tag-hem","tag-hormoni","tag-ogljikovi-hidrati"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/207","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=207"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/207\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=207"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=207"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=207"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}